Mokrišča v svetu, Sloveniji in na Goričkem

Mokrišča: Zakaj naj bi zanje skrbeli?

Kako pomembna so mokrišča za našo prihodnost?

Predstavitev z besedilom in fotografijami je zagotovil Sekretariat Ramsarske konvencije. Prikazovanje je dovoljeno za nekomercialne namene pri izobraževanju in promocijskih aktivnostih ob svetovnem dnevu mokrišč, WWD 2015.

V slovenščino prevedla Stanka Dešnik, v.d. direktorice Javnega zavoda Krajinski park Goričko, www.park-goricko.org.

This presentation and the images it contains are provided by the Ramsar Convention on Wetlands solely for non-commercial use in education and in promotional activities for World Wetlands Day 2015.

Kaj je sploh mokrišče?  Splošna opredelitev: območja na kopnem, ki so stalno ali občasno poplavljena ali zasičena z vodo.  Vrste celinskih mokrišč: •

Močvirja, ribniki, jezera, nizka barja, reke, poplavne ravnice in loke (poplavni gozd)

 Vrste obalnih mokrišč: •

Mangrove, slana močvirja, rečna ustja, lagune - tudi koralni grebeni

 Umetna, antropogena mokrišča so ribniki, vodni zadrževalniki, gramoznice, soline, riževa polja.  Velikost mokrišč je od manj kakor en hektar do trikratne velikosti Irske (velikost Pantanala v Braziliji, Boliviji, Paragvaju).

Mokrišča zagotavljajo sladko vodo za vse!  Na svetu je manj kot 3 % sladke vode – preostanek je slana voda.

• •

Večina sladke vode je zamrznjena.

Največji delež razpoložljive sladke vode je shranjen v vodonosnikih.

 Človek za osnovne potrebe potrebuje najmanj 20 do 50 litrov vode na dan: •

za pitje, kuhanje in čiščenje.

 Približno dve milijardi ljudi v Aziji in 380 milijonov prebivalcev EU je odvisnih od oskrbe s podzemno vodo.  Mokrišča čistijo in obnavljajo vodonosnike, od katerih je odvisno človeštvo.

Mokrišča čistijo vodo in precejajo odpadne snovi!  Rastline v močvirjih zmanjšujejo onesnaževanje vode: • •

vase vsrkajo škodljiva gnojila in pesticide; obdržijo nekatere težke kovine in strupe iz industrije.

 Primer: močvirje Nakivubo (Kampala, Uganda): • •

Brezplačno filtrira komunalne in industrijske odpadne vode.

Stroški čistilne naprave bi znašali okoli 2 milijona $ na leto.

 Zanimivo dejstvo: ena odrasla ostriga v območju plimovanja lahko filtrira skoraj 200 litrov vode na dan: •

Odstranjuje usedline in zmanjšuje kemično onesnaženje v obalnih vodah.

Mokrišča hranijo človeštvo!  Najmanj tri milijarde ljudi se vsak dan hrani z rižem, pridelanim na mokriščnih riževih poljih: •

20 % pridelane/porabljene hrane na svetu.

 70 % podzemne vode/podtalnice porabimo za namakanje.  Človek povprečno poje 19 kg rib na leto: •

v Aziji je zaužita količina na prebivalca še veliko večja.

 Dve tretjini vseh ribolovnih vrst rib, sta v svojem življenjskem ciklusu vsaj enkrat odvisni od obalnih mokrišč: • •

razmnoževanje in drstenje; posebni pomen mangrove in rečna ustja.

Mokrišča prekipevajo od bogate biotske raznovrstnosti  So dom za več kakor 100.000 znanih sladkovodnih vrst.

•

V času od 1999 do 2009 je bilo v Amazonki odkritih 257 novih sladkovodnih vrst rib.

 So pomembna za življenje številnih dvoživk in plazilcev ter za gnezdenje in selitev ptic.  Posamezna mokrišča pogosto skrivajo endemične vrste.

• • •

Endemična vrsta je neponovljiva in se nahaja samo na enem območju.

Veliko takšnih vrst se nahaja na Bajkalskem jezeru v Rusiji in v tektonski prelomnici vzhodne Afrike v številnih velikih jezerih.

V Sloveniji je veliko endemičnih vrst v podzemnih mokriščih.

Mokrišča blažijo podnebne spremembe!  Šotišča pokrivajo samo 3 % kopnega, vendar je v njih shranjenih 30 % vsega ogljika na svetu: •

to je dvakrat več, kakor ga je v vseh gozdovih na svetu!

 Ob dviganju morske gladine obalna mokrišča zmanjšujejo vpliv tajfunov in cunamijev.

•

•

Slana močvirja in mangrove delujejo kot blažilci; njihove korenine utrjujejo obalo in tako preprečujejo erozijo.

Obalna mokrišča blažijo vplive podnebnih sprememb.

 Vlažna travišča in šotišča delujejo kot naravne spužve.

• •

Vpijajo padavine, ustvarjajo široka občasna površinska jezera in zmanjšujejo učinke poplav v porečjih.

Zadržane poplavne vode varujejo pred sušo.

Mokrišča zagotavljajo trajnostne pridelke in preživetje lokalnim prebivalcem!  61.8 milijona ljudi se preživlja neposredno z ribištvom in ribogojstvom.

•

Vključno z njihovimi družinami mokrišča omogočajo preživetje več kot 660 milijonom ljudi, ki so odvisni od ribištva in ribolova.

 Trajnostno upravljanje mokrišč zagotavlja: • • • • •

les za gradnjo, rastlinska olja, zdravilne rastline, stebla in liste kot vlakna za tkanje in pletenje (suha roba), krmo za živali.

Prihodnost brez mokrišč?  64 % mokrišč je na svetovni ravni izginilo po letu 1900.

• •

Izgube so v nekaterih regijah veliko večje, zlasti v Aziji.

V primerjavi s stanjem okoli leta 1700 je izguba mokrišč na svetovni ravni ocenjena na 87 %.

 Nenadno zmanjšanje mokrišč pomeni, da: •

•

zmanjšana dostopnost do sladke vode ogroža oskrbo od ene do dve milijardi ljudi po vsem svetu; so obalna območja bolj izpostavljena neurju in obalnim nevihtam.

 Ogrožena je biotska raznovrstnost.

•

WWF*-ov pokazatelj življenja na planetu (Living Planet Index): populacije sladkovodnih vrst so se med letoma 1970 in 2010 zmanjšale za 76 %. (*World Wile Found for Nature – Svetovni sklad za naravo – op.prev.)

Pokazatelj obsega mokrišč  Pokazatelj upadanja obsega mokrišč (Wetland Extent Index) je po zbranih in združenih podatkih.  V opazovan vzorec je vključenih več kakor 1000 lokacij mokrišč med 1970 in 2008 na svetovni ravni.  Povprečna izguba obsega mokrišča na lokacijah v opazovanem obdobju je 40 %.  Obseg mokrišč se močno razlikuje po lokacijah.

Zakaj mokrišča izginjajo in propadajo?  Mokrišča pogosto veljajo za nekoristna zemljišča.  Zaradi velikih sprememb rabe tal se obseg mokrišč zmanjšuje zaradi povečanih površin za: • • •

kmetijstvo – obdelovalne površine, za pašo - reja živali, druge vrste rabe, npr. za komercialno rabo lesa.

 Preusmerjanje vode z jezovi, nasipi in kanaliziranjem strug  Gradnje infrastrukture, predvsem v dolinah rek in na morski obali  Onesnaževanje zraka in vode ter prekomerne količine hranilnih snovi

Kako lahko obrnemo ta trend?  Razvojna politika naj pozorno obravnava in upošteva mokrišča z: • •

razumevanjem ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo mokrišča, vključevanjem mokrišč v prostorsko načrtovanje in rabo.

 Raba vseh mokrišč naj bo preudarna in skrbna: •

z zagotavljanjem človekovih potreb in ob hkratnem ohranjanju biotske raznovrstnosti in drugih storitev, ki jih zagotavljajo mokrišča.

 Obnovimo mokrišča, ki smo jih degradirali ali zanemarili.  Vzpostavimo finančne vire za ohranjanje mokrišč.  Izobražujmo druge o koristih, ki jih nudijo mokrišča.

Ramsarska konvencija  Meddržavna pogodba o mokriščih: • • • •

zagotavlja okvir za ohranjanje in smotrno rabo (wise use) mokrišča, 168 pogodbenic* (države podpisnice) *Slovenija je konvencijo notificirala leta 1992, prvi sodobni svetovni okoljski sporazum, imenovana po kraju Ramsar v Iranu, kjer je bila konvencija sprejeta.

 Pogodbenice so se zavezale za: • • •

smotrno/trajnostno rabo (wise use) vseh mokrišč v državi, uvrstitev območij, ki ustrezajo pogojem, na seznam mokrišč mednarodnega pomena ( “Ramsarski seznam mokrišč”), sodelovanje pri ohranjanju čezmejnih sistemov mokrišč in ohranjanje skupnih vrst.

Ramsarska območja  2.186 imenovanih območij mokrišč mednarodnega pomena •

(stanje januar 2015)

 Površina 208.449.277 hektarjev •

Skupna površina je nekoliko večja od površine Mehike

 Uradni seznam območij je na spletni povezavi: • • • •

www.ramsar.org/sites-countries/the-ramsar-sites prenesete ga lahko v obliki .pdf ali . . . povečate svetovni zemljevid, kjer poiščete ramsarsko območje blizu vašega kraja bivanja, kliknite na izbrano območje in dobili boste informacije in povezavo do spletnih strani za posamezno ramsarsko območje (RSIS).

Kaj lahko storim kot posameznik?  Sam pridobim izkušnjo z mokrišča.

• • •

Poiščem seznam ramsarskih območij www.ramsar.org/sites-countries/theramsar-sites Ugotovim, ali obstaja v mojem kraju ali blizu njega mokrišče mednarodnega pomena.

Pogovorim se z upravljavci in se pozanimam ali jim lahko kako pomagam.

 Izobražujem druge.

• •

Gostim dogodek za ozaveščanje o pomenu mokrišč.

Pomagam drugim razumeti koristi, ki jih zagotavljajo mokrišča.

 Organiziram čiščenje mokrišča.

• •

Sestavim skupino in z njo v nekaj urah odstranimo odpadke iz mokrišča.

Fotografiram mokrišče pred in po tem, da drugim pokažem razliko stanja.

Kaj lahko storim kot posameznik?  Pri vsakodnevnih odločitvah stalno mislim na boljše okolje.

• • • •

Kupujem trajnostno vzrejene ali ulovljene morske sadeže in ribe, organsko pridelana živila in meso.

Prham se z manj vode.

Ločujem gospodinjske odpadke za ponovno uporabo in skrbim, da baterije ne končajo na divjih odlagališčih.

Za svoj vrt izbiram avtohtone vrste rastlin in uporabljam organska gnojila.

 Povezujem se z drugimi, zato da skupaj prispevamo k spremembam.

•

Obiskujem spletno stran Ramsarske konvencije, iščem somišljenike in njihova prizadevanja povežem s svojimi.

 Pridružim se aktivnostim ob svetovnem dnevu varstva mokrišč World Wetlands Day.

Svetovni dan mokrišč 2015 World Wetlands Day 2015  Vsako leto 2. februarja se pridružim spominu na sprejem Ramsarske konvencije.  Nekaj načinov vključitve v dogajanja: • •

obiščem mokrišče blizu mojega doma.

Se pridružim fotografskemu natečaju (starost udeležencev med 15-24). o

• •

Naredim posnetek mokrišča med 2. februarjem in 2. marcem 2015 ter ga naložim na www.worldwetlandsday.org!

Se zavežem, da storim nekaj v dobro mokrišča.

Pripovedujem in ozaveščam druge o pomembnosti mokrišč.

Viri informacij V Sloveniji: http://www.ramsar.si/index.html For global freshwater resources: World Business Council for Sustainable Development: Water Fact and Trends, 2009 (p. 3) http://www.wbcsd.org/Pages/EDocument/EDocumentDetails.aspx?ID=137 For human basic daily water requirement: World Health Organization: Domestic Water Quantity, Service Level and Health (p.3) http://www.who.int/water_sanitation_health/diseases/WSH03.02.pdf Odvisnost od talne vode v Aziji/ For dependence on groundwater in Asia: IGES White Paper, Chapter 7: Groundwater and climate change: no longer the hidden resource (p. 160) http://pub.iges.or.jp/modules/envirolib/upload/1565/attach/09_chapter7.pdf For dependence on groundwater in EU and EU population: http://ec.europa.eu/environment/water/water-framework/groundwater/resource.htm http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_explained/index.php/Population_and_popula tion_change_statistics For Nakivubo swamp: http://www.bloomberg.com/news/2012-06-17/ugandan-swamp-helps-stiglitz-showbenefits-beyond-gdp.html For oyster water filtering capabilities: http://www.cbf.org/about-the-bay/more-than-just-the-bay/creatures-of-thechesapeake/eastern-oyster For rice as proportion of worldwide dietary intake: Food and Agriculture Organization of the UN: Rice and human nutrition fact sheet http://www.fao.org/rice2004/en/f-sheet/factsheet3.pdf For worldwide share of fresh water going to irrigation: www.unwater.org/statistics/statistics-detail/en/c/211813/ For worldwide per capita consumption of fish: Food and Agriculture Organization of the UN: Fish Trade and Human Nutrition (p. 2) http://www.fao.org/cofi/29401-083ff934c3ccfd8576005d8d0c19b04d6.pdf

For share of commercial fish species dependent on wetlands: US Environmental Protection Agency: Wetland Functions and Values (p. 11) http://cfpub.epa.gov/watertrain/pdf/modules/WetlandsFunctions.pdf For number of freshwater species: Millennium Ecosystem Assessment: Ecosystems and Human Well-Being: Wetlands and Water (p. 26) http://www.millenniumassessment.org/documents/document.358.aspx.pdf For discovery of new freshwater fish species: Worldwide Fund for Nature: Amazon Alive!: A Decade of Discoveries 1999-2009 (p. 1) http://assets.panda.org/downloads/amazon_alive_web_ready_sept23.pdf For peatlands and carbon sequestration: TEEB: The Economics of Ecosystems and Biodiversity for Water and Wetlands (p. 11) http://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/teeb_waterwetlands_report _2013.pdf For fishing industry direct employment: Food and Agriculture Organization of the UN: State of World Fisheries and Aquaculture 2012 (p. 41) http://www.fao.org/docrep/016/i2727e/i2727e.pdf For number of fishing industry dependents: Food and Agriculture Organization of the UN: Fish Trade and Human Nutrition http://www.fao.org/cofi/29401-083ff934c3ccfd8576005d8d0c19b04d6.pdf (p. 2) For the historical loss of wetlands: How much wetland has the world lost? Long-term and recent trends in global wetland area N. Davidson, Marine and Freshwater Research, 2014, 65 (pp.934 &940) http://dx.doi.org/10.1071/MF14173 For loss in freshwater species populations: Worldwide Fund for Nature: Living Planet Report 2014 (p.22) http://wwf.panda.org/about_our_earth/all_publications/living_planet_report/ For the Wetlands Extent Index: CBD: GB04 Technical Report: Progress Towards the Aichi Biodiversity Targets (p.59)

Mokrišča v Sloveniji, ki jih varuje Ramsarska konvencija  Cerkniško jezero z okolico: 7,250 ha (vpis lokalitete: 19. januar 2006)  Sečoveljske soline: 650 ha (vpis lokalitete: 3. februar 1993)  Škocjanske jame : 305 ha (vpis lokalitete: 21. maj 1999)

Slovenija, zavarovana obmoÄ?ja narave

Mokrišča v Krajinskem Parku Goričko Goričko sodi med najbolj sušne predele v Sloveniji, saj letno pade v povprečju le 800 do 900 mm padavin, medtem ko je povprečje za Slovenijo 1550 mm in v zgornjem Posočju več kot 3000 mm. Voda, tekoča ali stoječa, je na Goričkem posebej dragocena, saj ponuja življenje mnogoterim vrstam rastlin, živali in, ne nazadnje, ljudem.

Vrste mokrišč na Goričkem: Tekoče vode: Stoječe vode:

potoki in reke vodni zadrževalniki-jezera, mlake, izviri potokov, opuščeni glinokopi, gramoznica, luže na kolovozih…

Druga mokrišča: močvirja, vlažni, poplavni travniki, cestni in melioracijski jarki

Tekoče vode na Goričkem Večji stalno tekoči potoki 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

Kučnica Ledava Lukaj potok Grački potok Bodonski potok Pečarovski potok Bukovniški potok/Bukovnica Kobiljanski potok Ratkovski potok Curek Mala Krka Peskovski potok Merak Adrijanski potok Velika Krka Dolenski potok

Stoječe vode na Goričkem Vodni zadrževalniki- jezera A Ledavsko jezero B Hodoško jezero C Bukovniško jezero D Križevsko jezero Gramoznica Kobilje

Mlake

Mokrotni in poplavni travniki

Mlake v gozdu in vaseh

Pojdi z nami k Muri, 1. februarja 2015

Sodeluj v foto-natečaju  Take a picture in a wetland location between 2 February and 2 March 2015. Upload it here starting 2 February 2015 for a chance to win a free flight to a wetland location anywhere in the world.

Open to 15-24 year olds.

 Posnemi fotografijo med 2. februarjem in 2. marcem 2015. Naloži jo na splet:  http://www.worldwetlandsda y.org/en  Deluje šele 2.2.2015  Nagrada – prost let do najbližjega mokrišča kjerkoli na svetu  Sodelujejo lahko mladi, stari med 15 -24 let

Hvala za vašo pozornost!