Prometnik 73 by sindikat szps

Leto XI Številka 73 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Februar 2005

ZIMA, ZIMA BELA NA ODDIH S SŽPS ZMAGA SŽ NAD ÖBB S ÈIM VOZITI VLAKE? PREDSTAVLJAMO VAM… ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK NAGRADE…

KAZALO

UVOD Praznièna evforija je mimo, pustne norèije so se kar malo skrile za norèijami, ki se dogajajo okoli nas. Maske naj bi padle in sto dni je naokoli. Vlada pa res bolj malo kaže interes, da se resno loti Slovenskih železnic. Seveda v kopici težav, SŽ ni in ne bo deležen prednostne obravnave, vendar nerešene težave izpred preteklih let ne smejo utoniti v pozabo. Izteka se kolektivna pogodba, tarifni del prav tako. Odziv vladne pogajalske strani je mlaèen, predvsem pa poèasen. K sreèi nam je všeè, èe vsaj zima hitro mine. Je manj težav z ogrevanjem vlakov. Za ogrevanje kosti pa boste lahko šli v nove kapacitete sindikata. Tisti vzdržljivejši pa vseeno drgnejo led in si podajajo èrno plošèico pri hokeju. A po ledu, in to spolzkem, se pelje tudi naša vleka, ki ji krepko zmanjkuje sape. Toèneje: lokomotiv! Javna agencija za železniški promet se je zganila; upamo, da ne bo obstala. Obstali niso niti celjski kolegi pri vzponu na Boè v pravem zimskem razpoloženju. Snega in zime sicer letos nimajo prav veliko niti Gorenjci, pa vendar imajo tam tudi bolj za morske užitke in radosti v zraku navdušene ljudi. Enega predstavljamo tokrat. Za pokušino in v opozorilo kolesarjem, da ne zaspijo pred zaèetkom sezone, objavljamo kratek naèrt letošnjih izletov. A pred kolesarji se bodo poskusili v zimskem vzponu na Snežnik tudi planinci. Zgodovine nam nihèe ne more ukrasti, zato se oziramo na dve stvaritvi naše železniške zgodovine. Za konec vam ponujamo še malo možganèkanja z nagradno križanko. Valentin je odklenil naravo, kmalu bodo zacingljali prvi zvonèki, ozelenela bo trava, »fedrèki« bodo èakali, da jih izkoristimo. Naj se mrzla zima in njene mraène dogodivšèine znotraj in izven SŽ umaknejo toplejšim pogledom, mislim in dejanjem, za katere je vèasih potrebno veè poguma, kot so ga nekateri pripravljeni ali pa sposobni doseèi. Spoštovani, ki se tu vidite, ki vam škrtnejo zobje, pokažite nekaj, kar ste do sedaj skrivali ali pa sploh niste vedeli, da premorete. Tudi iz skritih korenin lahko vzbrsti lepa roža. Naj še diši zraven, pa bo svet idealen.

SAMO NE NA SLEPI TIR!

ZIMA, ZIMA BELA

NA ODDIH S SŽPS…

ZMAGA SŽ NAD ÖBB

S ÈIM VOZITI VLAKE?

IN VENDAR SE GRADI…

CELJANI V ZIMSKEM METEŽU NA BOÈU

PREDSTAVLJAMO VAM…

MAJSKI KOLESARSKI IZLET

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK

»MRTVI MOST«

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR

NAGRADE…

Urednik

Telefonske številke : Predsednik : 031 347 626 Sekretar : 041 751 304 Glavni urednik: 051 374 714 È asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT Èasopis ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Urednik : Damjan Rak Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš

Lektoriranje Lektoriranje:: Danica Prnaver Oblikovanje : Zdravko Munda Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo èèasopisa asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana -12-146, (01) 29 -12-147 Telefon : (01 (01)) 29 29-12-146, 29-12-147 E-pošta: prometnik@email.si TISK: Dolenc tisk ène izdelke Glasilo šteje med grafi grafiène èaja iz 11. to èke tarifne informativnega zna znaèaja toèke

priloge 3 zakona o DDV po katerih se èuje DDV po stopnji 8,5 %. pla plaèuje È èno v nakladi 1000 asopis izhaja mese Èasopis meseèno izvodov. Na naslovnici: škem) Marija Gradec ((pri pri La Laškem)

SAMO NE NA SLEPI TIR! Nekateri zadnji dogodki, povezani z našim podjetjem, vendarle kažejo na to, da se bo pristopilo k reševanju enega pomembnejših problemov to je imenovanje poslovodstva z ustreznim mandatom. Vlada RS je po imenovanju novih èlanov nadzornega sveta Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., napovedala, da bo ena prvih nalog novega nadzornega sveta izpeljava postopkov za imenovanje novega poslovodstva. Gotovo je odveè ponavljati, da je za sistem, kot je železnica, zaèasno poslovodenje lahko izjemno nevarno in dolgoroèno tvegano. Nezmožnost sprejemanja strateških odloèitev v èasu, ko se »delijo karte« na evropskem transportnem trgu, lahko pomeni, da bomo prisiljeni igrati igro drugih ali pa celo tvegamo izpad iz nje. Doloèitev poslovodstva z ustreznim mandatom je nujna tudi zaradi izjasnitve glede nadaljnje smeri razvoja našega podjetja. Veljavni strateški naèrt do leta 2010, imenovan »Nova smer«, je s svojimi strateškimi projekti obstal nekje na pol poti. Posebej pomembni so tisti, s katerimi se zagotavljajo pogoji za poslovno pozicioniranje Slovenskih železnic na transportnem trgu v regiji in širše. Govorimo o projektih, kot so: tržna ofenziva na V. in X. panevropskem koridorju, logistièni center Ljubljana Moste, interoperabilnost tovornega prometa v regiji, novi produkti potniškega prometa, informatizacija Slovenskih železnic, prenova izobraževalnega sistema… Seveda so bili med temi projekti tudi takšni, ki smo jim zaposleni nasprotovali (SP-11 in SP-12), za le-ta pa lahko reèemo, da bi z ustrezno vkljuèitvijo predstavnikov zaposlenih lahko dobila sprejemljivo obliko. Odgovor na to, glede razvoja temeljno dilemo je pomemben predvsem iz razloga, ker bo železnica, vsaj kar zadeva transportni del, morala postati

odvisna predvsem sama od sebe in bo zaradi tega še kako pomembno, ali bo izbrala pravo pot ali ne. Država ne bo smela in mogla finanèno intervenirati na delu, ki je podvržen zakonitostim trga. Kar zadeva infrastrukturni del, pa lahko mirno trdimo, da bi vzpostavitev ustreznega nadzora nad porabo sredstev, ki jih je doslej Agencija za železniški promet porabila zase in za svoje prisklednike, lahko prihranila stotine milijonov za razvoj in odpravo nekaterih ozkih grl v infrastrukturi. Država kot lastnik in aktualna politika kot upravljalka te države sta torej pred pomembno nalogo, za katero lahko le upamo, da ji bosta kos. Minister za promet je napovedal, da bo z imenovanjem strokovne komisije preveril tudi ustreznost zakonodaje na podroèju železnic. Tako razmislek o novem poslovodstvu kot razmislek o prihodnji ureditvi železnic na Slovenskem bosta morala biti opravljena odgovorno in èimbolj neodvisno od tistih, ki uresnièevanje svojih lastnih ambicij skrivajo za raznimi zgodbami o skrbi za sistem… Prihajajoèo pomlad bodo zaznamovala tudi pogajanja za tarifno prilogo h KPDŽP, v kateri sindikati zahtevamo zaustavitev realnega zaostajanja železnièarskih plaè. Kljub temu da smo pravoèasno podali svoj predlog sprememb, nam vlada kot delodajalec še ni uspela odgovoriti na naš predlog in nam posredovati imen njihovih pogajalcev. Prav tako bo potrebno nadaljevati že zaèeta pogajanja za normativni del KPDŽP, saj veljavnost sedanje poteèe zadnjega marca tega leta. Za zakljuèek tega razmišljanja morda ne bo odveè ponoviti, da bodo odloèitve, ki bodo v kratkem morale biti sprejete, v železniškem žargonu povedano, pomenile postavitev kretnice… Trdno upamo, da ne na slepi tir!!!

Ivan Šenkiš

ZIMA, ZIMA BELA V teh zimskih dneh se železnièarji sreèujemo z veènim problemom. Ogrevanjem potniških v l a k o v. Š e n o v i Siemensi se kvarijo, kaj šele ostalo iz »ropotarnice«, kot pravijo zbirki potniških v a g o n o v. K e r v prometnih konicah, to je zjutraj in popoldne, še vedno vozi veliko regionalnih vlakov, ti pa so po pravilu sestavljeni iz A, AB ali B vagonov, je za te vlake potrebno p r a v o è a s n o predogrevanje pred odhodom vlaka. Se pa dogaja, da ni pravoèasno » o g r e v a l n e « lokomotive, nato v zadnjem trenutku prispe vlakovna in ogrevanje se vendarle zaène.

Zanesljivo ogrevanje bolgarskega spalnika - v vagonu peè na premog

Pravzaprav še ne, ker je kakšen vagon »v stiku«. Potrebno bi ga bilo zamenjati, a ker je

pomanjkanje vagonov zaradi okvar veliko, se najveèkrat samo odstavi. Celo za zamenjave pri mednarodnih vlakih se dogaja, da ni na r a z p o l a g o nadomestnega vagona. Pred odhodom vlaka primerna temperatura najmanj 16°C je s tem veèkrat težko uresnièljiva. Ampak za to odgovarja vlakovni odpravnik. Pritožbe p o t n i k o v, v e è k r a t d o m n e v n o ž e l e z n i è a r j e v, t a k o konèajo na njegovi mizi. Ob prepozno zaèetem ogrevanju zaradi prej naštetih in še drugih razlogov je redna odprava vlaka smiselna, èetudi se na primerno temperaturo vlak

segreje med vožnjo. Èakanje na odpravni postaji samo povzroèa zamudo, potniki pa se, prej premraženi, tako grejejo od lastne jeze zaradi zamude in spoznanja, da so jo sami povzroèili. Seveda takšne razlage vlakovnega odpravnika ne jemljejo resno, ker paè predpis govori drugaèe. A pol ure ali veè zamude zaradi dogrevanja vlaka ni ravno razveseljiv odgovor. O dejanskih vzrokih pa širše obèinstvo tako ali tako nikoli ne izve. In ko se podobne težave razpletajo, zazvonijo prvi zvonèki na poljih in vse je spet lepo in prav. Damjan RAK

NA ODDIH S SŽPS - SEDAJ TUDI V TERME ZREÈE Sindikat železniškega prometa Slovenije je na svoji 13. redni seji glavnega odbora dne 16. 12. 2004 na osnovi izdelane ponudbe sprejel sklep o najemu apartmaja v Termah Zreèe od 03. 07. 2005 do 01. 01. 2006. SŽPS je tako pripravil novo pridobitev za svoje èlanice in èlane, kar je ena od izpolnjenih želja, razvidna iz rezultatov ankete, ki smo jo izvedli minulo jesen. Na razpolago imamo apartma s štirimi zvezdicami visoke kategorije 2 + 2 (štiri ležišèa) v kompleksu Vile Terme Zreèe v Termah Zreèe. Apartmaji se nahajajo v prijetnem gozdièku 150 metrov od term. Apartma ima štiri ležišèa, dve v sobi z zakonsko posteljo, dve pa v bivalnem prostoru. Apartma je opremljen s telefonom in SAT-TV sprejemnikom. Ob dnevnem prostoru se nahaja kuhinja, ki je v celoti opremljena. V sklopu term obratuje pet bazenov skozi vse leto. V najem so vkljuèene vstopnice za neomejeno kopanje v èasu bivanja. Otroci do šestega leta starosti pa imajo brezplaèen vstop. Prav tako je poskrbljeno za posteljnino. Ker boste v termah Zreèe na oddihu, bo vaš jekleni konjièek lahko v miru poèival parkiran poleg apartmaja. Vsi, ki boste letovali, imate možnost korišèenja

Apartma Vile Terme Zreèe

brezplaènega avtobusnega prevoza na relaciji Zreèe - Rogla, in sicer vse dni v poletno-jesenskem delu in v zimskem èasu (smuèarski avtobus).Termini letovanja bodo sedemdnevni, in sicer od nedelje do nedelje, od 3. julija dalje. S polletnim najemom je SŽPS za svoje èlanice in

èlane pridobil cenovno ugoden najem, ki je za približno 50% cenejši od redne cene najema. Tako bo za Vas strošek letovanja v apartmaju Vile Terme Zreèe z nastanitvijo in štirimi vstopnicami na dan okoli 8.400,00 SIT. Plaèilo bo možno tudi na veè obrokov. Podrobnosti bodo objavljene v razpisu za poletno sezono skupaj z razpisom za letovanje v

Apartma Vile Terme Zreèe

Atomskih toplicah v Termah Olimia. V Termah Zreèe pa poleg poèitka in užitka v bazenih in pripadajoèi ponudbi lahko izkoristite oddih tudi za: izlet na Roglo, 1517 m (ZLODEJEVO adrenalinsko zimsko-letno sankališèe, Lovrenška jezera in še veliko planinskih, pohodniških in sprehajalnih poti), - sprehodi pod Konjiško goro (kratek izlet na Konjiški grad, daljši na najvišji vrh Stolpnik), - izlet v dolino Svetega Janeza z znamenito Žièko kartuzijo iz leta 1160, - veliko urejenih kolesarskih poti po bližnji in daljni okolici, - obisk in ogled lokalnih posebnosti, kot je Zlati griè in še mnoge druge. Vabljeni na oddih v Terme Zreèe, apartma Vile Zreèe! Predsednik odbora za letovanje Matjaž SKUTNIK

ZMAGA SŽ NAD ÖBB 25. januar 2005 bo zabeležen kot majhna, a pomembna zmaga SŽ nad ÖBB. Žal samo na športnem, ne pa tudi na podjetniškem podroèju. Že veè let se namreè tradicionalno odvija dvoboj ekip SŽ in ÖBB v hokeju na ledu. Tradicija je bila zaèeta pred veè leti, ko so se železnièarji SŽ in ÖBB na mejni postaji Jesenice pogovarjali o skupnem sreèanju. In ker je hokej šport številka ena na obeh straneh meje, tako na Gorenjskem kot na avstrijskem Koroškem, so se »koj´ zgovorl´« in prekrižali palice. Tokratno sreèanje v ledeni dvorani jeseniških železarjev HK Acroni Jesenice, ki je pojem slovenskega hokeja ter njihovih navijaèev »Red Stillersov« že dolga desetletja, je bilo zaradi »bolezni v ansamblu«, gripe in podobnih zimskih daril okrnjeno, tako pri nastopajoèih kot pri publiki. Obe ekipi sta sestavljeni iz železnièarjev, ki bolj ali manj vešèe in intenzivno podijo igralno plošèico, po domaèe pak (iz angleško puck), po urejenih ali bolj sezonsko zmrznjenih ledišèih. Nekateri so aktivni tudi v raznih krajevnih ligah, nekateri, kot Brane Jug, so bili pred leti stalni

reprezentanti v tedanji Jugi, spet drugi so zgolj rekreativci. Kot èlan publike, ki ne pozna v detajle zakonitosti te na oko zelo moške in vèasih grobe igre, sem bil s strani domaèinov pouèen, zakaj je hokej veliko manj grob, kot se to poskuša interpretirati. Samo res vrhunski igralci so sposobni med igro »nagajati« nasprotnim igralcem, navadni Zemljani imajo že z lastnim ravnotežjem in obvladovanjem plošèice dovolj dela, tako da na takšnih tekmah do kontaktov skorajda ne pride. Zahtevna publika pa je vendarle videla nekaj potez posameznikov, ki so plod resnega treninga in znanja. Sama tekma je bila vse tri tretjine hitra, napadalna z obeh strani, polna lepih potez, p o b e g o v, n a s p r o t n i h napadov, lepih podaj in v r h u n s k i h s t r e l o v,

predvsem pa profesionalnih obramb obeh vratarjev. Po obrazih vseh tekmovalcev so lile debele kaplje znoja, ker je bilo treba pošteno garati na ledu, predvsem, ker je bila rezervna klop na obeh straneh zelo kratka in poèitka do zadnjega piska sirene ni bilo. Kondicijska priprava je bila oèitno uspešna. Med odmori požirek vode izpod domaèih vrhov, po koncu pa prijateljsko še kakšna železniška. In sam rezultat tokratnega sreèanja 10:3 za SŽ niti ne igra velike vloge. So pa kolegi iz ÖBB, domaèini jih klièejo »Korošci«, napovedali resen revanš na povratni tekmi, ki bo ob koncu februarja v Villachu. Do takrat pa nabrusimo drsalke in še malo treninga, pa bo zopet odmevalo »tika-taka, tika-taka, gol, gol, gol«! Damjan Rak

S ÈIM VOZITI VLAKE? Vsakdanje tegobe na SŽ so pisane in raznobarvne, od rdeèih do zelenih in rumenih, žal pa vse bolj èrne kot bele. Poleg politiènih peripetij, kadrovskih rošad in medijske obravnave na vse možne naèine, zgodb o diplomah, pogodbah in družinsko povezanih

»veselimo« prihoda prvih novih elektrolokomotiv, ki so nujne. Njihovo dejansko kvaliteto bo pokazal èas, govori pa se marsikaj: da je zunanja školjka tipa lokomotive višjega razreda, sama notranjost, motor pa najnižji razred, da se zaradi tehniènih

zaposlovanjih in dodeljevanju pogodbenih del je vsakdanja železniška realnost kar malo zvodenela. Da je vsak dan slabše in težje. Da vlaki sicer vozijo, a vse bolj na silo in mimo n o r m a l n i h r a z m e r. Z a d e v e s o alarmantne. Èeprav nanje opozarjamo že veè let, ni videti kakšnega resnega premika. Govorim o stanju lokomotiv. Imamo vsakodnevne primere, ko zaradi okvar vleènih vozil, kot uradno imenujejo lokomotive, vlaki zamujajo, prihaja do okvar med vožnjo, redne odprave vlakov zaradi okvar in s tem spremembe turnusa zaposlitve lokomotiv se dnevno redno zamikajo. In to ne samo pri elektrolokomotivah. Stanje pri dizel vleki je še bolj katastrofalno, kajti dizel lokomotive so najbolj pomembne pri opravljanju postajnega premika. Malo je pravzaprav postaj, kjer se premik in dostava vagonov lahko vrši z elektrovleko. Te dni se vse bolj

karakteristik predvsem novih lokomotiv kot tudi stanja prog in ENP ne bo prav niè poveèala propustnost najbolj kritiènega dela, to je koprske proge. Vlekla bo težji vlak, a zaradi veèje porabe ne bo možno peljati drugih vlakov na tem odseku, zato je konèen rezultat najmanj enak, èe ne še slabši. Pustimo se presenetiti, kot vedno ob novotarijah. Se pa prav niè ne dogaja glede nakupa ali vsaj posodobitve voznega parka dizelskih lokomotiv. Kot da nekdo naèrtuje zlom tovornega prometa na stranskih progah in tam, kjer le-ta teèe na bazi dizel vleke. Izpad dizelskih lokomotiv in s tem posledièno zamude ali celo izostanki vlakov, nedostavljeni tovor tako na postajah kot na industrijskih tirih, neopravljen premik ali pa na silo izvedene operativne rešitve z raznimi interventnimi dostavami in prevozi, ki navidez korigirajo izpade lokomotiv in dajejo

trenutni vtis, da je vse še kar znosno v redu vse to se dogaja. Medtem pa nam poèasi odmirajo industrijski tiri, ki jih nihèe veè ne vzdržuje, stranke se odloèajo (pod prisilo nesposobnosti železnice) za fleksibilnejši transport po cesti. In v prihodnje se kaže podoba SŽ kot tranzitne proge z vzhoda na zahod, morda s severa na jug. Brez vseh stranskih prog in medpotnih manipulacij, industrijskih tirov. Kot da od tam ne prihaja velik del zaslužka. Razna tarnanja nad pomanjkanjem dizel lokomotiv pa se zdijo prav smešna, èe se ozremo v notranjost delavnice za vzdrževanje lokomotiv Maribor - Studenci. Cela èeta raznovrstnih lokomotiv èaka samo na plaèilo stroškov revizije in popravila, pa bi veselo vozile po naših progah. In tako imamo pravzaprav lokomotiv dovolj, samo »nekdo« jih mora pustiti delati. In tu je prav gotovo skrita »zgodba o racionalnem izkoristku obstojeèega voznega parka, èuvanju dizel lokomotiv za prihodnost…«. Kot zgodbe iz èasov, ko so vedno bili v pripravljenosti, èe napade sovrag… V posmeh takšnim razlagam smo videli odhod še enega »mopeda« v pokoj. Odpisan, konec, ni veè smisla, da se popravlja. V kasacijo. Ampak, na njegovi poti v konec kariere na SŽ, v menda razrez, je na njem ostalo veliko delov, ki bi jih lahko še kako s pridom izkoristili kot rezervne dele. Od RDZ do krmilnih mehanizmov, podvozja itd. Razen èe se ne bo ponovilo èudežno vstajenje od mrtvih, kot lansko leto, ko smo, bojda sicer legalno in brez škode za SŽ, prodali nekaj »mopedov« v Italijo. Pa so bili že odpisani in za kasacijo. Morda so strokovne službe ugotovile, da je postopek oživljanja že umrlega hitrejši, èe mu pustiš vso notranjost in mu samo zamenjaš zunanjost. Pa še bolj se izplaèa. Nekaterim oèitno res. Pa SŽ?

Damjan Rak

IN VENDAR SE GRADI… Tako simbolno lahko opišem dejstvo, da se je pritoževanje p o t n i k o v, ž e l e z n i è a r j e v, Sindikata železniškega prometa Slovenije in pisanje v našem èasopisu vendarle iz èrk na papirju spremenilo v dejansko rešitev. Na postaji Ivanèna Gorica so, konèno, zgradili dodaten peron, ki sedaj omogoèa varen vstop in izstop potnikov tudi na tiru štiri. Resda je zaèasen, montažen, a kot je zapisala mešana komisija Slovenskih železnic in Javne agencije za železniški promet v zapisnik, mora biti do konca letošnjega avgusta zgrajen nov, stalen širok peron. To je razvidno tudi iz dopisa javne agencije, ki so ga naslovili na uredništvo. Povzetek vsebine dopisa Javne agencije za železniški promet RS:

videnje, pritožbe in morebitna negodovanja skupaj s Sindikatom železniškega prometa Slovenije prelili na papir (dopis št. 941/2004 BN z dne 26. 08. 2004), ki je danes namesto pritožbenega u è i n k a d o s e g e l nasprotnega: Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije je v letu 2004 naèrtovala in rezervirala finanèna sredstva za izgradnjo

sporoèamo, da za prometno mesto Ivanèno Gorico pripravljamo javno naroèilo projektno in tehnièno dokumentacijo, ki bo obravnavala gradnjo obojestranskega perona med tiroma 2 in 4. Peron bo zgrajen v skladu z zakonskimi predpisi in bo seveda omogoèal osebam z omejeno gibljivo sposobnostjo nemoteno uporabo.«

»Spoštovani, v èasopisu PROMETNIK ste objavili èlanek Skrb za varen vstop in izstop potnikov (februar 2004) in èlanek Peron kaj pa, èe ga ni? (oktober 2004), v katerem smo zasledili nezadovoljstvo tako potnikov kot tudi železniškega osebja. Uredniku se najprej zahvaljujemo za njegov èlanek, ki je bil objavljen, in priznavamo, da je bila informacija nadvse vzpodbudna, sprejemljiva in uèinkovita, saj ste svoje

zaèasnega perona. Tako smo dne 21. 01. 2005 predali gradbišèe izvajalcu Holding Slovenske železnice, d.o.o., PP Infrastrukture, ki bo do pogodbenega roka, to je do 10. 02. 2005 zgradila nadvse prièakovani peron. V zvezi s tem vam

Javna agencija za železniški promet RS Miran ANDERLIÈ

CELJANI V ZIMSKEM METEŽU NA BOÈU Našim planincem s celjskega obmoèja se je Boè tako priljubil, da so ga zaèeli obiskovati tudi v zimskem èasu. Letos je bilo zaznati še posebno veliko zanimanje za januarski zimski pohod, ki pa ga je potem okrnila debela snežna odeja, nizka

temperatura in gripa. Kljub temu pa se je podala na pot desetina najvztrajnejših planincev. Pot je bila vse prej kot prijetna, saj je moèno snežilo, živo srebro pa je bilo precej pod ledišèem. Na greben proti vrhu je naneslo veè kot pol metra snega ob ledeno

mrzlem snežnem viharju. Neprijetne vremenske razmere so nas prisilile, da smo se hitro spušèali proti planinski koèi, kjer nas je èakala topla pogostitev. Spust je bil zabaven, kajti veèina je izkoristila visok sneg in je pot navzdol premagovala kar po zadnji plati. Z Boèa smo potem pot nadaljevali proti Dolgi Gori, spotoma nam je Ivan Škrablin v svojem kraju, Sladki Gori, pripravil preseneèenje. No ja, postanek v prijetni zidanici je pravo razkošje pohoda! Dan smo zakljuèili s prijetnimi doživetji in obiskom pri Matjažu Skutniku, kateremu smo prinesli voljo do pozdravitve virusne nadloge. To je bil le eden izmed organiziranih izletov Celjanov, kajti v mislih imajo že naslednje pohode v bližnje hribe. Marjan Mally

€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€ Postaja Maribor 1 Spoštovani potniki! Vlak za Ljubljano zamuja pol ure. Kdor še nima diplome, naj si jo uredi! €€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€€

PREDSTAVLJAMO VAM… Malo jih je, ki še niso slišali za malo gorenjsko vas Mojstrano. Rojstni kraj Alenke Dovžan, Jureta Koširja, naših smuèarskih asov, èeprav trenutna sezona ni ravno cvetoèa. Mojstrana je tudi izhodišèna toèka za veliko izletov v Julijce. Konec koncev imajo lepo urejeno smuèišèe in naravno zaledenelo igrišèe za hokej, poleti pa za hokej na rolerjih. Manj znan je izvor imena kraja. Ena teorija govori, da je vas dobila ime zaradi nekdanje meje, ker je na »moji strani«. Druga, bolj verjetna teorija govori, da so vas poimenovali po rokodelcih. Namreè: Mojstrana je bila znana daleè okoli, da je tam možno dobiti vsakovrstne rokodelce, mojstre domaèih obrti. Ne samo gostilne in trgovine, tudi kovaèije, èevljarstvo, mizarstvo in še mnoge druge obrti, ki so zahtevale spretne roke, so bile tam doma. Danes na to spominjajo napisi na hišah s starimi poimenovanji domaèij po vrsti obrti, ki je bila glavna v hiši. V genih domaèinov je ostala zapisana spretnost in želja po kreativnosti in ustvarjalnosti: nekoè za preživetje, danes za hobi pa za preživljanje zimskih dnevov, ki so bili vèasih veliko bolj zasneženi kot zadnja leta. Rokodelske spretnosti ima razvite tudi naš tokratni gost rubrike »Predstavljamo vam…« Pavel Potoènik. Že kot pri mladem fantu je bila njegova spretnost videna v Železarni Jesenice, kjer je delal kot vzdrževalec, sicer pa je po izobrazbi strojni tehnik. V mnogih delovnih nesreèah je Pavel izgubil veliko prijateljev. Poleg napornega dela v

železarni ob vroèih plavžih je, kljub dobri plaèi za tedanje razmere, sprejel odloèitev in zamenjal službo. P o s t a l j e aviomehanik na letališèu Brnik. Spretne roke so hitro obvladale zahteve dela, pa še veselje do dela in letal ga je vodilo. Leteti. Visoko, med oblaki, nad gorami. Najbrž sanje vsakega mladenièa. Pa je Pavel prerasel v resnega in odgovornega moža, zato je moral krepko zavihati rokave, da je lahko preskrbel družino. Ponudila se mu je priložnost in zaposlil se je na železnici. V bližnjem Javorniku in Žirovnici je opravljal delo vlakovnega odpravnika. Vestno, pošteno in natanèno. Kot že izkušen delavec in mož beseda, se je

sreèeval z razliènim odnosom predpostavljenih, ki so vse preveèkrat kazali èuden, nesprejemljiv, za tedanji režim znaèilen naèin »poveljevanja« ne železnici. Po nekaj letih se je s prometa prestavil v komercialo, sedaj pa je kot popisni vlakovodja na postaji že starosta. A še daleè od tega, da bi bilo to vse o njem! Izuèen strojnik, s prakso vzdrževalca v jeklarni in na letališèu, iz kraja, kjer je doma rokodelska spretnost, je vsak trenutek svojega prostega èasa zaseden. Je aktiven rekreacijski športnik, kolesar, planinec, smuèar. Njegove kratke smuèke, podobne »bigfootkam«, lepo padejo v njegov nahrbtnik, pa gre malo po snežnih planjavah. Pa to nikakor še ni vse. Pavel je od aprila do oktobra v zraku. Strast in izkušnje z Brnika je prelevil v jadralna letala in tako vsako prosto uro izkoristi za polet nad vršaci in dolinami, kjer skupaj s pticami lovi »termiène stebre« za še višji dvig. Ko pa postane prevroèe, se odpravi vetru naproti. Pravzaprav veter lovi v jadra. Strasten jadralec, pa brez svoje jadrnice? Ne veè dolgo, kajti Pavel svojo ljubezen do jadranja iz sanj preliva v realnost. Odloèil se je in si kupil naèrt jadrnice. Sedaj v njegovi delavnici, kjer domuje veliko strojev, ki jih je sam izdelal, izdeluje jadrnico. Pravi, da »samo« šestmetrsko, s »samo« osemmetrskim jarbolom. Zame so pa to ogromne mere. Natanèna izdelava je nujna, saj dela za svojo dušo in tudi glavo. Preverjen strojnik pa je tudi sicer

zelo natanèen in domiseln. Okoli hiše ima veliko izdelkov iz lesa, saj je les njegov najljubši material, kar je po svoje razumljivo, saj Mojstrano obkrožajo širni gozdovi smreke. Iz lesa izdeluje vse mogoèe, seveda tudi opremo in zunanjost hiše. Ker poèasi odšteva mesece do upokojitve, vse bolj èaka dneva, ko bo svojo jadrnico lahko namoèil v vodo. Zato živi in ustvarja. Idej mu ne zmanjka. Pripravljene ima dimenzije za izdelavo skifa, èolna, s katerim bo lahko veslal po Blejskem jezeru. Kondicijo si nabira tudi na razliènih fitnes napravah doma, èe ne drugaèe, pa pelje psa na daljši sprehod. In tako, na sprehodu, v mislih premleva, kaj je že narejenega, kaj še mora, kje bo dobil posamezne dele, material. V službi se znotraj homogenega kolektiva še vedno poèuti kot mladeniè, ki z veseljem odhaja v službo. In Pavel Potoènik iz Mojstrane je po duši in srcu res mladeniè, z veliko idejami, za katere pa z gotovostjo lahko trdimo, da jih bo realiziral. V njegovih rokah in njegovi delavnici bodo zrasla še mnoga preseneèenja.

Damjan Rak

MAJSKI KOLESARSKI IZLET Poèasi se topijo ledene sveèke na strehah in prebuja se pomladno razpoloženje. Kolesarski navdušenci, ki nismo trmasto pritiskali na pedala tudi skozi zimo, nestrpno èakamo prve kilometre na cestah. Kot za predpripravo vas že sedaj obvešèamo o našem prvem skupnem izletu v letu 2005. Predvidoma zadnjo soboto v maju, 28. maja, se kolesarji odpravljamo na Notranjsko. Start bo na železniški postaji Rakek ob 10.30 uri. Do Rakeka se bomo pripeljali s pohorcem. Kolesarili bomo mimo Unca do Rakovega Škocjana. Tu bomo naredili postanek za ogled naravnih znamenitosti, ki jih v tem predelu ni malo. Po ogledu kolesarimo po gozdni poti do Cerknice, kjer nas spet èaka ogled naravne lepote, znamenitega Cerkniškega jezera. Nadalje nas bo pot pripeljala do nadmorske višine 890 m. Od tod se bomo spušèali do Rakitne in naprej do Podpeèi. Èaka nas samo še

vožnja po Ljubljanskem barju do Ljubljane, kjer nas bo èakalo kosilo in nato na svidenje do zadnje sobote v avgustu, predvidoma na Krasu. Natanèna obvestila pa seveda še sledijo, priprave pa kar zaènite. Da ne bo bolelo! Lekso Stanojeviæ

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK Vse ljubitelje planin, èlane našega sindikata in njihove družinske èlane vabimo, da se udeležijo zimskega pohoda na Snežnik, ki bo v soboto, 12. marca. Na pot se iz Maribora odpravimo ob 3. 50 s prvim jutranjim vlakom, ki ima prikljuène zveze do Ljubljane. Tu presedemo na vlak 481, ki odpelje iz Ljubljane ob 6.20 do Ilirske Bistrice, prihod ob 7.45. Tu nas èaka avtobus, ki nas nato odpelje do planinskega doma na Svišèakih (1242 m). Od tu nas vodi pot do dve uri oddaljenega vrha Snežnika. Skupne hoje v obe smeri bo okoli štiri ure. Z avtobusom se nato vraèamo v Pivko na pohorca. V Ljubljani smo ob 17.10, Zidanem Mostu ob 18.23, v Mariboru ob 19.52. V obe smeri so vlakovne zveze z Dolenjske, Gorenjske in Posavja. Vsem pa priporoèamo, da se med sabo dogovorite za skupen prevoz do postaj. Ker je to zimski pohod, še nekaj zelo resnih navodil: Za pot morate imeti primerno obutev za hojo po snegu, po možnosti z gamašami. Priporoèamo pohodniške ali smuèarske palice, kapo, sonèna oèala, rokavice, rezervno spodnje perilo in zašèito proti dežju. Sindikat prevzema stroške prevoza z avtobusom in organizacijo, hrana iz nahrbtnika. Zaradi organizacije prevoza sprejemamo prijave do 5. marca v tajništvu sindikata v Ljubljani (01 29) 12 147 ali pa jih sprejema Marjan Mally, tel. (02) 80 25 277 ali 031 553 672, kjer dobite dodatna pojasnila. Po doloèenem datumu sprejema prijave za morebitna prosta mesta v avtobusu le še vodja pohoda na omenjeni telefonski številki. Marjan Mally

»MRTVI MOST« Zgodovina gradenj železniških prog je marsikje zelo zanimiva, saj je proga prinesla v kraje ob njej nov zagon in pustila svoj peèat. Predvsem glede videza pokrajine. V èasu izgradnje železniške proge Sevnica Tržišèe, imenovali so jo tudi Banovinska proga, od leta 1935 do1938, so sodelovali projektanti, ki so sodelovali tudi pri gradnji proge Ljubljana - Bled, kjer so se sreèevali s težavami pri preèkanju rek in cestnih povezav in s tem z gradnjo nadvozov in podvozov. Vnaprej so predvidevali, da se bo morala cestna povezava krajev ob reki Savi med Zidanim Mostom in Zagrebom v Boštanju prestaviti. Zaradi nevarnosti vsakoletnih poplav in neugodnega dvojnega ovinka pri boštanjski grašèini so se s takratno cestno upravo dogovorili in zaèeli z izgradnjo dveh mostov, ki bi služila za preèkanje ceste preko železniške proge in reke Mirne v Boštanju. Mostova sta bila zgrajena leta 1940. Visok nasip za povezavo ceste z mostovoma pa bi naj zaèeli graditi 1. 1. 1941, vendar je zaèetek druge svetovne vojne ustavil vsa dela. Nemškemu okupatorju se ni zdelo pomembno nadaljevati z delom, saj je bilo na progi Sevnica Trebnje v vojnem èasu relativno malo prometa. Tako sta ostala mostova kot nemi spomenik starim èasom. Tistega, ki je preèkal reko Mirno, so ob regulaciji njenega iztoka v reko Savo pred dobrim desetletjem porušili in nadomestili z novim, most èez dolenjsko progo pa še vedno stoji. Ponuja zavetišèe pticam, na obokih ostajajo sledovi nekdanje parne vleke, drugemu namenu pa ne služi. Je pa znaèilnost Boštanja, razpoznavna daleè naokoli. Damjan Rak

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR Ozkotirna železnica Poljèane - Slovenske Konjice - Zreèe (Od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962) (l. del)

slabost, da so bile praktièno brez komunikacij, saj so Bosno in Hercegovino povezovale le karavanške poti. Edina železnica, zgrajena leta 1875, od Bosanskega Novega do Banja Luke, je bila po nekaj letih obratovanja ukinjena in je bila ob prihodu vojske neuporabna.

zaèeli graditi takoj, ko so bile urejene vse formalnosti in je bila že istega leta slavnostno predana javnemu prometu. Dolga je bila 14, 9 kilometra in je zaèela obratovati 20. decembra leta 1892. Zaèetek del pa je bil 20. 06. 1892. Najveèji vzpon proge je bil 16‰, najmanjši radij krivine pa 60 metrov. Ker je imela Južna železnica monopol nad Proga je bila zgrajena za parno vleko in je izgradnjo železnic, je bil položaj novih imela zgrajene za to potrebne objekte in napajalne naprave. Dopušèala je 6 ton osnega pritiska. Vgrajene so bile 9 metrov dolge tirnice s 17,9 kg na tekoèi meter (tm). Dobavljeni sta bile dve lokomotivi. Ena se je imenovala ½Slovenske Konjice½, druga pa ½Sveti Duh½. Obe lokomotivi je zgradila tovarna Krauss v Linzu leta 1892. To sta bili mali dvoosni tendrovki, ki sta delovali na nasièeno paro in imeli dva pogonska cilindra in Stephensonovo krmiljenje. Lokomotivi in vagone so zavirali z vakuumsko zavoro. Po drugi svetovni vojni so stari zavorni sistem zamenjali s sodobnejšimi tlaènimi zavorami in ga poenotili z zavornim sistemom normalnotirnih vozil. Tako je bila konjiška lokalka ena redkejših, ki je uporabljala tlaèni zavorni sistem. Mihael Buèar, šef nadzorne postaje Šentjur

Po dograditvi Južne železnice z odcepom do Zagreba oziroma do Siska in povezavi Maribora s Celovcem je na ozemlju današnje Slovenije nastopilo nekakšno zatišje na podroèju graditve železnice. Kapitala za izgradnjo novih prog ni bilo in država je zaèela razmišljati o naèinu, kako vzpodbuditi zasebni kapital za izgradnjo železnice. Zakon, ki je uvedel novosti, poenostavitve in ugodnosti za izgradnjo lokalnih železnic, je bil izglasovan 25. 5. 1880. S tem je bil storjen prvi korak k izgradnji lokalnih prog pri nas. Drugi korak, ki je omogoèil izgradnjo lokalnega železniškega omrežja, pa je bil storjen na drugem koncu monarhije - v Bosni in Hercegovini. Po dogovoru na Berlinskem kongresu leta 1878 je namreè turška provinca Bosna in Hercegovina pripadla avstro-ogrski monarhiji. Avstrijska vojska je naèrtno zasedla na novo pridobljene dežele, ki pa so imele to

investitorjev zelo težak. Tako je deželni zbor predlagal, da bi graditev lokalnih železnic prevzela dežela Štajerska. Tako so na Štajerskem sprejeli prvi deželni zakon, na podlagi katerega so v Gradcu ustanovili posebni urad Štajerskih deželnih železnic. Prvo progo so Štajerske deželne železnice zgradile od Celja do Velenja, in sicer kot normalnotirno progo. Ker pa so bili ti stroški previsoki, so se odloèili, da bodo naslednje proge gradili kot ozkotirne proge po bosanskem vzorcu. Tako je prišlo do vzporedne gradnje proge Poljèane Slovenske Konjice. Za koncesijo gradnje konjiške lokalke je deželni zbor zaprosil že spomladi leta 1892. Podeljena mu je bila 14. 5. 1892. V koncesijski listini si država pridržuje pravico, da na raèun koncesioniranja prevzame železnico v obratovanje že po 15 letih. Za gradnjo proge so pripravili dva projekta, ki pa sta se med seboj razlikovala le v malenkostih. Progo so

NAGRADE… Rešitev prejšnje nagradne križanke je »PROMETNIK SREÈNO«. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki prejmejo praktiène nagrade. Sreèneži so Sekula Banjac, Marija Perme in Robert Zorman. Nagrajencem èestitamo, ostale pa vabimo, da rešite tokratno nagradno križanko, ki je posveèena pred kratkim preminuli legendi Slovenske popevke, ki je prepevala tudi o železnici. Izpolnite polja, poišèite pravilne èrke za posamezne številke in sestavite nagradno geslo. Pošljite ga na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, do 15. aprila 2005.

Ogenj in … Letni èas Pevec Fredi Kurentova palica Atomik… NAGRADNO GESLO