Leto IX Številka 65 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Julij 2003
VOLILNA SKUPŠČINA Novi, stari predsednik
KAJ DOGAJA Predsednik UPRAVE SŽ o tem in onem
DVANAJSTURNI DELOVNIK Brca v temo
BRANOST NARAŠČA Rakova pravljica
UREJENOST POVRŠIN Tako in drugače
FOTO: Robi Horvat
2
Kazalo
Desetnica
STRAN 3
Vroče železniško poletje Razen vročine, ki nas je v zadnjih tednih kar preradodarno obdarila, nismo na srečo izkusili nobene prave domislice, ki bi prišla skozi vrata uprave ali, še slabše, skozi vladna vrata, ki nezadržno zateguje zanko okoli vratu največjega »zgubaša« v državi. Vendar pa nas priboljšek z vladne strani zagotovo čaka že v prvih počitniških dneh. Izgleda, da v skrbno ohlajenih prostorih bivšega prvega moža nadzornega sveta Slovenskih železnic zori kar nekaj kislih jabolk, ki se pripravljajo, da zagrenijo železničarjem udobno gnezdece, ki so si ga baje spletni v času tranzicije. Pač z ostanki tistih, ki se sedaj hladijo za vladnimi in ostalimi palačnimi zidovi. Eno prvih takih kislih jabolk je zagotovo predlog pravilnika o delovnem času izvršilnega osebja. Da je potrebno delovni čas uskladiti z novim zakonom o delovnem razmerju, je nekako popolnoma jasno, da pa se k temu pristopi na tako primitiven način, brez vsakih simulacij in kaj to pomeni za delavca in ne navsezadnje tudi za celotni sistem oziroma delodajalca, pa je absurd brez primere. Predlog je bil s strani sindikata odločno zavrnjen in kot tak popolnoma nesprejemljiv. Kakšno zabelo bo vlada pripravila za to vročo juhico, bo verjetno znano še pred vladnimi počitnicami. Zagotovo bo še kako spolzka. O tisti drugi vemo že skoraj vse. Holding d.o.o. Biti ali ne biti. To je zdaj vprašanje, ki se plazi po koluarjih in dviguje temperaturo že tako razgretih železničarjev. Po propadlem referendumu se je skupina sindikatov, ki jih je porazni izid nemalo presenetil, modro obrnila vsak k svojem »vrtičku« in poskušala iz te grudice izvleči zadnjega črva. Tisti, ki so ostali brez, se s čukastim pogledom tolažijo, da bo v holdingu morda res najbolje za njih. Pustite se presenetiti. Naplahtani ste že bili. *** Navsezadnje pa, kaj bi se obremenjevali. Počitnice so tu in preživimo jih kar najbolj aktivno ali pa ležerno, kakor vam drago. Vsi tisti, ki boste dopustovali v železniških kapacitetah, uživajte še posebno, saj se nam obeta, da bodo nekatere od njih že naslednje leto končale v rokah spretnih posrednikov in na koncu anonimnih kupcev. Kupnine naj bi šle (tudi) za vzdrževanje ostalih kapacitet, kar je tudi prav. Toda ravno zaradi slabega vzdrževanja morajo sedaj nekatere naše počitniške kapacitete od hiše. Zgodba o desetnici se bo zagotovo slišala tudi v tem primeru. Kljub temu vam v počitniških dneh želimo obilico zabave in dobre volje, tudi pri branju vašega glasila Prometnik, ki bo po počitnicah spet spremenil podobo. Nas pač preveč
STRAN 4, 5
Volilna skupščina SŽPS STRAN 6
O dvanajsturnem delovniku STRAN 7
Vlada se ne šali STRAN 8,9
Konec neke zgodbe STRAN 10,11
Branost narašča STRAN 12, 13
Urejenost površin STRAN 14
Odjavnica VREME STRAN 15
Svet delavcev brez sredstev STRAN 16
Počitniška hišica STRAN 17
Po 30 letih še železničar STRAN 18
V Švico in Nemčijo STRAN 19, 20
Triglav, Športne igre Telefonske številke : Predsednik : 031 347 626 Podpredsednik : 041 876 599 Sekretar : 041 751 304 Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Glavni urednik : Izidor Sotlar Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš Uredniški odbor : Marjan Mally Dopisniki: Damjan Rak, Brane Jug,Albin Žnidarčič Oblikovanje : Zdravko Munda Foto: Fototeka, Robi Horvat Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo časopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana Telefoni : (01 29) 12146, (01)29) 12147 E-MAIL: prometnik@email.si TISK: Dolenc tisk Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov.
3
Vroče železniško poletje vzdrževanje infrastrukture in vodenje prometa, za potniški in tovorni promet. S tem bodo postavljeni novi temelji odnosov znotraj posameznih področij. Res je, da takšno preoblikovanje prinaša s seboj veliko nevarnosti. Res pa je tudi, da te nevarnost niso nič večje kot so sicer, ko vedno bolj postaja jasno, da je boj na trgu vedno močnejši in se mu ni moč izogniti.
eprav je večinsko prepričanje, da se v teh vročih mesecih ne dogaja nič posebnega in da je večina z mislimi že na dopustih, pa na železnici velja skoraj pregovorno pravilo, da se v poletnih mesecih vedno dogajajo pomembne stvari. »Pomembnost« letošnjim poletnim dogodkom je dala Vlada RS, ki je v začetku meseca junija sprejela nekatere sklepe, ki nas bodo v prihodnje gotovo zelo zaposlovali. Poleg Odloka o preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v holding železniških družb, po katerem bo že s 1.7.2003 naše podjetje pričelo dobivati novo organizacijsko obliko, pa bo za zaposlene izjemno pomembno, kako in na kakšen način bo potekala kadrovska sanacija oz. napovedano ugotavljanje presežnih delavcev, ter kakšen predlog sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa bo sindikatom ponudila uprava, ki je po sklepu vlade pooblaščena za pogajanja s sindikati.
Č
Preoblikovanje podjetja v holding železniških družb, naj bi se skladno z zakonom izvršilo že 1.9.2003, ko bodo ustanovljene obvezne odvisne družbe za
Že od predstavitve Nove smeri visi v zraku grozeča napoved ugotavljanja presežnih delavcev. Vsakega od nas vsaj v podzavesti gotovo obišče misel: Ali se lahko zgodi, da bom med njimi? Po napovedih naj bi intenzivno potekala prenova delovnih procesov, od katere se pričakuje, da bo pokazala, koliko delavcev je potrebnih in koliko ne. Uprava trdi, da prvi rezultati kažejo pravilnost njihovih ocen o številu presežnih delavcev. Problem je v tem, da v to le malokdo verjame. Verjetno je blizu resnica, da se bo poizkušalo vse podrediti že vnaprej napovedanemu rezultatu. Posebna zgodba pa je prenova delovnih procesov v izvršilnih železniških službah, saj je znano da so le ti določeni z železniškimi predpisi. Predvsem pa bo pomemben način reševanja problematike presežnih delavcev in programi, ki so obvezen sestavni del teh aktivnosti. V sindikatu se zavedamo, da je to eno najtežjih področij sindikalnega delovanja. Zato bomo storili vse, da svojim članom ponudimo ustrezno zaščito in pomoč v kolikor jo bodo potrebovali. Poseben problem pa predstavlja tudi odnos uprave SŽ do problemov na katere dnevno opozarjamo, in se na žalost ne
rešujejo. Eden takih, ki nazorno kaže kako je delavec malo vreden, postaja opazen v teh vročih dneh, ko se pospešeno klimarizirajo prostori v katerih so nameščene raznorazne naprave, medtem, ko za tiste v katerih svoje delo opravljajo prometniki, dispečerji in drugi ni denarja. Obrazložitev je za nekatere sila preprosta: visoke temperature lahko ogrozijo brezhibno delovanje varnostnih naprav. Medtem ko neizpolnjevanje normativov za delovanje varnostnih naprav lahko ogrozi njihovo pravilno delovanje, odgovornih ne zanima, da neizpolnjevanje predpisanih normativov in pogojev za delo, lahko ogrozi pravilno delovaje človeka. Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o zahtevah za zagotavljaje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih predpisujeta pogoje, ki jih mora delodajalec zagotavljati na delovnih mestih. Na železnici jih na žalost v premnogih primerih delodajalec ne zagotavlja. Istočasno pa od delavca zahteva brezhibno delovanje. Vsi vemo, da je človeška napaka pri vodenju prometa lahko usodna. Vprašanje je, kakšne bi bile reakcije odgovornih, če bi prometnik ali dispečer ob nenormalno visoki temperaturi v prometnem uradu pritisnil na napačno tipko in naredil usodno napako? Bi ga kdo oprostil odgovornosti ali bi le navajali člene iz tega in onega pravilnika… Na koncu bi verjetno še kdo pripomnil, zakaj pa ni preventivno prekinil dela, če se ni čutil sposobnega. In če se bo v prihodnjih dneh kak prometnik ali dispečer odločil zaščititi svoje zdravje in varnost tudi s preventivno prekinitvijo dela gotovo tega ne bo storil zato da bi
4
Volilna skupščina Sindikata železniškega prometa Slovenije Glavni odbor SŽPS se je odločil, da v letošnjem letu skliče dve skupščini. Prva redna skupščina je bila v mesecu
skupščine predstavil g. Šenkiš, vlakovni odpravnik postaje Pragersko in dosedanji predsednik SŽPS, ki je
marcu, druga pa je bila volilna skupščina, na kateri so delegati volili predsednika Sindikata in predsednika nadzornega odbora. Potekala je 28.maja v prostorih steklene dvorane upravne zgradbe SŽ na Kolodvorski 11 v Ljubljani. Skupščine se je udeležilo vseh 38 delegatov iz vseh območnih odborov.
funkcijo predsednika opravljal tudi že zadnja štiri leta. Na začetku svoje predstavitve programa je obžaloval, da se na razpisano funkcijo za predsednika SŽPS ni prijavil še kakšen kandidat, ker smatra, da različni pogledi in pristopi do raznovrstnih vprašanj in njihovih razreševanj
b) Predstavitev kandidatov za predsednika NO SŽPS Za predsednika NO SŽPS sta se na osnovi Zapisnika volilne komisije SŽPS z dne 19.05.2003 prijavila dva kandidata, g. Edvard Kostič in g. Andrej Srebot.
OTVORITEV SKUPŠČINE Po otvoritvi skupščine, ki jo je odprl dosedanji predsednik Ivan Šenkiš, in izvolitvi delovnega predsedstva ter soglasnem sprejetjem dnevnega reda, je predsedujoči povabil kandidate, da skupščini predstavijo svoj program za naslednje mandatno obdobje.
Kot prvi kandidat za predsednika NO SŽPS se je predstavil g. Kostič, vlakovni odpravnik postaje Velenje, ki je zadnja štiri leta že sodeloval kot član NO SŽPS. Svoje videnje vodenja in delovanja NO SŽPS je strnil v naslednje sklope:
VOLITVE Predstavitev kandidatov za predsednika SŽPS in predsednika NO SŽPS
-
a) Predstavitev kandidatov za predsednika SŽPS Za predsednika SŽPS se je na osnovi Zapisnika volilne komisije z dne 19.05.2003 prijavil le en kandidat, Ivan Šenkiš. Kot edini kandidat za predsednika SŽPS se je delegatom volilne
da bo delo predsednika še naprej opravljal z vso odgovornostjo in profesionalno ter za svoje delo zastavil ves svoj ugled, ker zanj to delo predstavlja še vedno velik izziv, če mu bodo delegati Volilne skupščine tudi za bodoče izkazali podporo. Ne glede na to, da je bila vsebina programa dela za mandatno obdobje 2003/2007 vsem d e l e g a t o m Vo l i l n e s k u p š č i n e predhodno posredovana v pisni obliki, je program dela ponovno predstavil po posameznih segmentih. Segmente programa dela za naslednje štiriletno mandatno obdobje je strnil v naslednje vsebinske sklope: Predstavitev - Ocena stanja - Aktivno spremljanje procesov preoblikovanja železnic - KPDŽP, v čim večji meri ohranjanja nivoja pridobljenih pravic - Usklajevanja med sindikati glede ključnih vprašanj za zaposlene in - Vključevanje v delo institucij, ki lahko širše vplivajo na socialno varstvo delavcev. Vsebina je podana v zapisniku Skupščine, ki je bila 28.05.2003 v Ljubljani.
pozitivno vplivajo in dvigujejo nivo ter kakovost dela.Vsekakor pa je poudaril,
Dvigniti delo NO na višji nivo, Pogostejše sklicevanje sej NO, V vseh OO SŽPS opraviti inventuro opreme, ki je last SŽPS (glavna pisarna), Še intenzivneje sodelovati z člani GO na sejah GO SŽPS in Organizirati način vodenja računovodstva oziroma prikaz odhodkov po posameznih postavkah kot ga določa
5
Še nadalje opravljati delo v skladu z opredelitvami Statuta SŽPS in Poslovnika NO SŽPS, Intenzivneje sodelovati z člani GO na sejah GO SŽPS, Vodenje finančnih evidenc prilagoditi novim računovodskim standardom i n p o t r e b a m p o transparentnosti odhodkov in Izobraževanje članov NO o finančnem poslovanju. Po predstavitvi kandidata za predsednika SŽPS in obeh kandidatov
Za predsednika SŽPS je bil tako za naslednje štiriletno obdobje 2003/2007 izvoljen z 37 glasovi g. Ivan ŠENKIŠ. Volitve za predsednika NO SŽPS V volilni imenik za volitve predsednika NO SŽPS je bilo vpisanih 38 volilnih upravičencev. Kandidat Edvard Kostič je od skupno 38 volilnih upravičencev dobil 25 glasov. Kandidat Andrej Srebot je od skupno 38 volilnih upravičencev dobil 13 glasov. Za predsednika NO SŽPS je bil tako za naslednjo štiriletno obdobje 2003/2007 izvoljen s 25 glasovi g. Edvard KOSTIČ. IMENOVANJA Sekretar SŽPS
za predsednika NO SŽPS in po razpravi v zvezi z predstavljenimi programi dela, so delegati pristopili k tajnemu glasovanju. Volilno komisijo so sestavljali: Lekso Stanojevič predsednik, OO Novo Mesto Miro Krevs član, OO Ljubljana Slobodan Dodič član, OO Sežana Po opravljenih volitvah je predsednik volilne komisije g. Stanojevič predstavil in razglasil rezultate: Volitve za predsednika SŽPS
Novo izvoljeni predsednik je skupščini podal predlog, da za sekretarja sindikata imenuje g. Bernard Nareda, na podlagi dogovora, ki je bil predhodno že predstavljen in usklajen na GO SŽPS in se nanaša na medsebojne obveznosti med sekretarjem in SŽPS. Po razpravi delegatov, ki je temeljila na ugotovitvah, da je g.Nared v preteklem obdobju veliko pripomogel k strokovnemu delu sindikata, so delegati skupščine soglasno sprejeli sklep, da se G. Bernard Nared imenuje za sekretarja SŽPS. Prav tako so delegati za profesionalnega sindikalnega delavca imenovali g. Bernard Nareda. Podpredsednik SŽPS Za imenovanje novega podpredsednika SŽPS je predsednik Ivan Šenkiš predlagal g. Rista Đuriča iz OO Nova Gorica. Delegati volilne skupščine so brez razprave z 37 glasovi za in 1 vzdržanim glasom sprejeli sklep, da se g.Risto Đurič iz OO Nova Gorica imenuje za podpredsednika SŽPS.
V volilni imenik za volitve predsednika SŽPS je bilo vpisanih 38 volilnih upravičencev.
Člani NO SŽPS
Kandidat Ivan Šenkiš je od skupno 38 volilnih upravičencev dobil 37 glasov.
Novi predsednik NO SŽPS je predlagal štiričlanski nadzorni odbor v naslednji
sestavi: Andrej Srebot OO Postojna Vlado Mernik OO Maribor Branislav Vujič OO Nova Gorica Damjan Rak OO Ljubljana Delegati volilne skupščine so soglasno sprejeli sklep, da se za člane NO imenuje predlagane kandidate. PRAVILNIK O DELITVI TERMINOV LETOVANJA IN UPRAVLJANJA S POČITNIŠKO HIŠICO V ATOMSKIH TOPLICAH (Terme OLIMIA) Uvodno misel o Pravilniku o delitvi terminov letovanja in upravljanja s počitniško hišico v Atomskih toplicah je podal predsednik SŽPS, ki je poudaril, da je bil na zadnji skupščini 27.03.2003 dogovorjeno, da Pravilnik sprejme GO SŽPS, potrdi pa ga skupščina SŽPS. Pravilnik je GO SŽPS sprejel na redni seji. Zato je naloga delegatov volilne skupščine, da Pravilnik potrdi oziroma sprejme določene dopolnitve. Ob tem je potrebno povedati, da je bil prvi razpis za poletno letovanje 2003 v celoti izveden po omenjenem Pravilniku. Glede na dokaj široko razpravo glede dopolnitve pravilnika in veliko predlogov za spremembo le-tega, je predsedujoči delovnega predsedstva podal predlog, da bi delegati volilne skupščine pooblastili GO SŽPS o izvedbi sprememb in dopolnil Pravilnika na podlagi pisnih predlogov, ki jih do naslednje seje GO SŽPS v
6
Delovni čas - dopustnost dvanajsturnega delovnika Čeprav je bila za to številko Prometnika napovedana druga tema, bom zaradi aktualnosti predstavil vprašanje 12 urnega delovnika, napovedana tema pa bo obravnavana prihodnjič.
počitek občasno lahko tudi krajši od 12 oziroma 11 ur (ter s tem daljši delovnik), vendar povprečno trajanje dnevnega počitka v obdobju šestih mesecev ne sme biti pod 12 oziroma 11 urami.
V zadnjem času, po uveljavitvi novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), se je tudi v določenih sredinah na Slovenskih železnicah pojavilo stališče, da ZDR ne dopušča delovnika, ki bi trajal 12 ur. Zagovorniki tega stališča so se sklicevali tudi na dejstvo, da naj bi 12 urni delavnik ukinjati carina in policija.
Zagovorniki stališča, da 12 urni delavnik ni dopusten, si očitno napačno razlagajo 3. odstavek 143. člena ZDR, ki (med drugim) določa, da delovni dan lahko traja največ deset ur, vendar izrecno nadaljuje, da se dnevno časovno omejitev lahko upošteva kot povprečno omejitev v obdobju, določenim z zakonom ali kolektivno pogodbo, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. ZDR v 143. členu tako dejansko ureja vprašanja v zvezi z nadurami in predvideva, kako dolg je lahko v (šestmesečnem) povprečju delovni dan skupaj z nadurami. V kolikor ure, ki jih delavec opravi z razporedom 12/24, 12/48 v šestih mesecih delimo s številom siceršnjih delovnih dni z osem urno dolžino delovnega časa (5 x 8 ur tedensko) ugotovimo, da dnevna časovna omejitev po 143. členu ZDR ni prekoračena.
Stališče ni pravilno, saj ZDR dolžino delovnega časa direktno nikjer ne omejuje, njegovo maksimalno dolžino pa je moč ugotoviti s pravico do počitka med zaporednima delovnima dnevoma (155. člen ZDR), ki traja nepretrgoma najmanj 12 ur oziroma 11 ur, če gre za delovni čas, ki je neenakomerno ali začasno prerazporejen. Delo v delovnem dnevu lahko tako traja 12 ur oziroma 13 ur v primeru neenakomerno ali začasno prerazporejenega delovnega časa. ZDR pa 158. členu določa še, da se z zakonom ali kolektivnimi pogodbami lahko določi, da se dnevni (in tedenski) počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v določenem daljšem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev. Taka ureditev pravice do dnevnega počitka je možna v dejavnostih oziroma za delovna mesta in poklice: kjer narava dela zahteva stalno prisotnost, - kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali storitev ali - v primerih predvidenega neenakomernega ali povečanega obsega dela. Taka ureditev je možna tudi v primeru izmenskega dela. Navedeno pomeni, da je dnevni
Drugačne vrste problem pa predstavljajo določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (ZVZP). Za delovna razmerja pri organizacijah, ki opravljajo javno službo, ima namreč morebitna drugačna ureditev v posebnem zakonu (ZVZP) značaj specialnega predpisa, ki ima prednost pred splošnim (ZDR). ZVZP v 69. členu določa, da izmena železniškega izvršilnega delavca ne sme biti daljša od 12 ur, s tem, da se v čas izmene šteje samo delo, čas prekinitve do največ 2 uri ter čas priprave za delo in čas, potreben za dokončanje dela. Ob navedenem se postavlja vprašanje, ali so v skladu z ZVZP (pa tudi z ZDR) vse tiste izmene, kjer mora delavec priti v službo pred dejanskim nastopom izmene zaradi primopredaje službe in ali primopredaja predstavlja pripravo
na delo oziroma čas za dokončanje dela. Dvanajsturni delavnik tistih delavcev, ki jim je bil čas priprave na delo in čas, potreben za dokončanje dela, že sedaj vključen v dolžino izmene tako z vidika ZVZP in ZDR sploh ni sporen. Različna stališča pa se pojavljajo glede delovnih mest, na katerih se sedaj obračunava poseben dodatek za primopredajo (26 delovnih mest) in so določena v Prilogi 1 h KPDŽP. Iz 111. člena KPDŽP izhaja, da se čas primopredaje službe na teh delovnih mestih ne šteje v delovni čas, se pa pri obračunu plače prizna kot dejansko opravljeno delo. Menim pa, da je za ohranitev 12 urne izmene kot najbolj sprejemljivega načina razporeditve delovnega časa - tistih železniških izvršilnih delavcev, ki so zajeti v Prilogi 1 h KPDŽP in jim čas primopredaje še ni vštet v dolžino izmene, potrebno: ugotoviti, ali je možno z razlagami določb ZVZP in ZDR (nesporna bi bila avtentična razlaga) zavzeti stališče, da je sedanja ureditev, ko se čas primopredaje službe ne šteje v dolžino izmene (zgodovinska razlaga bi to lahko potrdila, saj je bila že do sedaj priprava na delo obravnavana drugače kot primopredaja, priprava je bila všteta v delovni čas, primopredaja pa ne), skladna z veljavno zakonodajo ter če se ugotovi, da ni skladna, dopolniti ZVZP, tako da bi ta smiselno povzel ureditev iz KPDŽP ter določil (navedeno določilo mora biti glede na hierarhijo pravnih aktov in 2. člen ZDR urejeno v zakonu), da čas primopredaje službe ni efektivni delovni čas in se ne šteje v trajanje izmene. Osebno pa se nikakor ne strinjam s predlogi, da bi se sama primopredaja ukinila, saj to glede na izvršilne predpise (9. člen Prometnega pravilnika, 9. člen
7
Vlada se ne šali Verjamem sicer, da je Ministrstvo za promet s tem, da je začelo pripravljati Pravilnik o merilih za delo v izmenah železniških izvršilnih delavcev, s katerim je predvideno skrajševanje 12 urnih izmen, želelo izpolniti dolžnost, ki mu jo nalaga 5. odstavek 69. člena ZVZP, po katerem je minister za promet pooblaščen, da v soglasju z ministrom za delo predpiše merila za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev. Dvomim pa, da je predlagano skrajševanje izmen sprejemljivo in razumljivo. Jasno je, da bi predlagane spremembe povzročile povečanje stroškov v zvezi s prihodom na delo in da bi vključitev primopredaje v delovni čas in številčno povečanje primopredaj povzročila potrebo po zaposlitvi novih delavcev.
V začetku junija je Vlada RS sprejela strokovna izhodišča za poslovno in s tem kadrovsko sanacijo Javnega podjetja Slovenske železnice,d.d. Obenem je določila izhodišča za oblikovanje koncernskega sistema slovenskih železniških družb. Tako je vlada sprejela odlok o preoblikovanju Slovenskih železnic, ki so bile do sedaj organizirane kot delniška družba, v Holding SŽd.o.o. Obenem je Agenciji za železniški promet naložila, naj v sodelovanju z ministrstvi za promet, finance in informacijsko družbo pripravi projekt trženja telekomunikacijskih zmogljivosti, ki so sestavni del javne železniške infrastrukture in s katero upravlja Agencija. Odlok ureja preoblikovanje SŽ, statusno pravne atribute, dejavnosti holdinga, vložke in druge dejavnosti, ki jih mora ta izvajati. V odloku je predvideno, da mora Holding SŽ v skladu z zakonom ustanoviti tri odvisne družbe, v katerih se bo neposredno odvijala sedanja dejavnost. Te družbo so:
Holding SŽ, d.o.o. (Poslovodstvo sedanji člani Uprave SŽ)
Še najbolj sporno pa je prav tisto vprašanje, katero naj bi se s skrajševanjem delovnega časa poskušalo urediti razbremenitev delavcev. Ne morem razumeti, da kdo verjame, da bodo delavci, ki se vozijo na Primorske postaje iz Koroške, Maribora, Ptuja itd. bolj spočiti, če bodo namesto trinajstkrat mesečno svoja skoraj deseturna potovanja v službo in domov prisiljeni opraviti dvajsetkrat mesečno in tako na poti opraviti še eno službo. Pravilnik bi bil tako lahko sprejemljiv le v primeru, če bi se vsem delavcem zagotovilo, da se v službo ne bi vozili iz kokošjega kljuna v kokošji rep. Ker pa temu ni tako, sem prepričan, da bo v primeru sprejema pravilnika s predlaganimi rešitvami »zaživel v praksi« tudi 66. člen ZVZP, ki od železniškega izvršilnega delavca zahteva, da službe ne prevzame oziroma prekine opravljati delo, če se za delo ne čuti sposobnega.
1. Družba za vzdrževanje železniške infrastrukture in vodenja prometa 2. Družba za opravljanje prevoza potnikov 3. Družba za prevoz blaga
Na koncu naj samo še opozorim, da omejitve iz ZVZP veljajo le za izvršilne železniške delavce, ne pa tudi za ostale, npr. Transportne komercialiste, prodajalce voznih kart itd.
Kolektivna pogodba - KPDŽP
Bernard NARED
Ukrepi Poleg tega je Vlada sprejela tudi ukrepe za zagotovitev kratkoročne kapitalske ustreznosti SŽ v letu 2003. Tako se dolgovi iz naslova neporavnanih obveznosti davkov in prispevkov iz plač preteklih let v znesku 4,3 milijard SIT in dolgovi SŽ do proračuna RS iz naslova prihodkov upravljanja z javno železniško infrastrukturo iz let 2001 in 2002 v znesku 856,6 milijonov SIT spremenijo v kapitalski delež. Poleg tega pa bo na podlagi zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2003/2004 izvršena dokapitalizacija v znesku 5 milijard SIT z namenom zagotavljanja sredstev za realizacijo sanacijskega programa. Uporabnina Slovenske železnice morajo glede na Uredbo o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi plačati iz prihodkov prometne dejavnosti za leto 2003 uporabnino v pavšalnem znesku 50 milijonov SIT, ki se nakaže Agenciji za železniški promet do zadnjega septembra letošnjega leta. Do konca leta bo agencija pripravila tudi model za izračun uporabnine za objekte in naprave javne železniške infrastrukture.
Vlada se je kaj hitro in brez pomislekov odzvala na predlog Uprave SŽ za spremembo in dopolnitev KPDŽP. Ugotovila je, da predlog izpolnjuje formalne pogoje za začetek pogajanj z reprezentativnimi sindikati, podpisniki kolektivne pogodbe. Predlog, ki ga je vlada ocenila kot izhodišče, je bil pred časom že predmet velikih polemik in nestrinjanja sindikatov, ki v predlogu vidijo precejšen rez obstoječih pravic. Tako nam bog pomagaj.
8
Konec neke zgodbe Trbovlje. Mesto, v katerem se že več kot stoletje vse vrti okoli premogovništva. V poznem 18. stoletju so tedanji oblastniki ugotovili, da se tod nahaja rjavi premog, ki naj bi ga bilo v izobilju. Tako so tudi začeli z izkopavanjem tega rjavega zlata. Vest o bogatih nahajališčih premoga je kaj hitro dospela do samih dunajskih vrat in eden od vzrokov, zakaj je železnica zavila v savsko strugo, je nedvomno tudi premog, ki je tiste čase pomenil glavni energent prebujajoče se industrijske revolucije.
Popisovali so vlake, opravljali zavorne preizkuse ... In potem recesija na področju premogovništva. V devetdesetih letih se je poraba premoga močno zmanjšala, tako da je edini porabnik premoga ostala toplarna v Ljubljani. Na dan je prevzela dva do tri vlake premoga iz Trbovelj, nakar se je leta 2001 odločila, da ne bo več uporabljala trboveljskega premoga.Takrat se je prvič začelo govoriti o prestavitvi zunanjega vlakovnega odpravnika iz tovorne na potniški del postaje. Mimogrede, nazadnje je tam služboval leta 1969, po izgraditvi CP-ja. In začetek nove
Železnica je v tem kraju že v samem začetku postavila postajno zgradbo in nakladališče, ki je danes poznana kot Trbovlje Rudnik. Veliko kasneje, leta 1954, je bilo dokončano tudi nakladališče premoga za zalogovnike parne vleke, ki je bilo prav tako locirano na postaji Trbovlje-Rudnik in se je ohranilo do današnjih dni. Vse do ukinitve parne vleke sredi sedemdesetih let je nakladališče služilo svojemu namenu, saj je bilo nekako polavtomatizirano, vsaj za tiste čase. Rudnik rjavega premoga Trbovlje, je v svojih najboljših časih naložil preko 200 vagonov dnevno za različne postaje tedanje JŽ. Tovorna postaja Trbovlje-Rudnik je bila zelo obremenjena. Verjetno si lahko predstavljate, kako je bilo tu zaposlenim železničarjem, ko so dnevno sestavili in razstavili na
desetine vlakov, dnevni saldo pa je bil vedno preko 150 vagonov. Vlakovni odpravniki so poleg obilice svojega dela, ob zavarovanju postaje, ki to skoraj
16.06.2003 ob 11.uri smo se po 34. letih službovanja na Rudniku preselili v nov prometni urad. No, ne ravno nov, je pa glede na stanje, kot ga poznamo, zelo lepo urejen. Z veliko pomočjo Sekcije za vodenje prometa ( klima, računalnik ) in z delom drugih služb (TK, SVP), smo prostor navkljub njegovi
ni bila, pomagali in sodelovali prav z vsemi službami na postaji.
majhnosti, tloris znaša komaj 6m2, uredili tako, da je za
9
Tudi opis del in nalog se je za zunanjega vlakovnega odpravnika zelo spremenil. Tako sedaj odpravlja vse potniške in tovorne vlake na potniškem delu postaje. Odgovoren pa je tudi za kopico drugih del, ki so bila predpisana s strani Sekcije za vodenje prometa, čeprav nekaj bolj na račun drugih služb, pa vendar. Obenem pa so se z županom Trbovelj pomirili tudi potniki, ki so dvignili velik vik in krik, ko je pred časom potniški
promet zaprl čakalnico že v popoldanski urah in je bila postaja prepuščena navdihu priložnostnih vandalov. No, varnostnika se prometnik
po več kot tretjini stoletja, pa to ni več standard. Navkljub vsemu pa prometniki postaje Trbovlje upamo, da bo sodelovanje s potniškim in tovornim prometom, ki je bilo že sedaj na visoki ravni, še naprej tako dobro, ne glede na vsa podtikanja in namigovanja, ki se pojavljajo. Na koncu koncev imamo vsi enak cilj. Ali pa se morda motim? Čisto na koncu pa bi se prometniki postaje Trbovlje radi zahvalili tudi Sindikatu železniškega prometa Slovenije, OO Zidani Most za njegovo strokovno pomoč pri preurejanju centralne postavljalnice in verjetno ne bo šel, nekaj reda, razreševanju problemov, ki so bili predvsem pa varnosti pri p o v e z a n i s prestavitvijo vstopanju pa bo zagotovo več. prometnika na potniški del Res pa je tudi, da je na ta račun SLAVONSKI postaje Trbovlje.BROD 2003 notranji prometnik v CP-ju še bolj Hrvaške se je obremenjen. Ob vsem delu z Na povabilo kolegov izAdolf TERŽAN vodenjem prometa in premikom letos zmagovalna ekipa iz OO Maribor m o r a s e d a j š e o b v e š č a t i udeležila prvomajskega srečanja, v zunanjega prometnika o vožnjah Slavonskem Brodu. Kot vedno do sedaj smo bili lepo sprejeti. vseh vlakov . Žreb nam je naklonil drugo skupino z To pa pri 180 vlakih dnevno ni mačji kašelj, zato bi bilo namestitev naprave za avtomatsko najavo vlakov
ekipami iz Zagorja, Slavonskega Broda, Šibenika in Splita. Prvo mesto v skupini nam je prineslo polfinalni obračun z ekipo iz Knina, katero smo po trdi igri tudi premagali! V finalu nas je pričakala ekipa vozovnih preglednikov iz Zagreba. Rezultat 1:0 v našo korist in seveda veliko veselje v ekipi. Članom nogometne ekipe OO Maribor,ki je predstavljala SINDIKAT Ž E L E Z N I Š K E G A P R O M E TA SLOVENIJE še enkrat iskrene poteza, ki se je vsi želimo. In kot čestitke.
vedno, se vse ustavi pri stroških. Zanimivo je, da je bila taka naprava pred mnogimi leti nameščena na Rudniku, danes,
10
Branost narašča Vsak članek, ki ga pripravim, ima vedno nekakšno ozadje in predvsem namen spodbujati vsaj k razmišljanju, če že ne razreševanju tegob, težav in ostalega masla na SŽ. A ker je že samo število tiskanih izvodov »Prometnika« omejeno, se velikokrat že vnaprej zavedam, da ga tistim »pomembnim« ne bodo niti dostavili. Zato sem toliko bolj vesel, če se pojavijo konkretni komentarji ali celo odgovori na moje pisanje. Zato v celoti objavljamo odgovor na članek, ki je izšel v prejšnji številki pod naslovom »Še ena pravljica- za zjokat.«
delavci SVP, »razmajane« kretnice kar vse po vrsti presegajo dovoljena odstopanja… Impresioniran sem z njegovim strokovnim poznavanjem normativov vzdrževanja spodnjega in zgornjega ustroja, vendar se z njegovimi ugotovitvami, kljub nesporni strokovni avtoriteti, ne morem strinjati. Če sledimo trditvam g.Raka, vzdrževanja na stranskih tirih in kretnicah ni. Zato ugotovi, da je delavcev za vzdrževanje preveč. Ker nimajo kaj delati! Prepričan sem, da se progarji s to ugotovitvijo gospoda prometnika ne strinjajo iz najmanj
tudi na stranskih tirih se vršijo v skladu z vsemi veljavnimi pravilniki in navodili. Prav tako tudi čiščenje in mazanje kretnic. V času sneženja so vsi delavci SVP v glavnem zaposleni s čiščenjem peronov, kretnic, premikalnih in dostopnih poti. Če je moralo tudi prometno osebje poprijeti za lopato, je to zaradi premajhnega in ne prevelikega števila delavcev za vzdrževanje prog. Sam pa še nisem videl vlakovnega odpravnika z lopato. Nikakor pa ne morem zanikati dejstva, da tudi v naši dejavnosti situacija ni rožnata. Vsi bi si želeli več remontov; strojnih regulacij tirov in kretnic je iz leta v leto manj; potrebovali bi več sredstev za redno vzdrževanje, več novih pragov za zamenjavo dotrajanih… Lahko tudi ugotovimo, da bi bilo z več sredstvi in izvajalci tudi opravljenega dela več. Tudi na stranskih tirih. Če bo hotela Agencija brez sramu zaračunavati uporabnino, bo potrebno za vzdrževanje infrastrukture zagotoviti mnogo več sredstev. Toda to so že vprašanja za drugo zgodbo in drugi naslov. Roman PILETIČ l.r.
RAKOVA PRAVLJICA za zjokat G. Rak v aprilskem Prometniku nesporno ugotovi, da imamo v infrastrukturi preveč delavcev za vzdrževanje prog. Zanimalo bi me tudi, s kakšnimi argumenti lahko podkrepi ugotovitev o ne vzdrževanju zgornjega ustroja. Avtor namreč ugotavlja, da je čiščenje in mazanje kretnic pomanjkljivo, vzdrževanje kretnic in tirov je problem, saj jih po njegovem ne vzdržuje nihče, sneg na postajah čisti prometno osebje s prometniki vred in ne
dveh razlogov. Delavcev na progi je odločno premalo in s tem je povezano, da imajo tudi dela preveč. Verjamem, da se z g.Rakom ne strinja tudi predsednik SŽPS, ki te iste progarje na različne načina vabi v SŽI ( SŽI = združenje sindikatov delavcev v Infrastrukturi SŽ- op. p.). Odgovorno trdim, da se dela na vzdrževanju tirov in kretnic, kljub p o m a n j k a n j u i z v a j a l c e v, opravljajo skladno z normativi. Tehnični pregledi, merjenje in revizije kretnic tako na glavnih kot
Komentar »Rakove pravljice!« Celoten smisel mojega članka je g. Piletič kot funkcionar v SVP Postojna čisto napačno razumel. Očitno je, da si ga razlaga kot sindikalist transportnega in na žalost ( danes morda našo žalost, jutri pa delavcev v Infrastrukturi in tudi njega samega) ne infrastrukturnega sindikata. V članku nisem in nimam namena kritizirati dela SVP, pač pa poudariti nesmiselno in nerazumljivo delitev tako pomembnega segmenta, ki
11
315.51 Zato opozarjam nanje. In argumenti: STP Ljubljana je na postaji LjubljanaMoste prevzela 45 od 50 kretnic in 29 od 31 tirov pod svoje okrilje. S tem je bila prej stalna skupina delavcev SVP, ki je imela dotlej vedno premalo ljudi in vedno več dela, gladko razpuščena, delavci pa razporejeni po drugih skupinah. Celo delovno mesto desetarjev je prišlo v SVP Ljubljana pod vprašaj. Na postaji Ljubljana-Moste tako razen dveh glavnih tirov in petih kretnic ostalega ustroja ne vzdržuje nihče več. Redni pregledi so se prej izvajali mesečno, sedaj trimesečno. Če je to v skladu s predpisi tudi prav, a zakaj je prej veljal drugačen predpis? Posledice so tudi že vidne. Tiri se zaradi slabega stanja enostavno zapirajo. Premikalni vodja je tako rekoč za rokav privlekel nadrejene na tir, ki je propadal in jim »zagrozil,« da naj tir obnovijo ali pa zaprejo, saj je delo ob takem stanju tira, ki kar samo kliče po delovni nezgodi, nemogoče. In kri je draga. Ne boste verjeli, da se ravno sedaj zaključuje remont tega tira. Hvala bogu, a na žalost pod prisilo in ne kot ugotovitev rednega pregleda. Druga slika je kretnica, ki je nekajkrat komaj preživela iztirjenje in ki so se je premikači že dolgo na veliko »izogibali.« Rezultat: zapečatena s 5 km/h. In kar se čiščenja snega tiče. Zaradi pomanjkanja delavcev SVP in prioritete čiščenja snega na ljubljanski postaji smo zadnjih 17 let sneg v prvih dneh padavin vedno odstranjevali z lopato in metlo tako šef postaje, operativni, popisni, pregledniki, strojevodja, vodja premika, premikači, prometniki in nihče drug. Vabim vas, g.Piletič, da se nam prihodnjo zimo pridružite. Z lopato v rokah. Kar pa se snubljenja v SŽI tiče, ste dobrodošli tudi Vi, kajti holding bo imel precej težav z navskrižnimi interesi Infrastrukture in Transporta, prav tako pa sindikati in sindikalist, ki bo moral zagovarjati interese delavcev Infrastrukture, sam pa bo na strani Transporta, ki je in bo kapitalsko pogojeno interesno na drugi strani. Seveda pa se oba zavzemava za več in boljše pogoje vzdrževanja. Počnimo to še naprej- skupaj.
S prvim januarjem 2003 je začel veljati Priročnik za vožnjo in delo z dvopotnim vozilom Unimog, ki nosi službeno oznako »315.51.« V njem so navedeni pogoji za vožnjo in delo lansko jesen predstavljenih novih dvopotnih vozil za potrebe SŽ, to je intervencijsko in vzdrževalno vozilo. Prav tako je v priročniku opisano, kaj se sme in ne sme delati s temi vozili. Že na jesenski predstavitvi in tiskovni konferenci, članek je bil objavljen tudi v Prometniku, so bili predstavnikom Uprave SŽ in nosilcem projekta nakazane določene pomanjkljivosti in predvsem iz prakse zastavljena v p r a š a n j a . Konkretno so bila vezana na opremo intervencijskega vozila. Zakaj ni opremljen z modrimi utripajočimi lučmi na strehi, s katerimi bi imel prednost pred ostalimi vozili v cestnem prometu, oprema vozila s sredstvi za sporazumevanje (mobilni telefon, UKW, RDZ), možnost vtirjevanja na NPR na odprti progi oz. oprema vozila s hidravlično ploščadjo za dvig in s tem možnost vtirjenja kjerkoli na odprti progi ter s tem možnost vožnje v obe smeri na tiru naprej, napisi na vozilu, da je intervencijsko vozilo itd. Na večino vprašanj smo dobili takrat odgovore, da se zadeve še dokončno oblikujejo, da je nekaj težav v zvezi s prometnimi predpisi na železnici, ki zadevajo vožnjo takšnih vozil, da so po drugi strani tudi delno finančno omejeni, in da bo do začetka uporabe vozila marsikaj rešeno. Pa je prišla pomlad in vozilo je v uporabi. Priročnik, ki ni ne navodilo in še manj pravilnik, je tudi tu. Seznam postaj, kjer se lahko to vozilo utiri, je pav tako priložen in obsega skoraj vse postaje na SŽ. Kljub temu pa je glede vtirjenja in uporabe vozil ostalo še kar nekaj odsekov oziroma postaj, kjer tega ni mogoče opraviti. Možnost hitrega vtirjenja bi lahko predstavljali skoraj vsi nivojski prehodi, a bi po nasvetih iz priročnika. vtirjevanje na odprti progi lahko ogrožalo varnost cestnega in železniškega prometa. Kar pa seveda ne bi bil problem, če bi vozilo bilo opremljeno, kar še vedno ni, z intervecijskimi modrimi lučmi, oznakami na vozilu in primernimi sredstvi za sporazumevanje. Vpliv na delovanje NPR in APB sistem je lahko zanemarljivo majhen v primerjavi s potrebami hitrega reševanja in odstranjevanja posledic morebitnega izrednega dogodka. Tako bi recimo že samo napis na vozilu preprečil otročje dolgo iskanje dostopa do mesta iztirjenja v mesecu aprilu, ko neki vratar tega vozila pač ni spustil skozi duri, ker so bili pač neprepoznavni. Tudi način organiziranosti te intervencijske skupine je bolj takotako, ko bo, pa bo. Dežurstvo na domu. Po potrebi hiter sklic. Od trenutka prijave do prihoda na kraj izrednega dogodka pa dve uri in pol ( 2.5 ure ali 150minut) in to 7 km ali 7000 metrov od zbornega mesta do kraja ID. Še dobro, da ta intervencija ni vplivala na redni promet na magistralni progi ali celo na zdravje ali življenje ljudi. Samo železo je malo dalj časa ležalo na zemlji. Pa niso krivi člani intervencijske ekipe, pač pa racionalizacija poslovanja. Je predrago, če je skupina v stalni pripravljenosti? Predrago je to. Pa se tega ne da primerjati s ceno življenj, je preveč banalno, s
12
UREJENOST POVRŠIN - ali španska vas! V aprilu so v Službi za razvoj kakovosti in ravnanja z okoljem širšo železničarsko javnost obvestili o vse pogostejših telefonskih pritožbah občanov, lokalnih
ob proge, da se prepreči poškodovanje in odtujevanje delov z gariranih voznih sredstev na postajah. A kako? S kakšnimi pristojnostmi? Kdo nas pri tem »podpira« in »stoji ob strani« v
skupnosti in raznih naravovarstvenih civilnih gibanj o neurejenosti površin na postajah, ob progah in na samih objektih v upravljavski lasti SŽ. Razbita stekla, p o š k o d o v a n i n v e n t a r, komunalni odpadki, popisani objekti in vozna sredstva so glavni kamen spotike vseh pritožb.
morebitnem sporu s povzročitelji vsega naštetega? Če se postajno osebje pri preganjanju vandalov zaplete v
in mularijo na lep način pregovoriti, ali se postaviti po robu ponavadi večji skupini razgretežev ali pa zatisniti oči, kar se na žalost vse bolj dogaja. Postaje so vse bolj nezasedene, potniki in vandali prepuščeni svoji svobodi, obenem pa je na vlakih tudi vse manj sprevodnikov. O možnostih ukrepanja s strani policije na vlaku je škoda zgubljati besede. In če na postajno območje kakšen mali ali veliki zasebni avtoprevoznik pripelje na tone gradbenega odpada, kaj mu lahko storiš, če ti ob poskusu preprečitve stresanja materiala odgovori: »Sem zmenjen s tem in tem ki dela tu in tu na SŽ…?« Celo železničarji sami so ponekod glavni dovozniki odpada. In kako se ravnati po navodilih dopisa Službe, če pa se je poskus pooblaščenega delavca SŽ za te zadeve, da prepreči izkopavanje peska in zasipavanje tako nastalih jam z odpadom, končal precej klavrno. Se pač gradi Center in so interesi
konflikt z njimi, ga obravnava policija enako kot vandale, s strani SŽ pa tudi ponavadi doživi hladen tuš, češ, kaj se pa mešaš …in če sprevodnik na vlaku želi narediti mir, mora ali biti prebrisan
hudo visoki, poleg tega pa vsak kubični meter odpada na ljubljanskem smetišču še kako drago zaračunajo. Če izkoplješ pesek, ga prodaš in se ob tem še brezplačno znebiš smeti, ja, to je
Nadalje Služba z dopisom navede seznam pooblaščenih, ki smejo in morajo ob svojih kontrolah zadevo pregledovati. Poleg tega naj poskrbijo tudi za stalno urejenost okolice in objektov. Ker se bo pač zgodila tudi zunanja presoja kakovosti in okolja in lahko to slabo vpliva na končno presojo. Konkretno to pomeni, da se moramo vsi prizadevati, da se prepreči vandalizem na postajnih objektih, po vlaku, ob progi, da se prepreči dovoz raznih komunalnih in gradbenih odpadkov na postajna območja in
13
Za konec pa še tole. Glavni urednik me je opozoril na vse večji odpad-smetišče ob glavni progi med postajama LjubljanaZalog in Ljubljano. Po ogledu na kraju samem je vsa zgoraj navedena problematika dobila svoj odsev. V neposredni bližini tirov, v krogu stotih metrov, se nahaja vsak dan večje divje odlagališče gradbenega odpada in smeti, zajeten avtoodpad na prostoru SŽ in med proge 1,2,3,4 in 5 je ujeto zemljišče SŽ polno »lepih« barak, ki dopolnjujejo vrtičkarsko idilo našega glavnega mesta. Za nameček si lahko ob vsem tem ogledate še deponijo ali pa garirane gomulke, ki so jih svoje čase varovali Sintalovci, danes pa so v vsej svoji oropani podobi samo še po barvi sodeč gomulke. Njihova notranjost je kot v Gbs-u, gole razbite stene, brez polic in sedežev, ki so po opazovanju okolice sodeč končali pod prvimi slivami in umetelnimi hišicami. Prav tako so odstranjeni vsi deli, ki imajo vsaj malo vonja po kakšnem aluminiju ali bakru, celo komandni pult je nek strokovnjak »pregledal« v detajle. Ena sama žalost in sramota.
Pa še to. Da se gospodom, ki se vozijo z vlaki mimo vseh teh prikazni ne bi poleg vsega tega svetili v oči tudi stari razbiti in zgnili spalniki iz stare JŽ, so jih morali v Sekciji za tovorni promet Ljubljana, na postaji LjubljanaMoste, umakniti s tirov ob glavni progi, na druge, bolj skrite tire. Menda je s tem Služba za kakovost bolj vesela. Izgovor premikačem, da so morali kršiti pred tem izdane pisne odredbe o gariranju teh vagonov se je glasila nekako takole: »Mularija nekaj krade iz vagonov!« Sedaj pa ne več, ha? Dokler bo sistem deloval samo na podlagi dopisov in zatiskanja oči pred resničnimi problemi, potem gospodje iz zunanje ali notranje presoje nimajo kaj presojati. Vsaj za nas
ne. Za papir, ki bo »kr' neki« potrjeval pa je vse dovoljeno. Če že nas ne, ali bo kdo morda poslušal g.Bogiča iz železniškega muzeja, ki svari pred vse hujšimi tolpami, ki kradejo, sedaj celo že ploščice iz muzejskih eksponatov lokomotiv. Je kdo morda posvaril morebitne kupce plemenitih kovin, da se lahko opečejo, če pri njih zalotijo aluminij, kositer ali baker, ki je bil nekoč sestavni del železniških vozil? In kdaj bo s postaj umaknjeno na desetine in stotine deponiranih vagonov in garnitur gomulk, ki samo privabljajo tatove? Mislim, da je zadnje nočno prijetje (tudi s pomočjo
postajnega osebja) ene od skupin, ki je kradla aluminij, le kocka z vrha ledene gore pri reševanju tega problema. Si bo tudi Služba upala na teren in
14
Čudna polemika o izrednem dogodku
Kaj dogaja… Čeprav je predsednik Uprave SŽ, g. Blaž Miklavčič, pri dajanju svojih izjav bolj skop, pa je v zadnjem času na sejah sveta delavcev le bolj zgovoren. Na eni izmed zadnjih sej je bil malce zadovoljen, nekoliko manj konkreten, tudi n e r a z u m l j i v, pa razočaran, vizionarski, še kako upajoč in na koncu spet skop(uški). Tako je bil zelo zadovoljen s poslovanjem SŽ v prvem četrtletju, kjer je dejal, da so rezultati poslovanja celo nekoliko boljši, kot so planirani. Razočaran pa je nad izgubo, ki jo pridelajo odvisne družbe: SŽ CD d.o.o., v prvem četrtletju 300 mio izgube in SŽ Gradbeno podjetje 200 mio izgube. Dosti težje je razumeti podatek o povečani zasedenosti vlakov s pripombo o povečanih zamudah, katerih vzroki naj bi bili izredni dogodki, deloma pa tudi slabo delo. Ključ rešitve naj bi bil tudi v projektnih skupinah za izvajanje posameznih p r o j e k t o v, k a t e r i h aktivnosti in ukrepi se že uvajajo v poslovanje. Za boljšo sledljivost pa so uvedeni na novo dodelani tedenski kazalniki, ki bodo omogočili tekoče spremljanje dela in same rezultate. Razočaran pa je nad vladnimi postopki, saj Nova smer in tudi poslovni načrt SŽ d.d. za leto 2003 in 2004 že nekaj časa čakata na vladno proceduro. In na koncu dodal, da se na vseh
Nespoštovanje pravilnika
Izredni dogodek Divača - Gornje Odjavnica Vreme Ležeče V prejšnji številki Prometnika smo Kar se v zadnjem času gremo poročali o izrednem dogodku, ki na Slovenskih železnicah, se je zgodil 2. marca letošnjega spominja na pravo burlesko ali, leta med postajo Divačo in morda še bolje, tretjerazredno postajo Gornje Ležeče. Iz kavbojko. navedb, ki so dokazno resnične, Ob tem, da komisija za bi lahko vsak kolikor toliko raziskavo ID Divača Gornje prosvetljen človek ocenil, da so Ležeče ugotavlja sokrivdo bili za preprečitev še hujše železniških delavcev, obenem k a t a s t r o f e z a s l u ž n i r a v n o pa ugotavlja, da je začasna železniški delavci, ki so naredili odjavnica Vreme urejena v vse, kar se je v tem trenutku dalo skladu z vsemi predpisanimi in narediti. varnostnimi pogoji v okviru Toda komisija, ki je vodila obstoječih predpisov. Kar pa r a z i s k a v o , p o d p o s e b n i m i seveda še zdaleč ne drži. ugotovitvami navaja, da bi bilo Če se ozremo samo na m o ž n o i z r e d n i d o g o d e k organizacijo službe na tej preprečiti, v kolikor bi se odjavnici, lahko kaj hitro dosledno izvajalo opazovanje ugotovimo, da se spet dela vse vlaka s strani postajnega in po kavbojsko. Odjavnica strojnega osebja na vlaku. namreč ni zasedena med Takšna pripomba komisije ima vikendi, s tem, da so v tem času lahko še kako negativne s i g n a l i n a o d j a v n i c i posledice, tako pri zaposlenih n e r a z s v e t l j e n i , k a r j e v kakor tudi pri povračilu škod in n a s p r o t j u s P r o m e t n i m podobno. Tudi predsednik sveta pravilnikom. O burleskah, ki se delavcev je predsedniku uprave dogajajo ob tem, se tisti, ki se postavil vprašanje, kako naj spoznajo na te reči, lahko samo strojno osebje opazuje vlak med nasmejejo(kislo). Vzrok za vožnjo pri hitrosti 70 km/h, če ni takšno stanje ni nič drugega kot nameščenih vzvratnih ogledal in r a c i o n a l i z a c i j a s t r o š k o v. da takšen zapis komisije izkazuje Izgleda, da zavarovalnica le ne nestrokovnost in neznanje članov bo pokrila vseh stroškov komisije. Ob tem je tudi poudaril, izrednega dogodka. d a l a h k o z a r a d i t a k š n i h Ob vsem tem ne gre zanemariti n e s t r o k o v n i h u g o t o v i t e v dejstva, da je temelj varnosti v nastanejo zapleti pri povračilu ž e l e z n i š k e m p r o m e t u materialne škode, ki je nastala pri spoštovanje predpisov, kar se tem izrednem dogodku, saj ob od delavcev, ki neposredno trditvi komisije, da za njega nismo sodelujejo pri opravljanju odgovorni, obenem pa komisija železniškega prometa vseskozi ugotavlja, da bi ga bilo možno zahteva in se jih v primeru preprečiti. kršitev tudi striktno disciplinsko Predsednik uprave je v zvezi s obravnava. Po drugi strani pa poročilom komisije dejal, da smo soočeni s situacijo, ko zapisano ni mišljeno kot obtožba lahko posamezniki samostojno postajnega in strojnega osebja in odločajo, kdaj bodo predpise izrazil prepričanje, da zaradi takih spoštovali in kdaj ne, pri tem pa ugotovitev ne bo prihajalo do se ne zavedajo, da bomo na tak težav pri poplačilu škode. način prej ko slej prišli v O diskreditaciji železniških situacijo, ko bo bistveno delavcev pa nič. ogrožena varnost železniškega
15
Z m a n j š e v a n j e
s t r o š k o v
Svet delavcev ostaja brez (dovolj) sredstev Kot pravi pregovor, da če je že vojna, naj bo vojna za vse, se je Uprava SŽ odločila, da tudi Svetu delavcev odškrne kar lep kos pogače. Med razloge za spremembo oziroma dopolnitev participacijskega dogovora sodi tudi dejstvo, da je zdajšnji dogovor, ki velja že od leta 1999, v nekaterih postavkah bistveno ugodnejši od določil zakona (ZSDU) in s tem otežuje učinkovito poslovanje družbe, obenem pa predstavlja za družbo veliko finančno obveznost. Tako je Uprava Slovenskih železnic sprejela določene sklepe in pripravila predlog sprememb in dopolnitev Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Participacijski dogovor). Sklepi uprave so: ! da se za investicije v počitniške kapacitete v letu 2003 nameni 12,3 mio SIT, ! da se določene počitniške kapacitete prodajo in 25% kupnine ter 50% obračunane amortizacije v letu 2003 nameni za investicije v počitniške kapacitete zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, ! da se bo po soglasju sveta delavcev šlo v cenitve the počitniških kapacitet in nato v javno dražbo za njihovo prodajo, ! da je za izvajanje športnih in kulturnih aktivnosti v letu 2003 predvidenih 1,5 mio SIT, ! da je za izobraževanje članov SD v skladu z 61. členom ZSDU v letu 2003 predvidenih 5.365.723,00 SIT, ! Da potrebnih finančnih sredstev za izvajanje aktivnega oddiha v letu 2003 ni predvidenih in da se letos aktivni oddih še ne izvaja, ker so pač prioriteta uprave plače, elektrika in nafta, ne pa aktivni oddih, ! da je uprava SŽ podala pobudo za spremembe Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju, katerega spremembe bodo vplivale tudi na višino sredstev, ki izhajajo iz samega dogovora. Ob vsem tem se seveda poraja obilica vprašanj, tako zaradi višine sredstev, kakor tudi glede načina sprejemanja odločitev Uprave, še posebno pa v delu, kjer so direktno prizadeti vsi zaposleni in ne samo funkcionarji sveta delavcev. Med te zagotovo sodi tudi neizvajanje aktivnega oddiha in kršenje dogovora o investiranju v počitniške kapacitete. Uprava na očitke o kratenju dogovora odgovarja, da bi se samo stroški delovanja sveta delavcev zmanjšali za več kot 10 milijonov tolarjev. Predsednik Uprave pa je dodatno pojasnil, da trenutno neizvajanje aktivnega oddiha še ne
Ode kuča Že nekaj časa se je šušljajo, da se bodo SŽ odločile prodati del počitniških kapacitet, ki so v njeni lasti. Uprava SŽ je pripravila predlog za izdajo soglasja k prodaji določenih počitniških kapacitet Slovenskih železnic d.d., predvsem zaradi slabih poslovnih rezultatov oz. slabe zasedenosti. O predlogu je odločal svet delavcev in se zavzel, da se počitniški dom v Kranjski Gori črta s seznama. Tako je SD soglašal k prodaji naslednjih objektov: V Republiki Sloveniji: ! Karlovci Golušnik z zemljiščem 767 m2 ! Piršev dom na Mislinjo z zemljiščem 7. 071 m2 ! Počitniški dom Hoška koča z zemljiščem 67. 552 m2 ! Počitniški dom Radenci ! Zemljišče na Vogarju 210 m2 V Republiki Hrvaški: ! Lovran ! Mareda 4 stanovanja št.: IX/315 in 319; XIII/311 in VI/309 ! Počitniški dom Selce pri Crikvenici ! Počitniški dom Novi Vinodolski ! Počitniški dom Podstrana pri Splitu z zemljiščem 127 m2 ! Zemljišče Jadranovo pri Crikvenici 833 m2 ! Zemljišče na Jelsi na Hvaru 11.675 m2 pod pogojem: ! da se vse počitniške kapacitete, ki so predmet prodaje predhodno oceni s strani sodno zapriseženega cenilca, ! da se počitniške kapacitete prodajo na javni dražbi, ki se javno objavi v Uradnem list Republike Slovenije in časopisu DELO, ! da se pred podpisom prodajne pogodbe Svetu delavcev Slovenskih železnic d.d. poda poročilo o uradni cenitvi posamezne počitniške kapacitete ter poročilo o poteku javne dražbe, ! da se najmanj 25% kupnine nameni za investicije v počitniške kapacitete za ohranjanje njihove realne vrednosti. Če ste presenečeni, da za nekatere kapacitete še slišali niste, vam poleg tega lahko še povemo, da so v nekaterih naših kapacitetah na Hrvaškem legalno nastanjeni hrvaški državljani. Ob težki odločitvi o prodaji kapacitet za katere smo delavci odvajali finančna sredstva celo od plač in ob tem, da je bilo vzdrževanje objektov po združitvi kapacitet popolnoma osiromašeno, si lahko zamislite, da bo podoben seznam objavljen kaj kmalu.
16
filigransko točnostjo se je pričela sezona v počitniški hišici, ki jo je sindikat kupil takoj po sklepu skupščine v mesecu marcu. Hišica je bila kupljena iz druge
S
pripravili počitniško hišico za prihod prvih gostov. Na razpis za oddajo počitniške hišice v Termah Olimia je prispelo zelo veliko prijav, tako da z zasedenostjo ni bilo težav. Na
roke, vendar je zelo lepo ohranjena. Kljub temu je bilo potrebno opraviti kar nekaj del za prijetno bivanju v objektu.
žalost nekateri tokrat niso prišli na vrsto. Dodeljevanje je potekalo na osnovi začasnega pravilnika, ki ga je sprejel Glavni odbor. Ta isti pravilnik je bil tudi
sprejem zadolžil glavni odbor. Pravilnik bo dopolnjen in sprejet na prvi seji GO. Naslednji razpis za jesensko- zimski del bo objavljen ob koncu počitnic. Morda še nekaj podatkov o najemu in lokaciji počitniške hišice. Dnevni najem za člane: 6.000,00. Dnevni najem za nečlane: 7.000,00. V ceni je všteto tudi pet kart za kopanje, ki se jih lahko koristi v zabaviščno vodnem parku »Aqualuna« ali v zaprtem kopališču hotela »Breza«. V zimskem času pa je možno kopanje v bazenu Termalia in Breza. Hišica se nahaja v kompleksu »Aqualuna« Terme Olimia v Podčetrtku. Hišica stoji kot zadnja v drugi vrsti pri vhodu v kompleks in ima številko 50. Ob hišici je možno parkirati tudi avto. V neposredni bližini je tudi železniško postajališče. Uradna otvoritev hišice se je zgodila 19.maja 2003. Čisto pravi krst s steklenico se zaradi spoštovanja do »gradbincev« in poželjivih pogledov prisotnih ni zgodil. Botra hišice Alenka, alias naša tajnica, se je ob tem globoko zamislila. Baje pride na vrsto v terminu - zima 2006. Kar se seveda letovanja tiče. Zakuske ni bilo.
Pravilnik (dopolnjen) o delitvi terminov letovanja in T.S. upravljanja s počitniško hišico, bo objavljen v naslednji številki P R O M E T N I K A
Tako so naši fantje z veliko prizadevnostjo in tisočmojstrsko sposobnostjo v rekordnem času
predstavljen Skupščini sindikata, ki je glede na dodatne predloge za spremembo pravilnika in za
17
Po 30 letih si samo še železničar Sprehajam se po Pohorcu in v kupejih opazujem znane obraze. Tudi takrat, ko sem se vozil na zdravniški pregled v Ljubljano, sem jih podobno srečaval, toda bili so nekam zadržani, vsak s svojo mislijo
na dan, ki je še pred njim. Danes je bilo povsem drugače, nekako svečano. Na slehernem obrazu je bil tisti nasmešek, ki razodeva neko notranje zadovoljstvo; kako tudi ne, saj bo danes sleherni izmed tristo srečnežev prejel najvišje priznanje, ki ga lahko dobiš za svoje življenjsko delo. Spominsko uro. Vsi ne moremo biti pisatelji ali znanstveniki, da bi prejeli Nobelovo nagrado. Toda če prejmeš uro, simbol železničarske natančnosti, potem ti to pomeni enako kot Nobelova nagrada. Tudi ti si vložil v delo na železnici vse svoje življenje in v tridesetih letih pustil na železnici vse, kar si imel. Koliko je bilo jutranjih vstajanj, nočnih in
stresnih ur, preden si zaslužil to dragoceno priznanje. Potem ni čudno, da ponavadi obleži ta ura kot dragulj nekje v vitrini in spominja vnuke in pravnuke na dedka ali babico, ki je bil ali bila železničar.
Pohorc se je ustavil na ljubljanski postaji in množica je svečano izstopila. Kot da je vlak vozil ta dan samo jubilante. Na sosednjem tiru je stal sloviti, še vedno uporabni »zelenc,« ki nas je nato zapeljal v železniški muzej. Nihče ni pomislil, da so se tega domislili v prometu in tako polepšali slavljencem dan. Sicer pa tokrat niti pomislili nismo, kdo je kdo in čigav, danes smo bili vsi 'naši'železničarji. Medtem ko je zunaj sonce neusmiljeno pripekalo, je potekala svečanost v zavidljivem hladu. Po kulturnem programu je navzoče nagovoril predsednik
Uprave SŽ, Blaž Miklavčič. Njegov pozdravni govor je bil kratek, pa vendar je povedal tisto, kar je želela množica slišati iz njegovih ust. Kako bo na železnici jutri- po tridesetih letih našega trdega dela. Veselo razpoloženje so zmotile minute realnosti. Še tolikšen optimist je v sebi nosil nek strah in željo, da bi še vsaj nekaj let bilo tako, kot doslej in da bi še vedno bil kos kruha tudi zanj. Podelili so priznanja in sledila je pogostitev, ko so si mnoginekateri po več letih, segli v roko. Škoda, če bi ostal doma in se ne bi udeležil srečanja, je marsikateri pomislil. Med množico so se pomikali naši vodilni, med njimi Andrej Godec, Franc Primožič, Slavko Špur, stiskali desnice slavljencem in jih spraševali po počutju. Marsikateri je bil vesel že ob dejstvu, da mu je čestital njegov vodilni in mu celo privoščil besedo ob njegovem velikem prazniku. Da tokrat so se naši vodilni z vso organizacijo zares izkazali. Prek tristo slavljencev se je vračalo domov z nekim notranjim zadovoljstvom, da so dobili javno priznanje za svoje življenjsko delo. Eni so umetniki, drugi izumitelji, mi pa smo železničarji. Da, po tridesetih letih ti železnica pride tako pod kožo, da si še samo železničar in ko se tega zaveš, postaneš še celo ponosen: »Po mojem telesu se pretaka modraželezničarska kri.« Kako tudi ne, saj mi je celo sloviti
18
V Švico in Nemčijo - s FIP karto Zaposleni na železnici imamo to prednost oziroma možnost, da pod ugodnimi pogoji potujemo z vlaki. To ne velja samo za Slovenijo, ampak nam mednarodno združenje FIP
vzhodni del Nemčije. S seboj sva imela knjige - vodiče mest, kamor sva bila namenjena. Na potovanje sva odšla takoj po uspešno izvedenih referendumih o vstopu Slovenije v NATO in EU, to je
omogoča brezplačno potovanje skoraj po vsej Evropi. In to seveda tisti, ki radi potujemo in spoznavamo svet, s pridom izkoriščamo.
bilo v nedeljo, 23. marca 2003, zvečer. Začela sva z našim paradnim vlakom »Pohorje« na postaji Zidani Most. Potovala sva do končne postaje Gradec in tu prestopila na direktni vlak za glavno mesto Švice Bern. V Bern, ki je sicer s 140 000 prebivalci četrto največje mesto v
Tako sva se s prijateljem Robijem odločila, da obiščeva Švico in
Švici, sva prispela v ponedeljek zjutraj. Vlak je nekje do tretjine zaseden in je na končno postajo prispel točno. Resnici na ljubo pa kljub pregovorno švicarski natančnosti tudi tam prihaja do nekajminutnih zamud. Ko sva si ogledala večino znamenitosti, ki sva jih predčasno našla v vodiču, sva popoldne nadaljevala vožnjo proti tromeji Švice, Avstrije, Nemčije in prispela v Basel, industrijsko mesto ob reki Ren. Basel je nekoliko večji kot Bern in je znan predvsem po rdeči ( pa ne politični) mestni hiši. Sledila je nočna vožnja v »nemškem kušeju«. V oddelku sva bila sama, tako da sva lepo spočita naslednjega jutra prispela v Dresden. Dresden je polmilijonsko mestu, ki je bilo februarja 1945 ob zavezniškem bombandiranju dobesedno zravnano z zemljo.Takrat je umrlo 35 000 ljudi in ta napad je predstavljal enega zadnjih udarcev Hitlerjevi Nemčiji. Mesto je bilo povsem obnovljeno, a se vseeno poznajo posledice socializma, ki je tu pod okriljem Sovjetske zveze vladal vse do padca berlinskega zidu konec osemdesetih let. Po kratki vožnji z »navadnim vlakom« sva prispela v Leipzig. Za nas železničarje je zanimiv predvsem po tem, da ima mogočno železniško postajo iz leta 1915 s 26 peroni in je največja v Evropi. Tudi tu se vidi, da Nemčija po združitvi namenja veliko sredstev za obnovo in posodobitev bivše vzhodne Nemčije, ki je v času komunizma močno zaostala za svojo zahodno sestro. Proti večeru sva se s hitrim in sodobnim ICE vlakom odpravila proti Muenchnu, kamor sva prispela tik pred iztekom dneva. Dodatek na celi relaciji za ICE (mimogrede naš Pendolino mu ni dorasel) znaša samo7 eurov. Dodatki za ICE vlake so zelo različni, od že omenjenih 7 eurov pa do dobrih 20 eurov, odvisno od relacije vlaka in ne toliko od dolžine vožnje. Tretjo noč sva preživela na vlaku 297, ki naju je popeljal preko Avstrije nazaj domov. Vse potovanje je bilo sicer malo
19
Čeprav zaznamujejo jubileji običajno le določene okrogle obletnice, smo letošnji pohod v sindikatu železniškega prometa poimenovali kar jubilejnega. Letos zaključujem delo na železnici, kar pa ne pomeni, da sem se upokojil tudi v sindikatu in planinah. Razen tega sem sam zaokrožil neko obdobje svojih pohodov na Triglav, saj sem v minulem obdobju organiziral in popeljal na Triglav prek šeststo pohodnikov. Vsa doživetja triglavskih pohodov, vključno z letošnjim pohodom, bom opisal v knjigi, ki že nastaja. Toliko za kratek uvod. Cilj: Triglav, priprave pa na Kamniškem sedlu Letošnji planinski pohod bo nekoliko zahtevnejši od prejšnjih, saj bo trajal kar tri dni in bo zahteval dobro pripravljenost pohodnikov. Po isti poti sem peljal lansko leto petdeset pohodnikov, ki so kljub dobri hoji na kraju občutili utrujenost. Ker bo med prijavljenimi tudi nekaj takšnih, ki imajo močnejšo voljo od telesne pripravljenosti, bomo predhodno organizirali »testni pohod« fizične pripravljenosti. Odpravili se bomo na Kamniško sedlo, kjer se bomo lahko preizkusili in malce utrdili, tako da nas na poti na Triglav ne bo čakalo kakšno neljubo presenečenje. Predhodna tura na Kamniško sedlo bo obvezna za vse prijavljene, razen pohodnikov, ki so že bili z nami na Triglavu, Krnu ali Kaninu. Za vse tiste, ki bodo ugotovili, da še niso dovolj pri močeh za takšen napor, bomo prihodnje leto organizirali lažji dvodnevni pohod s Pokljuke na Triglav. Kamniško sedlo: sobota, 26. julija Iz Celja se bomo opravili po deveti uri, po prihodu primernega vlaka iz Ljubljane. Z avtobusom se bomo podali v Logarsko dolino in dalje peš na Okrešelj (1 uro). Od tu nas bo pot vodila do Kamniškega sedla (2 uri) in nato še na Brano (1 uro). Pot je podobna tisti na Triglav. Skupno nas čaka do 8 ur hoje. Sindikat plača le prevoz (avtobus), hrano in pijačo si oskrbimo iz nahrbtnika. Obutev naj bo ista kot za triglavsko turo! Triglavska tura - od 13. do 15. avgusta 2003 Petek, 13. avgust Iz Ljubljane bomo krenili po prihodu vlakov (ob 8.uri) in se z avtobusom odpeljali na Pokljuko. Nato sledi tri ure nezahtevne poti do Vodnikove koče, ko bomo na pol poti do Kredarice, kjer bomo prespali. Prvi dan nas čaka 6 ur hoje. Sobota, 14. avgust Zjutraj nas čaka vzpon na Triglav in dalje preko Triglavske škrbine do Doliča.(4 ure). Dalje se bomo povzpeli preko Kanjavca do (Prehodavcev- po želji, spotoma) in do Triglavskih jezer (4 ure hoje), kjer bomo prespali. Drugi dan bomo predvidoma hodili 8 ur.
Družabno-športno srečanje »Novo mesto 2003« Srečanje, ki je bilo 14. junija 2003 v Novem mestu, bi lahko poimenovali tudi srečanje med znanci, sodelavci in prijatelji. Upajmo, da si bodo ta vroč junijski dan kar se le da zapomnili vsi udeleženci. Prihod Prihod posebnega vlaka na postajališču Novo mesto Kandija je pričakala otroška folklorna skupina »KRES« iz Novega mesta. Po nastopu folklorne skupine je kolona, organizirana po območnih organizacijah, krenila na krajši sprehod do dvorane Leona Štuklja. Pred dvorano so organizatorji udeležence pričakali s pijačo in kavico. Povezovalec prireditve gospod Marijan Primc je pozdravil udeležence in po kratkem nagovoru predsednika sindikata gospoda Ivana Šenkiša ter podžupana mestne občine Novo mesto Adolfa Zupana je sledil še zaključni nastop folklorne skupine. Gneča pa taka Sledila je okrepitev - ciganski golaž, ki so ga pripravile kuharice dijaškega doma Novo mesto, je teknil prav vsem. Po malici so sledile predvidene aktivnosti. No, tu smo se morali srečati z nekaj zapleti ali bolje rečeno gnečo pri prijavljanju ekip in žrebu, kar smo na koncu rešili brez težav. Športniki so pričeli s tekmovanji, izletniki so se odpravili na izlet. Žal se je pri izletnikih malce zapletlo in to ravno pri skupini, ki jo je vodila najeta vodička, od katere bi pričakovali, da bo svoj del opravila tako, kot se spodobi. V drugih dveh skupinah, ki so jih vodili železničarji, ni prihajalo do zapletov. Pa naj še kdo reče, da prometniki nismo vsestransko uporabni. Nogomet - prava borba Na prizorišču tekmovanj ni bilo večjih težav in je spored tekem potekal po programu. Na zanimivo izkušnjo pa smo naleteli pri nogometu, ko je gostujoča ekipa hrvaških kolegov osvojila prvo mesto v svoji skupini. Ker so v bistvu tekmovali izven konkurence, se je bilo zaradi tega potrebno prilagoditi novo nastali situaciji. Tako se je organizator odločil, da je enostavna rešitev najboljša rešitev in je tekmovanja nadaljeval po programu, ki so ga predlagali udeleženci tega tekmovanja. Konec dober, vse dobro. No ja. Hrvaški kolegi so nam kar lepo zavezali kravate, saj jo tudi v finalnem dvoboju osvojili prvo mesto. Vročina zdelala udeležence in avtomate Pa ne ravno zaradi tistih 320 C, ampak zaradi neposlušnosti naprave za točenje piva. Izgleda, da je vročina zdelala tudi serviserje in lastnika naprav za točenje pijač, ker smo morali narediti generalni servis kar sami. Važno je, da je pijača na koncu le stekla, tako, da na koncu ni nihče ostal brez pijače.
Vlečenje vrvi - naslednje leto spet na programu Vlečenje vrvi je bilo do leta 1996 paradna disciplina takrat samo še športnih iger. Kasneje je bila ta disciplina, ki je terjala kar nekaj hude krvi in tudi poškodb, nekako umaknjena s programa prireditev. No, tokrat smo poskušali to disciplino ponovno oživiti, pa se je izkazalo, da bo bolje, Nedelja, 15. avgust če to naredimo naslednje leto, ko bo narejen tudi pravilnik o Pozno zjutraj bomo krenili do Koče na planini pri Jezeru (3 tekmovalnem delu srečanja. Priprave se lahko že začno. ure). Dalje nas čaka pot Vogar (2 uri) in nato še 1,5 ure Organizator se posebno zahvaljuje posameznikom, ki so pomagali pri organizaciji, posebej pa gospodu Zvonku vzpona do Stare Fužine. Tretji dan je od 6 do 7 ur hoje. Mesojedcu pri izvedbi tekmovanja v šahu ter Slobodanu
Sindikat plača organizacijo, prevoz in prenočišče z
Zmagovalci po panogah so: Nogomet 1. mesto KNIN (gostje) 2. mesto NOVO MESTO 3. mesto KOPER Košarka 1. mesto ekipa LJUBLJANA 2. mesto ekipa POSTOJNA 3. mesto ekipa ZIDANI MOST Namizni tenis 1. mesto CELJE 2. mesto ZIDANI MOST 3. mesto PRAGARSKO Šah 1. mesto ZIDANI MOST 2. mesto CELJE 3. mesto ZALOG Pikado 1. mesto KNIN (gostje) 2. mesto POSTOJNA 3. mesto ZALOG