Prometnik 74 by sindikat szps

Leto X Številka 74 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Maj 2005

UVOD

KAZALO

Konèno se odpirajo majski cvetovi in poletje se vendarle bliža. Napovedano tropsko poletje še ne kaže pravih znakov, morda bomo iz zime kar skoèili v poletje. Pred Vami je Vaš priljubljeni èasopis Prometnik, ki praznuje že zavidanja vrednih 10 let izhajanja. Pobudniku zanj, Marjanu Mallyu, je bila na seji skupšèine podeljena spominska plaketa v zahvalo. Da lahko sedaj berete ta èasopis v takšni obliki in kakovosti, gre zahvala tudi Izidorju Sotlarju, dolgoletnemu uredniku, in Zdravku Mundi, našemu oblikovalcu. Še nekaj ostalega dogajanja s skupšèine Vam predstavljamo tokrat, posebej pa predstavljamo novo imenovanega sekretarja Jožeta Skubica. Kar se Janezek nauèi, to Janez zna! Ker pa se naši Janezki na vodilnih mestih nekaterih stvari ne nauèijo, ponavljamo èlanek izpred treh let. Preberite in se zamislite, preroške besede se, žal, uresnièujejo. Uresnièujejo se tudi napovedi o nakupu lokomotiv pa tudi o njihovih omejenih sposobnostih. Nikakor pa se ne uspe uresnièiti želja naših raztresenih potnikov, kadar išèejo svoje izgubljene stvari. Naš tokratni gost rubrike Predstavljamo vam… pa je sebe našel v svojem hobiju. Nekaj vizije ponujamo tudi tokrat, predvsem za izgradnjo infrastrukture v prometu. Bolj malo vizije pa je v dejanjih in statistiki poslovanja. Rek, da je statistika zbir lažnih podatkov, sem že omenjal, kaj pa morem, èe je ta Janezova pogruntavšèina tako imenitna. Imeniten pa bo tudi kolesarski izlet. Prav tako èudovito je bilo tudi v Prlekiji ob prazniku žena. Malo zgodovine iz muzeja v Šentjurju pa malo o tem, za zgodovinske vire v prihodnosti, kako se danes uvaja sodobna tehnika pri urejanju prometa. Promet bo bolj umirjen na Kolpi, kamor vas vabijo Dolenjci, vabljeni pa ste tudi v Južno Ameriko. Parkiranje je težava na postajah, medtem ko teh problemov ne bo v gorah na naših tradicionalnih pohodih. Aktivnosti sindikata so usmerjene tudi v èim veèje ugodnosti èlanstva, tako objavljamo razdelitev terminov v naših poèitniških kapacitetah. Tisti z željami po veèkratnih kratkih užitkih se lahko ceneje namakate in masirate v Zdravilišèu Laško, bolj slabovidni pa lahko ceneje pridete do oèal. Vsi skupaj ste vabljeni na letošnje tradicionalno družabno-športno sreèanje v soboto, 11. junija, v Ljubljani. Hitro do razporednega, uredite turnus, nato pa se èimprej prijavite pri svojem predsedniku OO. Še posebej, èe se boste odloèili za enega od ponujenih izletov. Organizatorji prièakujejo pravoèasne prijave. Potrudite se, gneèa bo in žeja tudi.

Nikoli se še ni in se tudi tokrat ne bo...

Skupšèina SŽPS

Predstavitev novega sekretarja

Ponovitev za v razmislek…

10 minut do Evrope

Nove lokomotive

Najdeni predmeti

Predstavljamo vam…

Spust po Kolpi

Posodobitev železniške infrastrukture

Adijo, pamet!

Èlanicam v poklon

Iz arhiva muzeja v Šentjurju

Iltis

Parkirišèa na postajah

Mednarodna potniška tarifa

Sreèanje èlanic OO Novo mesto

Sarajevo

Potovanje v Peru in Bolivijo

Zimski pohod na Snežnik

Odobreni termini letovanja

Na Peco in Koralpe v Avstrijo

V spomin…

Zdaj gre zares!

Urednik: Damjan Rak

Urednik

Telefonske številke : Predsednik : 031 347 626 Sekretar : 041 751 304 Glavni urednik: 051 374 714 È asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT Èasopis ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Urednik : Damjan Rak Odgovorni urednik : Ivan Šenkiš

Lektoriranje Lektoriranje:: Danica Prnaver Oblikovanje : Zdravko Munda Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo èèasopisa asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana -12-146, (01) 29 -12-147 Telefon : (01 (01)) 29 29-12-146, 29-12-147 E-pošta: prometnik@email.si TISK: Dolenc tisk ène izdelke Glasilo šteje med grafi grafiène èaja iz 11. to èke tarifne informativnega zna znaèaja toèke

priloge 3 zakona o DDV po katerih se èuje DDV po stopnji 8,5 %. pla plaèuje È èno v nakladi 1000 asopis izhaja mese Èasopis meseèno izvodov.

NIKOLI SE ŠE NI IN SE TUDI TOKRAT NE BO …

V zadnjih mesecih je naše podjetje spet deležno precejšnje medijske pozornosti. Pa ne zaradi kakšnega novega produkta, pomembnejšega poslovnega dosežka ali morda obnovljenega dela proge, kot smo bili morda razvajeni v še ne tako davni preteklosti. Tokrat na žalost nase ponovno opozarjamo s starimi zgodbami o izgubi, ki je nekajkrat veèja od tiste v enakem lanskem obdobju, o kreditih, potrebnih za zagotavljanje tekoèega poslovanja, o pomanjkljivem predlogu poslovnega naèrta… Odgovorni hitijo razlagati, da je pridelana izguba posledica sezonskih nihanj pri prevozih posameznih vrst tovorov, predvsem pa naj bi veèina problemov izvirala iz neurejenega financiranja gospodarskih javnih služb (vodenje prometa in vzdrževanje infrastrukture) s strani Javne agencije za železniški promet. Za iskanje grešnega kozla so takšni izgovori, ne glede na to, kdo jih izreèe, lahko dobra tolažba. Da pa bo slika le nekoliko bolj jasna in da »grešnih kozlov« ne bomo iskali tam, kjer jih veè ni, pa je stvar potrebno pogledati še s katerega drugega zornega kota. Ob spoštovanju do vseh, ki se na razliènih vrhovih našega podjetja v teh razmerah trudijo pošteno opravljati svoje delo, je kljub vsemu potrebno ugotoviti, da ima vztrajnostni ali inercijski tok tako velikega sistema, kot je naš železniški, tudi svoje omejitve. Te prihajajo do izraza predvsem takrat, ko postane jasno, da bi bilo potrebno vzeti v roke krmilo in krmariti, usmerjati, voditi, upravljati… V mislih imam predvsem naše »zaèasno« poslovodstvo, ki, resnici na ljubo, zaradi svoje že opisane zaèasnosti seveda ni tisto, ki bi imelo vse vajeti v svojih rokah, ki bi strateško krmarilo in

upiralo pogled èez obzorje. Da je temu tako, prièa tudi nedavno nesprejetje predlaganega poslovnega naèrta s strani nadzornega sveta, saj je razumljivo, da mora novo poslovodstvo imeti možnost svoje vizije predstaviti in uresnièevati skozi svoj poslovni naèrt. Lepo in prav. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako dolgo lahko tak sistem deluje brez poslovnega naèrta. In kako naj se izdela poslovni naèrt Holdinga Slovenske železnice, d.o.o., ko pa še ni jasno, kolikšna sredstva bo državni proraèun namenil Javni agenciji za železniški promet za financiranje vodenja prometa in vzdrževanje železniške infrastrukture? Odgovor se vsiljuje sam po sebi. Najprej je potrebno v finanènem naèrtu agencije zagotoviti potrebna proraèunska sredstva in nato podpisati ustrezne pogodbe za opravljanje gospodarskih javnih služb. Zadeva gotovo ni tako enostavna, kot je morda videti na prvi pogled. Vsekakor pa zamegljevanje pravih razlogov za težave Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (vsaj kar zadeva gospodarske javne službe) ne gre v prid železniškemu sistemu, kot tudi aktualni politiki ne. Ni pa izkljuèeno, da je tovrstno valjenje krivde namenjeno lajšanju nekaterih dnevno politiènih travm. Predsednik nadzornega sveta in državni sekretar na ministrstvu za promet je ob predstavitvi finanènega primanjkljaja na podroèju železnic slikovito ugotovil, da se železniški sistem doslej še ni ustavil in se tudi tokrat ne bo. Prav gotovo se v svoji trditvi ne moti. Res pa je, da nerazumno dolgo konstituiranje nadzornega sveta in posledièno kasnejši izbor novega poslovodstva in sprejem poslovnega naèrta še dodatno upoèasnjujejo našo že tako nezavidljivo »hitrost«. Pa saj si s temi vprašanji ne bi preveè razbijali glav, èe ne bi že preveèkrat okusili, da »ta kratko« iz teh zgodb navadno potegnejo tisti, ki niti sluèajno nimajo moèi in vpliva, da bi lahko kaj spremenili. Morda pa bo tokrat drugaèe!?

Ivan Šenkiš

SKUPŠÈINA SŽPS Skupšèina SŽPS je po Statutu SŽPS vrhovni organ našega sindikata, sestavljajo jo predstavniki vseh 14-ih osnovnih organizacij. Praviloma se skupšèina sestaja na redni letni seji najmanj enkrat letno. Osnovna naloga skupšèine in delegatov je pregled opravljenega dela v sindikatu v èasu od zadnje seje. V to spada finanèno poroèilo in plan za prihodnje obdobje, ki v veliki meri postavlja smernice za delo vnaprej. Pomembno je tudi poroèilo nadzornega odbora, ki skozi vse leto spremlja tekoèe materialno in finanèno poslovanje. Skupšèina tudi sprejema odloèitve o spremembah ali dopolnitvah doloèil statuta ali drugih naših pravilnikov ali poslovnikov, ki so tudi, glede na razvoj sindikata in vèasih v povezavi s spremembami zakonodaje, nujni. Letošnja redna seja Skupšèine SŽPS je bila 14. aprila. Sejo je vodil Risto Djuriæ, sicer predsednik OO Nova Gorica. Posamezne toèke dnevnega reda so bile relativno hitro obdelane. Zasluga za to gre predvsem kvalitetnemu sprotnemu obvešèanju èlanstva na terenu s strani predsednikov OO preko zapisnikov, èasopisa in tudi preko spletne strani. Tudi pri finanènem poroèilu, kot tudi planu, je bilo oèitno, da se je transparentnost poslovanja tudi po zaslugi predsednika nadzornega odbora SŽPS Edija Kostiæa dvignila na zavidljivo raven. Ureditev poslovanja v OO preko transakcijskih raèunov je dodatno pripomogla k jasni sliki o finanènih tokovih denarja. Stavkovni sklad, 10 %

Delovno predsedstvo prihodkov od èlanarine, je varno naložen in skrb vodstva je, da tako tudi ostane. Tudi upravljanje s poèitniško hišico v Atomskih toplicah je zgledno in pozitivno, od poletja naprej pa bomo imeli v zakupu še apartma v Termah Zreèe. Skrbnik Matjaž Skutnik bi si želel, da bi v èasu poletne sezone lahko vsem prosilcem odobrili termine, kar pa žal ni možno, ker imamo paè samo eno hišico. Ena od pomembnih nalog je potrditev imenovanj, ki jih skupšèini predlaga predsednik SŽPS. Zaradi odstopa Rista Djuriæa z mesta podpredsednika

SŽPS ter odhoda dosedanjega sekretarja Bernarda Nareda na drugo delovno mesto je bil na tokratni seji za podpredsednika SŽPS imenovan Damjan Rak, za sekretarja SŽPS pa Jože Skubic. Kot ponavadi je bila toèka »razno« najbolj natrpana, saj se tu razpravlja o vseh težavah, ki tarejo èlanstvo, tako tiste, že obravnavane na sejah GO, in takšne, ki se na novo odpirajo. V drugem, slavnostnem delu seje pa se je predsednik SŽPS Ivan Šenkiš ob 15. obletnici ustanovitve sindikata in 10. obletnici izhajanja èasopisa Prometnik s spominskimi plaketami zahvalil nekaterim najvidnejšim posameznikom za njihov prispevek v delovanju SŽPS. Plakete so prejeli: prvi predsednik Ivan Vajda, prvi urednik in pobudnik za izhajanje Prometnika Marjan Mally, posebej dejaven èlan in koordinator pri delu glavnega odbora SŽPS Tomaž Zalar, dolgoletni urednik Prometnika Izidor Sotlar, oblikovalec Prometnika Zdravko Munda ter ob koncu še dolgoletni sekretar Bernard Nared. Slednjemu je bila izreèena še posebna zahvala za njegov tako poseben in daleè navzven viden peèat v delu našega sindikata.

Damjan Rak

Skupšèina zaseda

PREDSTAVITEV SEKRETARJA Ob imenovanju novega sekretarja SŽPS je primerno, da ga predstavimo. Od 1. maja dalje je naš novi sekretar Jože Skubic. Letnik '68, Grosupeljèan in na železnici zaposlen od konèanega študija leta '94. Kot delavec pravne stroke je bil vseskozi prisoten pri spreminjajoèih se zakonskih doloèilih okoli delovnopravne zakonodaje, pred tem pa je bil veè let tajnik disciplinske komisije. Njegova strokovnost poznavanja teh predpisov se v zadnjem èasu predvsem osredotoèa na novo delovno-pravno zakonodajo ter interne predpise HSŽ, ki morajo biti usklajeni z novimi zakoni. Iskanje osebe z znanjem in poznavanjem pravnih postopkov je bilo vodilo pri iskanju nadomestila za našega dosedanjega pravnika Bernarda Nareda, ki se mu je pogodba iztekla in se kljub našemu prizadevanju ni odloèil za nadaljnje delo na tem mestu. Ker pa je Bernard vsem poznan po svojih kvalitetah, zaupamo tudi njegovemu namigu, da bi lahko bil njegov dostojni naslednik Jože Skubic. Verjamem, da se bo Jože v naših vrstah poèutil dobro, da ga bodo naši èlani sprejeli kot prijetnega èloveka in sogovornika ter kot pravnika, predvsem pa se bomo za to trudili tudi ostali sodelavci. Naša tajnica Alenka pa je še toliko bolj vesela, ker je Jože v prostem èasu tudi muzikant, pevec pri narodnozabavnem ansamblu Slapovi in zato upa, da bo Jože tudi kdaj zapel, kot je bila vajena Bernarda, pa kakšen vic bo tudi razbil dnevno monotonijo. Da je Jože Skubic po duši tudi borec za pravice, dokazuje tudi s svojim pomembnim delom v Upravnem odboru združenja SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zašèito avtorskih pravic Slovenije), ki je organizacija za kolektivno zašèito glasbenih avtorskih pravic. Razumevanje za pravico je tu, znanje in volja tudi, tu pa so tudi tekoèe pravne zadeve. Lepše bi bilo sicer, èe jih ne bi bilo, a takšna je paè naša služba: kdor dela, greši, èe ni drugaèe doloèeno, le pokora mora biti primerna. Jože, dobrodošel med nami in seveda: odreši nas naših grehov! Damjan Rak Primopredaja sekretarskih dolžnosti

PONOVITEV ZA V RAZMISLEK… K D O

S M O ?

Dobrih petindvajset let sem železnièar, vlakovni odpravnik, vmes sem delal že tudi na drugih delovnih mestih, doživel in preživel sem že pet, šest "reorganizacij". Vendar so bile prejšnje reorganizacije vedno le same sebi namen, enkrat so se enote poveèevale, pa zmanjševale, pa združevale, se povezovale, itd., itd... V nobenem primeru pa niso posegle v piramido operativnega vodenja in odloèanja. Ta se je do nedavnega (ali pa že dalj èasa nazaj, odvisno, kje in kdo je to zaznal) zakljuèevala pri šefu postaje. Le-ta je imel pristojnosti tako nad "komercialo" (skladišèniki, blagovna blagajna, potniška, akviziterstvo,) kot nad operativo (vlakovni odpravniki, premik, vlakospremno osebje itd.) pa tudi nad èistilkami, deloma tudi vzdrževanjem. Kot ima kovaè klešèe, tako je imel šef postaje svoje pomoènike. To smo bili tudi vlakovni odpravniki, saj smo poleg naše osnovne naloge vodenja, varovanja in urejanja prometa, hoèeš noèeš, vodili še vse ostalo. In nato se je zgodilo. Dolgo èasa napovedovana, veèkrat prestavljena in nazadnje vseeno na nek naèin izpeljana reorganizacija. Prièakovanja so bila razlièna, eni so bili s tem bolj obremenjeni, drugi manj, enim so spodleteli stolèki, drugi so sedli nanje itd., itd... Zadnja reorganizacija, s katero se sedaj sooèamo, pa je drugaèna. Drugaèna je v svojem bistvu. Že res, da so podobnosti pri kadrovanju in še kje. Zasekala je poèez èez in skozi dolga leta edino "pravo železniško moralo". Kot informbiro leta '48 ali osamosvojitev leta '91. Niè ni veè tako, kot je bilo. Pa mora delo in življenje vseeno teèi naprej, kot leta '48 ali '91. Poèistiti in prevetriti je treba v naših glavah. Sprijazniti se z neizpodbitnim dejstvom, da na svetu ni samo ena resnica in samo en prav. Popolnoma jasno je, da se organiziranosti železnice na tak naèin niso spomnile glave naših vodilnih niti glave na republiki, ampak je to eden osnovnih pogojev v ciklusu približevanja Evropi. EU je v svojih naèrtih opredelila razvoj železnice na profitnih, ne na socialnih temeljih. Posledica je

delitev na infrastrukturo in vodenje prometa, na tovorni promet in na potniški promet. Ta delitev obstaja v deželah EU že kar nekaj let. Dobro se spominjam težav sosednjih avstrijskih kolegov, njih tarnanja, nestrinjanja in prepirov. Ker paè želimo v Evropo, je taka organizacija, pa nam je to všeè ali ne, nujna. Se pa zaradi tega vedno bolj kažejo neskladja v tehnološkem procesu. Toèno, saj so se tudi prej, samo da so bila "zadušena v kali", èe se je le dalo. Kako? Manjka sprevodnik: »Ja, gospod prometnik, kaj pa meèkaš, saj imaš turnus, hitro najdi drugega, èe ne, boš dobil prigovor.« Pa je bila to napaka vlakovnega odpravnika? Ne, le nedelo ali šlamparijo drugih je prikril. Potniška garnitura neogreta: »Ja, kaj si pa poèel, gospod prometnik, da to ni urejeno?« Pa je bil za to v službi delavec ali celo dva. Ali: »Kaj meèkaš s prepustnicami, nam boš vso zaporo zamoèil?!« Pa ni nadzorniku proge niti sluèajno prišlo na misel, da bi izdelal plan odhoda progovnih vozil. Seveda ne, saj tudi sam ni vedel, kdo bo sploh prišel v službo. Itd., itd… Kaj hoèem s tem povedati? To, da tak sistem organizacije zahteva bistveno veè reda in odgovornosti vseh udeležencev v procesu. To, da moramo pozabiti na reševanje situacij na zgoraj opisan naèin, saj nismo praktièno nikomur nadrejeni v smislu odrejanja del mimo voznega reda. Še najbolj bedasto pa je, da zaradi takih situacij prihajamo v konflikt z ostalimi zaposlenimi. Vsak toèno ve, kaj je njegovo delo. Naše delo je voditi, varovati in urejati promet, ne pa reševati kadrovske in komercialne in ne vem kakšne težave. A da bo potem promet stal? Bo pa stal. Èe strojevodja izrazi željo po odmoru med delom? Prav, ni problema. Odstopanje od voznega reda? Saj imamo P-23. Èe mislite, da boste s tem, da se boste prièkali s strojevodjem ali s katerimkoli drugim sodelavcem, rešili SŽ, se popolnoma niè ne cenite. Vsak ima svojega nadrejenega, vlakovni odpravniki le naroèamo, kaj je treba narediti, da bo tehnološki proces tekel naprej. Na vsak naèin pa moramo sodelovati z vsemi ostalimi, tako glede urejanja odstopanj od voznega reda kot tudi svetovanja in iskanja optimalnih možnosti prevoza. In še ena zelo pomembna stvar: kulturna

in umirjena komunikacija. Skratka: naše delo je izvajati doloèbe voznega reda ter evidentirati in na kratko poroèati o odstopanjih. V razmislek pa še anekdota, ki mi jo je kakih petnajst let nazaj povedal strojevodja z veliko zaèetnico, tako "visok" je bil videti. Sprva sem mu celo zameril, toda ko sem odkril, kaj mi je hotel povedati, sem mu še danes hvaležen. "V strojevodski šoli v Kastavu ga je uèil promet zelo zagrizen prometar, že precej v letih, sicer pa strokovno izredno podkovan. Kakih sedem let kasneje sta se sluèajno sreèala. "Kako, tovariš strojevodja, kako kaj?" "Niè posebnega, le prometnike vèasih »zajebavam«!" Možakarja je zaèela oblivati rdeèica, izgledalo je že, da ga bo razneslo: "Ne, tovariš strojevodja, vi ne »zajebavate« prometnikov, vi lahko »zajebavate« samo neuke »budale«." Zato, dragi kolegi: predvsem z znanjem, umirjenostjo in razsodnostjo skušajte opravljati to naše delo, možnosti, so nam dane, èe jih hoèemo videti. Res pa se je najprej potrebno pogledati v ogledalo. »PROMETNIK 56, November 2001« Mirko Dežman

Zgornji èlanek je bil v Prometniku objavljen pred dobrimi tremi leti. Zaradi aktualnosti ga ponovno objavljamo. Žal je v tem èasu, razen v nekaterih primerih, sistem le še bolj »skrahiral« (se sesul, obupal). Novodobni menedžerji, željni hitrega uspeha, ne morejo in noèejo spoštovati pravil igre (promet vodijo vlakovni odpravniki in prometni dispeèerji, to je neizpodbitno dejstvo). Panika pa se šele zaèenja. Z vstopom v Evropo je delo naraslo. Opraviti ga bo možno le s sodelovanjem vseh. Toda kako produktivno sodelovati in se iti biznis z nekom, ki te ne priznava, ne spoštuje, ne ceni tvojega dela, noèe spoštovati stroke, sploh pa bi najraje vozil kar skozi rdeèo!? Preberite še enkrat in razumeli boste preroške napovedi izpred nekaj let. Le znanje in poznavanje nas lahko ubrani pred napadi novodobnih menedžerskih jastrebov! O potezah »tovornjakarjev«, kako se lahko na hitro fiktivno prikaže poveèanje dela (brutotonski kilometri), kako se izgublja domaè tovor in kaj je (kakor za koga) tranzit, pa v naslednji številki. Urednik

10 MINUT DO EVROPE Pa si res upamo tja? V Evropo? Ali smo še prebojeèi, premalo pogumni? Takšne misli so mi šle po glavi dan potem, ko je bil odprt nov, menda najveèji vodni park daleè naokoli v ljubljanskem

kaj pomeni v slovenski politiki in gospodarstvu, ter vse, kar je iz evropskega in svetovnega politiènega in gospodarskega vrha trenutno na naših tleh. Poslovna in politièna poteza. In to

10 minut v Evropi BTC, poimenovan zelo pompozno Atlantis. Vodni park Atlantis, ki v svoji notranjost skriva 14 bazenov in cel kup savn in solarijev, je bil zgrajen z zelo visokimi svetovnimi standardi, od projektantov do materialov in sama izvedba je zelo dovršena in premišljena. V gradbeniškem, arhitekturnem in funkcionalnem smislu, vseskozi pa vodena z ekonomskimi naèeli kvalitete in konkurenènosti ter smislom svoje osnovne funkcije, da daje zaslužek in obenem zadovolji obiskovalce. Najbolj zahtevne in otroke. Že sama otvoritev je bila zastavljena in domiðljena na zelo visokem kulturnem nivoju. Prava gala predstava z eminentno zasedbo je dobila svoj epilog z velièastno otvoritvijo kompleksa, ki je bila zaupana predsedniku uprave BTC, gospodu Mermalu, županji mestne obèine Ljubljana, gospe Simšiè, in ministru za šolstvo in šport, gospodu Zveru. Seveda pa je bilo tu vse, kar

briljantna. Sama otvoritvena slovesnost se je zaèela s sveèanim prihodom potniškega vlaka pred poslopje Atlantisa. Na novo zgrajenem peronu, ki je bil zgrajen v parih dnevih, vendar pa je lahko vzor za preprost in lièen ter funkcionalen peron, ki bi se ga ne sramovala marsikatera velika postaja, so priložnostno razvili rdeèo preprogo, pa èeprav je to na industrijskem tiru. Pisk sirene vlaka, godba na pihala in gromki aplavzi zbrane množice, svetovne politiène in gospodarske smetane. Železnièarju je srce zaigralo od ponosa, da smo vendarle še cenjeni. In ker je vlak odpeljal z ljubljanske železniške postaje, pred Atlantis pa je prispel v pièlih desetih minutah, kar je za mestno jedro zelo hitro, se že porajajo ideje in upanje na nove poslovne možnosti. Na ljubljansko železniško postajo potniški vlaki pripeljejo iz smeri Dolenjske, Posavja, Štajerske, Gorenjske in Primorske ob približno

enakih èasovnih terminih. Z malo izraèuni bi zelo hitro našli interval za vožnjo vlaka v BTC. Le-ta bi lahko pobral vse potnike iz Slovenije, ki gredo v to vse veèje nakupovalno in zabavišèno središèe, ni jih malo. In povezava z vlakom v BTC in nazaj na ljubljansko postajo bi bila prav idealna. Da je tu prisoten interes BTC, je jasno, ker sicer tudi te ene vožnje ne bi bilo. To je potrdila tudi predstavnica BTC na poskusni vožnji teden prej. Na SŽ je, to si upam trditi, tudi še prisotna želja po novih poslovnih izzivih in možnostih zaslužka in promocije. In èe tu vkljuèimo še Mesto Ljubljano, ki se vse bolj otepa s težavami prometnega infarkta, je raèun že zastavljen. BTC dobi vlak in potnike z njim, Mesto Ljubljana se reši prometnih zamaškov, Ljubljanèani vsaj malo èistejši zrak, železnica pa nov zaslužek. In strošek za vse to? Peron je narejen, tir tudi, zapornice potrebujejo kabelsko povezavo za daljinsko kontrolo, vsaj ena kretnica pa elektromotor. S pravilnim obratom motornih garnitur ali celo doloèenega števila rinjenih vagonov bi znotraj sistema brez škode

Eminentna otvoritev v BTC

lahko našli rezerve za izvajanje ostalega potniškega prometa. To pomeni, da garnitura paè vozi ob minimalnem poveèanju dejanskih stroškov z gorivom, namesto da stoji. Plaènik? Èe je zadeva prav zastavljena, bi lahko BTC, SŽ in Mesto Ljubljana z medsebojnim dogovorom h i t r o n a š l i r e š i t e v. Ekonomska upravièenost in rezultati? Samo pod pogojem, da se potniki z ljubljanske postaje v BTC in nazaj prevažajo brezplaèno, na osnovi kupljenih vozovnic za vožnjo z rednimi vlaki. In kje je tu profit za SŽ? Èe se nekdo pripelje z vlakom v BTC, potem bo od doma odšel z vlakom, posledièno in s èasovnim zamikom poveèujemo število potnikov na rednih linijah. Pavšalna cena zakupa vlaka, ob pravilnem pristopu, ne bi smela biti težava za BTC in Ljubljano, celo za državo ne. Vendar pa je potreben pogum in ne tako pokorno bojeè nastop in vnaprej oznanjano preprièevanje samega sebe in vseh okoli, da se to ne da, da ni interesa in ni kapitala, da so ovire prevelike. Si res ne upamo v Evropo? Damjan Rak

NOVE LOKOMOTIVE Obljuba dela dolg, zato smo na SŽ dobili prve dvosistemske lokomotive Siemens. Obljuba se poèasi izpolnjuje, dolg pa je kar ostal. In to za desetino državnega proraèuna, zato ni èudno, da se nova oblast, v strahu pred izdanim državnim poroštvom za nakup lokomotiv, kar malo boji, kako bodo SŽ odplaèevale svoje obveznosti, saj dejanski trenutni poslovni rezultati v letošnjem letu niso niè kaj vzpodbudni. Tudi napovedi o

odgovornih na SŽ ali paè na vleki niso izuèile zgodbice s prvimi Siemensovimi potniškimi garniturami, kjer za prva pouèevanja strojevodij ni bilo uradnega navodila v slovenšèini, ampak so obstajali samo nekakšni samoiniciativno prevedeni priroèniki. Pa bo že vleka to korigirala, saj se znajdejo, tako ali drugaèe, da so le cele hlaèe. Bojazen, da je lokomotiva na SŽ samo nova, ne prinaša pa kakšnega posebnega racionalnejšega prevoza in s tem konkurenènost na trgu transporta, pa se žal uresnièuje. Umetno ali, èe hoèete, administrativno omejevanje moèi lokomotive zaradi preslabe napajalne infrastrukture in »prevelikih« vzponov je kaj slaba popotnica na pot v prihodnja desetletja, ko bi poleg prenove stanja lokomotiv bilo potrebno vendarle imeti malo veè korajže pri tržnih usmeritvah. Tolikšne investicije morajo s seboj prinesti veliko veè kot le nov vozni park, sicer bo res zaèel na naša vrata trkati še kakšen drug operater, ki se ga v strahu pred konkurenco za sedaj uspešno otepajo. Èe ste kdaj gradili, veste, da je sosed sicer prijazen in dober šofer, a èe je kdo cenejši, je sosed oplel, èe ni spustil cene. In stari »Deutz« ni mogel tekmovati z novim »dreiakslerjem«, ker je imel sicer enako ceno za eno »furo«, a je prepeljal znatno manj. Bomo naše nove lokomotive že v zaèetku prerangirali v nekonkurenène? Smo že spet zamudili?

v i s o k i h s t a n d a r d i h loko motiv so v zaèetni fazi pouèevanja bodoèih strojevodij na teh lokomotivah kazale precej dvomov. Oèitno nikogar od

Damjan Rak

OPERACIJSKI SISTEMI MOŠKI je kot DOS Grd, okoren, a zanesljiv. Vsak ukaz izvrši hitro, predvidljivo in ponavadi brez napak. Ni veèopravilen. To pomeni, da ni dojemljiv za neko drugo delo, ko mu naložiš prvo, razen èe prvo prekine. ŽENSKA je kot WINDOWS Lepa in naèièkana. Veèopravilna: 1000 del lahko dela hkrati, a za nobeno vse do konca nisi preprièan, kako ga bo naredila. Stalno si v prièakovanju, da te bo pustila na cedilu ravno, ko jo boš najbolj potreboval. Veè èasa, kot je "vklopljena", bolj ti polni "spomin". Nièkolikokrat si že rekel, da jo boš nekam poslal, a brez nje ne moreš. V družbi vsi prièakujejo, da jo imaš - in èe je nimaš, kar nekako nisi kompatibilen. LINUX = ? LINUX je kot GAY Rad bi bil lep in veèopravilen kot Windowsi in zanesljiv kot DOS, v resnici pa ni ne eno ne drugo. Ker verjame v svobodno družbo, se zastonj ponuja vsakemu, ki ga le vzame. Vsi se sprašujejo, èe ni mogoèe to najboljša izbira; a ene je strah, drugi ne bi bili radi nekompatibilni v družbi, tretji celo poskušajo, pa vidijo, da ni zanje. Nekateri pa so nad njim navdušeni in nikoli veè ne bi prešli na Windows. So tudi taki, ki uporabljajo malo Linux in malo Windows. Zagretim Windows uporabnikom pa gre ob misli na Linux kar na bruhanje.

NAJDENI PREDMETI Ljudje so vèasih brezvestni, pozabljivi, pod vplivom raznih substanc ali pa v rahlem (globokem) dremežu. To se opazi po tem, da na naših vlakih pozabljajo »vse živo«. Sem spadajo razne torbe, nahrbtniki, vreèke, razne mape, dežniki, denarnice, kljuèi in še bi se našlo, v zadnjem èasu celo zelo popularni mobilni telefoni. Zgodi se, da te prometnik s sosednje postaje obvesti, da je potnik pozabil doloèeni predmet na vlaku in takoj se zaène zaslišanje, kje je, glede na smer vožnje, sedel, kje je stvar pozabil in kakšne barve in oblike je ta reè. Ko prispe vlak na postajo, pogledam na uro in, èe je strojevodja med vožnjo dodal plin do konca in pripeljal par sekund predèasno, skoèim na vlak in na hitro poišèem izgubljeni predmet - èe je le-ta imel sreèo in se je pripeljal do naslednje postaje in ni v tem èasu zamenjal lastnika. Ko pridem do predmeta, še na hitro povprašam potnike, ali je kdo od njih sluèajno lastnik, in vèasih se zgodi, da je popolnoma enak predmet od kakšnega tujca, ter ti ta v polomljeni anglešèini pove, da je predmet paè njegov in kje je problem. Èe je predmet brez lastnika, ga vzamem iz vlaka ter sporoèim odzadnji postaji, da sem predmet našel. Potniku se na obrazu pojavi blažen nasmeh, ko mu z naslednjim vlakom pošljem izgubljeni zaklad. Ko potnik pride po najdeni predmet, najprej pregleda vsebino, nato pa ''Adijo.'', morda celo kakšna zahvala, èeš saj ste to itak dolžni poèeti, a ne? Ako se predmet ne najde na prvi postaji, se o tem obvesti sprevodnika, ki se spusti v iskanje predmeta (ali pa tudi ne), èe ga najde, ga na prvi postaji izroèi prometniku, ta pa ga z naslednjim primernim vlakom pošlje na postajo, kjer je potnik izstopil. Zgodi se, da je predmet potniku tako pomemben, da ga pride iskat na postajo, kjer se je predmet našel. No, takrat pa smo deležni malo veèjega spoštovanja. Prav med ta predmete spadajo mobilni telefoni, ki veselo padajo iz žepov ali torbic najstnikov in starejših. Pred kratkim se mi je zgodilo, da je iz druge garniture potniškega vlaka pritekel k meni sprevodnik in dejal, da je nekdo pozabil mobilni telefon na odzadnji postaji. In kako je potekala iskalna akcija? Ko je potnik ugotovil, da nima telefona, je vlak že speljal, zato je od prijatelja vzel telefon in poklical sebe, prav v tistem

trenutku je mimo prišel sprevodnik in se oglasil na telefon. Potnik mu je povedal, da je lastnik tistega telefona, in ga prosil, da ga izroèi prometniku na naslednji postaji. Ko sem sprejel ''mobilca'', je ta kmalu zazvonil. Ugotovil sem, da potnika poznam in sem mu ga po koncu službe osebno izroèil na njegovem domu. Zahvala je bila po domaèe primerna. Vendar pa vsi podobni predmeti nimajo te sreèe, saj dobijo noge že do naslednje postaje, èe pa je to sluèajno denarnica, se ponavadi najde v stranišèu ali smeteh z vsemi veljavnimi dokumenti, vendar brez kartic, gotovine in obresti. Vèasih sprevodnik najde predmet na vlaku in ti ga izroèi v upanju, da je potnik izstopil na tej postaji. Pojma nimaš, kaj bi s tem predmetom. Tako ponavadi to obesimo ali razstavimo na vidno mesto v bližini prodajnega okenca, kjer èaka lastnika. Ko po dolgem èasu ugotoviš, da ti ta stvar dela samo napoto in nima nobene vrednosti, zakljuèek naredi èistilka. Da pa se ne damo kar tako, navajam primer, ko je potnica na vlaku pozabila mapo z diplomsko nalogo. To je ugotovila šele po debelih štirih urah, ko je že parkirala doma. Najprej je telefonirala, nato se je še osebno oglasila na postaji. Ker je bila ravno sobota, sem klical vse postaje, od Kresnic do Maribora. Ko sem že obupal, smo mapo našli na predzadnji postaji pred Mariborom. Potnico sem obvestil, s katerim vlakom pride mapa nazaj, ona pa se je osebno oglasila in nas v znak hvaležnosti vse pohvalila in zavzdihnila, kako manjka takšnih poštenjakov. S predmeti, ki so pozabljeni v èakalnici, pa so tudi križi. Razstavimo jih v ''izložbo'' in èe je roba dobra, se hitro najde lastnik, èe pa ni, ima z njo opravka èistilka, saj lokacije ali zbirnega mesta, kamor bi to pošiljali, enostavno ni veè. No, v moji prometniški karieri se je zgodilo tudi to, da smo iskali otroka. Uèiteljica je svoj razred peljala na izlet v belo Ljubljano, potovali pa so z vlakom. Ko so se vrnili na postajo, je ugotovila, da ji en otrok manjka, in to je zaupala meni. Poklical sem v Ljubljano, prometnika v ''stolpu'', ki je preko javnega ozvoèenja poimensko pozval otroka, naj se oglasi pri zunanjem vlakovnem odpravniku. Otroka so hitro našli in vsega objokanega je prometnik izroèil sprevodniku, ki ga je varno izroèil zaskrbljeni uèiteljici na naši postaji. Dogodek ne bi bil tako

pomemben, èe ne bi otroci, ki so èakali na sošolca, hitro poklicali starše izgubljenega otroka in uèiteljica se je morala na dolgo in široko opravièevati staršem, ki so, ne vem po kakšni logiki, zelo hitro prišli po otroka. Vso jezo so zlivali nanjo, pohvala pa je šla na nas ''ajzenponarje'', da se tako hitro znajdemo ter da nam ni vseeno za naše male potnike. Toliko o pozabljenih predmetih. Za konec bi povedal še anekdoto, ki se je zgodila v društvu upokojencev, ki so se odpeljali na izlet z vlakom. Na povratku so bili vsi dobre volje in nekateri so ga imeli že kar nekaj pod ''kapo''. To je bil vzrok, da so se šli nekateri olajšat skozi usta kar v umivalnik v stranišèu. Tako v ta prostor vstopi drug upokojenec in vidi, da njegov kolega iz umivalnika pobira protezo in preklinja, pa ga kolega vpraša: »Kje je problem?« Ta mu odgovori: »Izgubil sem svojo protezo, ki mi je padla v ta zamašen umivalnik in sem že tri ''probal'', pa mi nobena ni prav« .Jožef Verbajs - Èigumi Pripis urednika: Verjamem, da so zgornje vrstice marsikateremu bralcu zvabile nasmeh na usta, obenem pa v spomin priklicale kakšno podobno prigodo, ki se je zgodila komerkoli izmed nas. Ker pa smo na sedež Sindikata železniškega prometa Slovenije dobili od vas veliko vprašanj in predvsem pozivov zaradi neurejenih razmer na podroèju najdenih predmetov, smo stopili v akcijo. Po veè dolgih pogovorih in raziskavi dogajanj smo razoèarani spoznali, da je s spremenjeno zakonodajo in seveda nekakšno racionalizacijo in reorganizacijo ta del poslovanja s potniki povsem zamrl. Od nekdanjih zbirnih centrov za najdene predmete ni ostalo niti napisov na vratih. Ker pa potnikom ni ravno mar, kako se na SŽ ne zanimamo za potnike, še naprej redno pozabljajo, izgubljajo in išèejo svoje dragocenosti. Pri tem pa vsak zase ugotavljajo, da so tu res prepušèeni posameznikovemu interesu in ne nekim pravilom, ki naj bi tu veljala. Že res, da zakonska doloèila veljajo, a so za sistem na SŽ vendarle potrebna nekakšna enotna navodila in predvsem ureditev zbirnega centra za te predmete. Ker vsega tega ni, smo od vodstva PE Potniški promet in predvsem od Službe za organizacijske zadeve zahtevali ureditev tega podroèja, za katerega bi tudi lahko dejali, da ima potnik vedno prav in na strani pristojnih je, da dokažejo, da tudi zanje velja to pravilo, ki nam ga na terenu tako vztrajno polagajo in servirajo ob vsaki pritožbi. Trenutno operativno reševanje teh težav je po sili razmer in lokalno gledano precej razlièno urejeno. In ker ni enotnega sistema, prihaja vèasih do precejšnjih neprijetnosti in zapletov, tako s potniki kot med samim vpletenim železniškim osebjem. Upam, da boste o odgovorih in pa seveda rešitvi obvešèeni skozi dejanja pristojnih, sicer pa tudi na naših straneh. U rednik

PREDSTAVLJAMO VAM…

Nakljuèja v življenju prinašajo najlepše stvari. Za predstavitev kandidata v tej številki sem sicer že imel èloveka nekaj èasa v mislih, a sva se z Robijem, našim hišnim fotografom, kar odloèila in šla. Na poti sem celo izvedel, da ga Robi pozna, ker je vèasih sam bil med glasbeniki. Ja, dame in gospodje, tokrat vam predstavljamo glasbenika. In to ne kogarkoli. Zna se celo zgoditi, da bo od intervjuja do izida èasopisa naš tokratni gost postal ena od estradnih zvezd naše glasbene scene, kjer je tudi sicer še kako prisoten. Gospe in gospodje, predstavljamo vam Zokyja. Ga ne poznate? Štajerci bi takoj rekli: oni prometnik iz Raè, oni s tako èupo na glavi, oni, ja! Pa èe vam ostalim reèem, da je desna polovièka dueta YO-ZO? Se vam že bliska, kaj? Ja, ja, to sta tista, ki pojeta tisto ponarodelo »U, kaka ritka...«, pa

»Tota rada da«, » Hu d fak is Maja«. In predvsem tista dva, ki sta z zvezdo radijskih postaj Fredyem Milerjem posnela novo uspešnico, ki jo skupaj z videospotom vrtijo po vseh radijskih postajah in lokalnih televizijah pod naslovom Srnica. Sedaj vam je pa že jasno, kajne? No, tisti ZO iz YO-ZO pripada Zoranu Tuèièu, znanemu kot Zoky. Doma je iz Raè, zaposlen v Raèah kot prometnik. A tako v glasbi kot tudi v poklicni karieri je moral prebroditi marsikaj, da je prispel spet nazaj domov. S konèano Srednjo železniško šolo v Mariboru si v zaèetku devetdesetih let ni mogel veliko pomagati, saj so bili takrat na železnici precej kruti èasi. A predal se ni. Da je preizkusil tudi drugaèen kruh, je bil na železnici že marsikaj. V smehu nam pove, da je bilo že tako, da je bil en dan prometnik, drugi dan zadolžen za èisto okolje

postaje, pa tudi premikaè, vlakovodja, celo prometnik na primorski progi, še prej sprevodnik in sedaj gospod prometnik. Ker ima paè redno službo, je lahko res gospod. Tako kot še kje, je tudi na Štajerskem za službo kriza. Sicer pa je ravno ta, vedno spreminjajoèa se, delovna okolica prav gotovo pustila posledice in ga izuèila marsièesa. Da je treba živeti vsak dan, sekiranje in lopatanje pustiti gozdarjem in vrtnarjem. Smelost in veselje do glasbe, upati si kaj veè od standardnih klišejev, biti z Glasbo pravi kolega. Jo izvajati iz srca, malo zase in èe je to lahko všeè še drugim, toliko bolje. Že kot desetleten fantiè je igral v gostilni, tako da je preizkusil marsikaj. Igral je v mnogih glasbenih skupinah. Je precej samouka in tudi kritike so ga vzpodbujale, da se je trudil in

dokazoval, da zna in zmore. Sèasoma se je izoblikoval stil glasbe, ki je lasten samo njima. YO-ZO njiju ne moremo spredalèkati. To ni rap, ni hip-hop. Ni polka in ne rock'n'roll. Je vse skupaj. To je YOZO stil. Nujno odvisen od navdiha in vsebine. Marsikatera pesmica pa je nastala tudi med tiri, na peronu. U, kaka ritka je vstopila na vlak, ma' noge kot srnica, pogled pa kot hudiè! Tako nekako padejo ideje. Seveda je ukvarjanje z glasbo povezano s komercialo in reklamo. Njuni že našteti poletni hiti se vrtijo tako v Sloveniji kot zunaj, na hrvaški obali in v èeških diskotekah. S koncerti promovirata svoja dva izdana CD-ja, pri tem spoznavata ves blišè in še kaj slovenske scene. Morda je ravno njuna preprostost in razumevanje odnosa do ljudi pripeljalo Fredija Milerja k njima, da so skupaj posneli pesem z naslovom Srnica. Obsojanje, da sta si fanta Yoco in Zoky iskala reklamo s Fredyem, je pa itak pod nivojem. Menda pa smo se zato borili, da lahko vsak poène, kar hoèe. In naš Zoky hoèe vroèe, tudi nemogoèe. Vse je mogoèe. In zakaj ne v tujino? Na enem od koncertov na Hrvaškem je bila takšna žurka, da so na koncu vsi plesali polke in peli slovenske pesmi.

Torej, zadeva ima potencial. Po drugi strani se Zoky zaveda, da se lahko že jutri zgodi, da te sploh ne poznajo

svetu se njuni CD-ji namesto v redni prodaji »peèejo« v raèunalnikih, a tudi to, da te hoèejo ljudje poslušati s

Fredy in YO-ZO

veè, èetudi si danes na vrhu. In èe tako živiš, ti ne more priti do živega niè, kar pomeni za druge neuspeh. In zato je Zoky realen, živi in diha za glasbo, a ko se izklopijo vse ritemmašine, mikrofoni in reflektorji, se zave, da je doma družina in zraven postaja. Dve lepi stvari, ki pa jih komerciala ne more požreti in podreti. Zaradi komerciale, standarda, kakršen paè je, in trenda v

piratskih zgošèenk, je na nek naèin priznanje. Pa še nekaj je zanimivo in za v razmislek. Zoky je prebil veliko ur in noèi po raznih klubih in koncertih, videl in doživel je marsikaj. In kot mladi oèka si ne more kaj, da ne bi bil zaskrbljen za mladino. Njen civilizacijski propad je zaèuda veliko bolj prisoten na, med in ob železniških tirih kot na samih koncertih in v klubih. Zato je morda res hipokratsko kazati na neke klube tam nekje, medtem ko ne upamo sami sebi priznati, da se naši otroci zapijajo in zakajajo tudi na železniških tirih in v vlakih. Slednje razmišljanje dokazuje, da je Zoky pod svojo znamenito frizuro in za modnimi oèali vendarle èlovek, ki se zamisli morda bolj, kot si to upamo sami. Damjan Rak

Zoky v elementu

POSODOBITEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE POVEÈANJE VARNOSTI IN ZAGOTOVITEV REDNOSTI PREDGOVOR V spodaj objavljenem èlanku bi lahko bralci, ki poznajo vsebino precej hvaljenega, predvsem kot edinega zakljuèenega, strateškega projekta SP-8, prepoznali del že kar malo utopiènih zamisli (glede na kruto realnost in ne na idejno zasnovo) o naèinu urejanja prometa na SŽ v prihodnosti. Po drugi strani so to v doloèenih primerih nujni posegi, da se železniški promet še lahko kolikor toliko normalno odvija. V celoti gledano pa bi realizacija teh zahtev pripomogla k hitrejšemu, racionalnejšemu in varnejšemu ter tudi k bolj konkurenènemu železniškemu prometu. Seveda pa se med vrsticami lahko razbere, da to v doloèenih razmerah privede tudi do ukinjanja doloèenih delovnih mest, predvsem na postajah, kjer bi takšna realizacija posodobitve privedla do zmanjševanja subjektivne vloge vlakovnih odpravnikov, stikalnièarjev in še koga. Vendar pa si ne želimo in ne smemo zatiskati oèi pred prihodnostjo in tudi modernizacijo. Nekako žalostno je opazovati razliène projekte posodobitev v zadnjem desetletju, ki pa ne prinašajo drugega kot novo napravo z enakimi ali še veè, slabšimi funkcionalnimi uèinki kot desetletja stare naprave. V mislih imam vse od signalnih luèi, raèunalniške prodaje vozovnic, Siemensovih potniških garnitur in lokomotiv pa pomožnega intervencijskega vozila, snežnega odmetalnika - metle, varnostne naprave ILTIS in še bi se kaj našlo. Ravno zato je potrebno snovalce teh projektov že prej vzpodbuditi k razmišljanju v smeri, da mora vsaka posodobitev delovati ne sama po sebi, ampak samo vkljuèena v celoten sistem z vsemi uporabniki in s kvalitetno servisno uslugo. Zato sem se odloèil, da spodnji prispevek in razmišljanja objavimo Urednik »PO POTI MARIJE TEREZIJE NAPREJ« Skladno z zahtevami Evropske unije je potrebno usposobiti Slovenske železnice, da bodo lahko konkurenèno nastopale na trgu in zagotavljale javni interes na podroèju železniškega prometa. Posodobitev železniške infrastrukture na glavnih smereh prevoza (tovora), predvsem glede zagotovitve interoperabilnosti železniške infrastrukture lahko bistveno poveèa konkurenènost železniških prevoznikov oziroma izvajalcev železniškega transporta ter omogoèi, da poveèa svoj tržni delež. Na podlagi ugotovitev evropske komisije in s ciljem poveèanja konkurenènosti železniških prevozov v Sloveniji je po nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture potrebno prednostno izvajati tiste investicije v javno železniško infrastrukturo, ki poveèujejo konkurenèno sposobnost železniških transportov oziroma prevozov, zmanjšujejo stroške vzdrževanja infrastrukture in vodenja prometa ter poveèujejo varnost železniškega prometa. S pomoèjo skladov financiranja iz Evropske unije je potrebno izvesti realizacijo že izdelanih projektov za modernizacijo in posodobitev signalno varnostnih naprav, vozne mreže in telekomunikacij (telefonija in raèunalniška mreža). Pristopiti

je potrebno k izdelavi projektov nadaljnje posodobitve železniških postaj in prog (daljinsko vodenje prometa, obojestranski promet), tako da se lahko izpolnjuje reden promet vlakov in doseže veèja propustnost. VOŽNJE PO NEPRAVEM TIRU Glede na obnove prog in postaj, vzdrževalna dela ter izredne dogodke je potrebno v tem èasu na dvotirnih progah med dvema ali celo tremi postajami voziti enotirno v obeh smereh, in sicer po pravem tiru v režimu avtomatskega progovnega bloka (APB) oz. medpostajne odvisnosti (MO), po nepravem tiru pa v postajnem razmiku po doloèilih, ki to predvidevajo tako, da je vsa varnost prometa prenesena izkljuèno na èloveški faktor, vlakovne odpravnike. Èez Slovenijo poteka V. in X. evropski koridor in ker se po napovedih prièakuje poveèanje prometa na teh dveh smereh, je na dvotirnih progah nujno potrebno: 1. Nivojske cestne prehode preurediti tako, da zagotavljajo avtomatsko zapiranje in odpiranje zapornic po pravem in nepravem tiru oz. v obeh smereh vsakega tira (pravega in nepravega). 2. Vgraditi manjkajoèe uvozne signale za uvoze vlakov z nepravega tira. 3. Vgraditi manjkajoèe predsignale, ki predsignalizirajo uvozne signale z nepravega tira. 4. Vgraditi manjkajoèe izvozne signale in namesto skupinskih izvoznih signalov vgraditi oz. dograditi manjkajoèe tirne izvozne signale. 5. V elektro-relejno signalno-varnostne naprave (ERSVN) postaj na progah, opremljenih z MO in APB-jem, vgraditi oz. dograditi manjkajoèo smerno privolitev za vsak tir (pravi in nepravi) za nepravo smer tako, da ERSVN omogoèa izvoze na nepravi tir z odvisnostjo prostosti medpostajnega odseka oz. vseh progovnih odsekov med dvema postajama kot stalno rešitev. Ker 5. toèka zahteva veèji obseg dela oz. delo po nestandardni rešitvi, ki pa je tudi predhodno povezana s soglasjem proizvajalca, je potreben dogovor investitorja, izvajalca in uporabnika glede izdelave projektne rešitve, varnostne analize ter izdelave in uveljavitve standardne rešitve. PERONI IN PODHODI Obstojeèa infrastruktura zmanjšuje varnost uporabnikov storitev potniškega prometa in zmanjšuje propustnost, s tem pa tudi rednost prometa na celotnem obmoèju železniškega sistema Slovenskih železnic in drugih vej prometa, ki so med seboj povezane. Po mednarodnem prometnem pravu obstaja možnost razlage pravne prakse, da obstojeèa infrastruktura (prekratki peroni, nivojski dohodi do peronov) predstavljajo rizièno podroèje pri uporabi javnih storitev na eni strani in izvajanju storitev (prevoza) na drugi strani, kar pa lahko bistveno vpliva na finanène dotoke (cene storitev) s strani uporabnikov

(potnikov) in na uvedbo plaèevanja rizika prevoza izvajalcu storitev. Najveèji problem pa lahko nastane v izgubi zaupanja v varnost uporabnikov, kar pa pomeni izgubo tržnega deleža. Kot rešitev tega infrastrukturnega problema je potrebno: 1. Izvesti podaljšanje peronov vsaj na minimalno dolžino (dolžina najdaljšega potniškega vlaka), ki zagotavlja varen vstop in izstop potnikov. 2. Zgraditi perone ob prehitevalnih postajnih tirih vsaj minimalnih dolžin, da bi zagotavljali varen vstop in izstop potnikov. 3. Izvesti izvennivojske dostope do peronov oz. zgraditi podhode. NIVOJSKI POTNI PREHODI Nivojski potni prehodi predstavljajo veliko nevarnost za udeležence cestnega prometa, velik strošek vgradnje in vzdrževanja ter zastoje železniškega prometa v èasu napak in izrednosti na njih. Z izgraditvijo oz. ukinitvijo nekaterih nivojskih potnih prehodov, ki zapadejo v normative za ukinitev, se izognemo navedenemu, istoèasno pa se lahko poveèa maksimalna progovna hitrost na tem odseku proge. Oprema izgrajenih nivojskih potnih prehodov na glavnih progah se uporabi za vgradnjo na nivojskih potnih prehodih na stranskih progah, do sedaj zavarovanih samo z »Andrejevim križem«. RAÈUNALNIŠKO OMREŽJE Za lažjo organiziranost poteka, izvedbo varnega in rednega ter spremljavo prometa vlakov je potrebno, glede na trenutno organiziranost brzojavne službe in nujnost v povezavi z razvojem, pristopiti k izdelavi projektov za raèunalniško mrežo SŽ-ja, v kateri so zajeta sleherna delovna mesta izvršilnih služb vodenja prometa, potniškega in tovornega prometa, vleke vlakov ter infrastrukture. Posebej v vodenju prometa je potrebno vsa delovna mesta vlakovnih odpravnikov na vseh progah opremiti s primerno

povezavo v LAN omrežje, kar, glede na delno povezavo prog z optiènim kablom, ne bi smel biti problem. Prav tako je potrebno ostale, še neopremljene proge, opremiti z optiènim kablom, s katerim se v doloèenem delu že sedaj trži novoustanovljena mešana družba Geminet, pa prav gotovo potrebuje nove kapacitete, ki bi bile s tem na voljo vsem in bi ob pravilni delitvi dobièka lahko kmalu povrnili strošek investicije. S tem bi bili izpolnjeni pogoji, da se uveljavi nov, sodoben naèin elektronske pošte, ki bi z odpiranjem poštnih predalov na posameznika na vsakem delovnem mestu zagotovil tudi zanesljivost obvešèanja in v celoti nadomestil trenutno nedelujoè sistem brzojavne službe. Poleg tega pa bi dejansko spremljanje gibanja vlakov in še veliko drugih prepotrebnih informacij in podatkov bilo možno vnesti in jih s tem dati na razpolago razliènim notranjim in zunanjim uporabnikom. Zaraèunavanje uporabnine bo privedlo do neizogibnega trenutka obraèunavanja in zaraèunavanja zamud vlakov povzroèiteljem (predvsem zunanjim ob izrednih dogodkih), zato je potrebno po vzpostavitvi celotnega raèunalniškega omrežja z dobro podprtimi raèunalniškimi programi zamude vlakov voditi enotno po doloèilih standardov, doloèenih s strani UIC. VOZNA MREŽA VM Zunanje temperaturne spremembe se odražajo na vodnikih VM (krèenje in širjenje), ki pa, poleg dveh nezdružljivih izvedb VM (pol kompenzirana in kompenzirana VM) povzroèajo napake poškodbe (strganje VM), zato je potrebno v celoti izvesti kompenzacijo VM. Nujnosti po hitrem vklopu in izklopu napetosti v VM (izredni dogodek) zahtevajo potrebo po daljinski stregi posluževanju stikal VM. Franc Zemljiè, u. d. i. P Vodja PO Ljubljana

SPUST PO KOLPI 2005 Èlanice in èlane Sindikata železniškega prometa Slovenije vabimo na tradicionalni spust po reki Kolpi, ki ga organizira OO Novo mesto. Spust bo 25. 06. 2005 s predvidenim prièetkom ob 10. uri v kraju Radenci med Vinico in Osilnico. Letos bo proga nekaj krajša, kot smo je bili vajeni iz prejšnjih let, in bomo spust konèali v Damlju. Med spustom se bomo veèkrat ustavili in si ogledali naravo, ki je èloveška roka še ni unièila. Spust bo predvidoma trajal štiri ure. Po spustu nas èaka še kosilo. Rok za prijave je do 10. 06. 2005 na GSM 041 684 036 oziroma pri predsednikih svojih OO. Stroške spusta po dogovoru krije vsaka OO za svoje èlane ali posamezniki, ki se prijavijo.

Kolpa nekje na sredini poti med Radenci in Damljem… Divjina, tišina in za kopanje idealna èista voda najtoplejše reke v Sloveniji.

A D I J O, P A M E T ! ! ! Za èasa stare Juge je med zaposlenimi na železnici krožil tale vic: »Ali veš, koliko èlenov ima najpomembnejši pravilnik na železnici?« »Ogromno, toliko, da jih ne znam prešteti.« »Kje pa! Samo dva: 1. èlen: Šef ima vedno prav! 2. èlen: Èe dvomiš in misliš drugaèe, glej prvi èlen!« Ja, ja! Kje so tisti zlati stari èasi, si misli ali celo reèe kak nostalgik, ki še ni ugotovil, da se je pred petnajstimi leti zrušil socializem z Jugo vred in da so Slovenske železnice in Slovenija v Evropi. Nikakor ne trdim, da v Evropi šef nima prav. Nasprotno. Vendar pa mora biti vsak prometni sistem usklajen, tako da je samo en pravilen. Žal pa je na SŽ težava v tem, da je z delitvijo na poslovna podroèja kar naenkrat nastalo ogromno (najveèkrat boljše plaèanih od najmanj enakovrednih v prometu) šefov v tako imenovanih profitnih podroèjih.Vsak pa je preprièan, da je najpomembnejši, najpametnejši, grozno samozadosten samemu sebi in nikomur niti sluèajno ne pade na misel, da bi se s »sebi enakovrednim v prometu« pogovarjal, dogovarjal, strokovno reševal nastale težave, itd… Profitni bodo takoj odvrnili, da se s prometarji tako ne da dogovarjati, ker le-ti vedno vsako stvar zakomplicirajo. Pri tem pa ne vedo ali noèejo vedeti, da varnost in urejenost zahtevata poznavanje prometne stroke, predpisov in brezpogojno spoštovanje le-teh. Dokaz, da moje trditve niso iz trte zvite, so dogajanja ob vpeljavi voznega reda, sprememb voznega reda, še posebej pa razne okrožnice in navodila o spremembah tehnologije, ki jo vpelje posamezen profitni šef bodisi podroèja, poslovne enote, sekcije ali že kar delovne enote po postopku, opisanem v prvem odstavku brez usklajevanja, soglasja in obvešèanja ostalih sodelujoèih. Vse to bi mi bilo kaj malo mar, èe se te neskladnosti ne bi prenašale v izvršilno službo. Izvršilno osebje pa izvaja tehnološki proces skupaj. Vlakovni odpravniki, dispeèerji, strojevodje, strojni mojstri, kretniki, premikalni strojevodje, vzdrževalci SVTK, EE, progovno-vzdrževalno osebje, vodje premika, premikaèi, tranziterji, vagonski pregledniki,

Živeti moraš tako, da lahko vedno samega sebe spoštuješ. Èlovek dobi od življenja toliko, kolikor sam vloži vanj. Najboljša lastnost denarja je v tem, da ti omogoèa drugim napraviti veselje. Vendar pa to dela le malo tistih, ki ga imajo. Novica je le tisto, kar si nekdo nekje trudi skriti. Vse ostalo je reklama.

urejevalci zavor, transportni komercialisti, skladišèniki… (ne zamerite, ampak vseh je za naštevanje preveè), pa moramo biti med seboj usklajeni. Vsako neskladje povzroèa rušenje izvajanja Voznega reda (v Novi progi vam dr. Orbaniæ razlaga osnovne železniške pojme), slabo voljo, brezzvezne prepire in, kar je najhujše: Ogroža varnost vseh udeleženih! In od kod neskladja? Popolnoma enostavno. Ker ima vsak od naštetih svojega šefa (Glej prvi odstavek!) in mora ubogati njegova navodila (Glej uvod!), ki pa na višji ravni niso usklajena (po mojem mnenju je za to edino pooblašèen Vrh prometa, po mnenju ostalih pa...). Edina logièna posledica je torej rušenje sistema (Dr. Orbaniæa naprošam, da v eni naslednjih Novih prog strokovno obrazloži, kako veliki sistemi funkcionirajo!). Jaz osebno sem preprièan, da veèjih neskladij ne prenesejo. Da ne bo pomote! To ni kritika kakega posameznega šefa, še najmanj šefov postaj. To je moj pogled na trenutno stanje na železnici, kjer sem zaposlen v glavnem kot vlakovni odpravnik (pa tudi op. pomoènik, šef vozlišèa, prodajni predstavnik) že trideset let. Sedaj pa me je postalo strah. Strah zato, ker upravljalci sistema (šefi na vseh nivojih in podroèjih) pod krinko produktivnosti, varèevanja in profitabilnosti s svojim poèetjem resno posegajo v sistem varnosti in urejenosti železniškega prometa. Strah zato, ker vlakovni odpravniki kljub poslanstvu, želji in hotenju zaradi zgoraj navedenega ne moremo veè absolutno varno opravljati svojega dela. Strah zato, ker ne vemo veè, kaj velja: Pravilnik? Navodilo? Odredba X, ki ni usklajena? Notranja kontrola pa modro molèi in ugotavlja, ali so »kretnice podpisane«. Èisto za konec pa: Resno prosim vse zgoraj naštete udeležence - kolege v izvršilni službi: Zavedajte se svoje odgovornosti in odgovornosti do kolegov! »Fasal'« jih bomo samo tisti na »štrek«, zato pamet v roke! Ob nogo, roko ali glavo ne bo nihèe od naštetih v prvem odstavku. Prav tako bo šel na sodišèe samo »izvršilec«, oseba iz 1. èlena pa ne. Zato moramo sami poskrbeti za lastno varnost! Na sodišèu namreè veljajo samo pravilniki, navodila, odredbe v skladu s pravilniki in navodili! Mirko Dežman

Svet je naša beležnica. Na straneh podajamo svoje zakljuèke. Ni resniènost, èeprav lahko resniènost tam izrazimo, èe želimo. Pišemo lahko tudi neumnosti ali laži ali trgamo liste. Bolje je izgubiti trenutek življenja, kot življenje v trenutku. Ne misli, da si dober, èe si najboljši med najslabšimi.

ÈLANICAM V POKLON Sindikat železniškega prometa Slovenije je upravièeno na glasu, da spreminja poglede in dviguje standarde o pojmovanju in aktivnostih sindikalnega delovanja navznoter, za èlanstvo. Ponuditi vedno kaj veè in kaj novega je moto tudi tistih, ki se sedaj že veè let trudijo pripraviti skupno druženje naših èlanic iz vse Slovenije tudi za praznik v mesecu marcu, ob dnevu žena. Ali je to 8. ali 25. marec, kateri je bolj primeren? »Samo da je!« In bil je prekrasen, idilièno zimski in predvsem napolnjen z veseljem ob ponovnem snidenju, navdušenju ob videnem in zabavi ob doživetem. V nekaterih osnovnih organizacijah SŽPS èlanice ob tej priložnosti obdarijo, jih povabijo na skupno veèerjo, spet v drugih jih popeljejo na izlet, zabavo. V OO Nova Gorica, Sežana, Koper, Postojna, Jesenice, Ljubljana, Zidani Most in Pragersko se èlanice že èetrto leto zapored sreèujejo na skupnem enodnevnem sreèanju, ki ga pripravlja vsakiè drug

Veselje je treba deliti

OO. Tokratno gostoljubnost so na ogled postavili v OO Pragersko. Èlanice so popeljali v Prlekijo. Že samo ime pove, da je tu doma gostoljubnost, domaènost, lepa pokrajina s svojimi znaèilnostmi in seveda dobra volja s temu primernimi dobrotami. 60 zbranih èlanic si je ob spremljavi nekaj, kot so jim rekle, plesalcev po dobrodošlici v obliki prleške gibanice in podobnih dobrot na postaji Ormož, kamor so prispele z vlakom in avtobusom, ogledalo lepote in znamenitosti v muzeju v Veliki Nedelji ter tamkajšnji cerkvi pod vodstvom prijazne in znanja polne vodièke. Že kar precej premražene noge je pot naprej vodila v kovaški muzej, kjer je mojster prikazal umetelnost kovanja vroèega železa. Kot se je sam pohvalil, je skoval že veliko posebnih izdelkov, med drugim kuje tudi sablje in meèe, ki zahtevajo posebne materiale in znanja, pohvalil pa se je tudi, da je v svojih mlajših èasih tudi marsikatero »pritisnil« ob mehu. V kovaèiji je vedno

Dobrodošlica po prleško

vroèe, obleka je pa hitro odveè… No, da niso naša dekleta od muh, je dokazala ena od njih, ko je zavidanja vredno spretno vihtela težko kovaško kladivo, ko je kovala žebelj. Poleg zgodovine, prigod in tehnike v kovaèiji so svojo spretnost kazale tudi

domaèinke iz turistiènega društva, ki so za vse udeleženke prikazale in jim tudi ponudile prave domaèe prleške mlince z »zoblom«. Že sam naèin priprave, od valjanja do peke, je nekaj posebnega. Še vroèi popeèeni mlinci, namazani z »zoblom«,

širše znano kot zaseka, pa so pravo darilo za premražene dušice in trebušèke. Za sreèo in kot spomin na kovaèijo so èlanice prejele podkvico. Ogled jeruzalemske cerkvice je popestril bogat opis tamkajšnjih zgodovinskih znamenitosti. Menda so nekoè »križarji«, vojaki in branilci kršèanskega imperija ugotovili, da je tu prav tako lepo in še lepše kot v samem Jeruzalemu na Daljnem Vzhodu, zato so mu tudi nadeli takšno ime in tudi ostali tu. Sreèa je bila tu še podvojena z zvonèkom želja. Kajti na zakljuèni veèerji je naše drage dame razveseljeval in jim prepeval serenade vsem dobro znani pevec Brendi. Pa polke, rock'n'roll in še kaj. Žal pa je vsega lepega enkrat konec. Ko je bila zabava na višku, se je bilo treba posloviti od gostiteljev, ki so èlanicam za spomin poleg cvetja podarili še spominèek, mucko, za mucke. Vesela drušèina pa je dobro voljo in veselje raznašala do jutra po vsej Sloveniji na poti domov. V mislih pa so imele že prihodnje sreèanje, ki naj bi ga organizirali v OO Jesenice. Prlekom in pa OO Pragersko pa vsa pohvala, bilo je nepozabno, tudi zame.

Damjan Rak

Kljub mrazu navdušene

IZ ARHIVA MUZEJA ½JUŽNE ŽELEZNICE½ ŠENTJUR Ozkotirna železnica Poljèane Slovenske Konjice Zreèe (od 20. 12. 1892 do 15. 04. 1962) (Il.del) Proga je potekala iz Poljèan vzporedno z Južno železnico in konjiško okrajno cesto do Spodnjih Laž,

kjer je bilo prvo postajališèe. Ob Dravinji se je proga skupaj s cesto obrnila na desno pod viaduktom železnice Dunaj Trst do Zbelovega, kjer je bilo drugo postajališèe. Železnica je nadaljevala pot po Dravski dolini do postaje Loèe. V vasi je prekoraèila reko Dravinjo in se usmerila preko Senožeta ter ponovno preèkala Dravinjo pred Dražo vasjo, kjer je bilo postajališèe. Potem je ob levem bregu Dravinje nadaljevala svojo pot med njivami in travniki do konène postaje Konjice. Železniško progo Poljèane Konjice je investirala dežela Štajerska, ki je v ta namen najprej sprejela poseben zakon in na njegovi podlagi so v Gradcu ustanovili poseben urad. Zdelo se je, da bo konjiška lokalka uspešno podjetje, pa ni bilo tako. V tem èasu je bilo na progi zaposlenih 9 ljudi. Posebno velikega prometa na progi ni bilo. Vozni red izpred 1. svetovne vojne navaja le tri pare vlakov dnevno, ki so delovali kot mešani vlak in prevažali tako potnike kot tovor. Vsak vlak je imel vagon I. razreda in tri ali štiri vagone II. razreda. Iz Poljèan je vlak potreboval dve minuti manj kot eno uro, nazaj pa 55 minut. Doloèeno je bilo, da ima proga 15 tarifskih

kilometrov. Stanje tovora se je obèasno spreminjalo, paè glede na potrebe drugih železnic Štajerske deželne železnice. Naèeloma so bili vsi vagoni majhni, dvoosni ter opremljeni z drsnimi ležaji na vakuumsko zavoro. Kasneje so na progo poslali tudi nekaj odprtih štiriosnih vagonov za prevoz dolgega lesa. Posebno zanimivi pa so bili posebni podstavni vozièki, ki jih je bilo mogoèe namestiti pod normalnotirne vagone in jim omogoèiti, da so jih lahko prevažali po ozkotirnem tiru. Sprva sta vozila le dva para, med II. svetovno vojno pa so dobavili še dva. S to vrsto vagonov je bilo prekinjeno prekladanje tovora na vagone za ozki tir. Najbolj zanimiva spreminjajoèa zgodovina na lokalki pa je bila vleka. Na progi je obratovalo kar 13 lokomotiv, seveda nikoli vse. Prvi dve lokomotivi smo že omenili. Po I. svetovni vojni so dobile oznako K-4. Lokomotivo K-4 so po I. svetovni vojni vrnili v Avstrijo, kjer je še nekaj let obratovala na progi Kapfenberg Au Seewiesen. Lokomotiva K-3 pa je obratovala do približno leta 1928, ko so jo zaradi dotrajanosti prodali jeseniški železarni. Le sreèno nakljuèje jo je v železarni rešilo pred varilnimi aparati za razrez. Kasneje je bila obnovljena in prepeljana v Ljubljano. V delavnici v Šiški so jo popravili in pripravili za Železniški muzej v Ljubljani. Sredi 20-ih let je prišla na progo lokomotiva T-4, ki je nekoè vozila na progi Sinèa vas Železna Kapla. Lokomotiva je vrsto let stala v ljubljanski kurilnici v Šiški. Tja so jo pripeljali umikajoèi se vojaki s Koroške, ko so se po plebiscitu vraèali preko Jezerskega. Malo lokomotivo so naložili na voz in jo privlekli èez hribe kot vojni plen. Za lokomotivo se je vnel diplomatski boj. Konèno je ostala na konjiški progi vse do II. svetovne vojne, ko so jo kot lokomotivo JDŽ 187-001 poslali v Bosno, kjer se je za njo izgubila vsaka sled. Se nadaljuje! Buèar Mihael, šef nadzorne postaje Šentjur

ILTIS Tisti, ki se s tem imenom sreèujete v zadnjih letih, ga poznate, vsem ostalim pa naj povem, da je to sistem, ki se od leta 2000 vgrajuje na postaje kot sodobna varnostna naprava. Nadomešèa ponekod stare, a zanesljive blokovne varnostne naprave, spet drugje že sodobnejše ERSVN sistema IskraLorenc, ki naj bi se premestile na postaje na stranskih progah, kjer so naprave za zavarovanje vlakovnih poti zastarele ali pa jih sploh ni. Sodoben sistem, poimenovan Iltis, je plod dela v Siemensovih podružnicah v Švici. Èlovek bi že na osnovi teh referenc lahko dejal, da zadeva ne more biti slaba. Vendar pa se je v teh letih okoli Iltisa napletlo toliko zgodb in dogodkov, da je vse bolj jasno, da smo tudi v tem segmentu, kot dolga leta že na skoraj vseh novotarijah na naši železnici, zopet poskusni zajèki. In kar je prav gotovo še bolj zaskrbljujoèe, je to, da so posledièno poskusni zajèki vsi vpleteni. Prometniki, ki z napravo rokujejo, ostali železnièarji, ki so od delovanja naprave odvisni, to je strojevodje, premikalno osebje in še kdo. Na koncu in morda najbolj na udaru pa so stranke in predvsem potniki. Neunificiran naèin pouèevanja uporabnikov brez primernih pogojev na naèin, ki ne upošteva sedanjega stanja in delo v praksi z obstojeèimi napravami je samo del oèitkov na sam sistem Iltis. Preskakovanje predpisov ali doloèanje tehniènih zahtev in parametrov, ki so predvideni z novimi predpisi, ki se že

desetletje vleèejo iz predala v predal, je direktno kršenje zakonskih doloèil, a tu vsi veselo zatiskajo oèi. Uradnih dokumentov in soglasij ni, in kar ni bilo napisano, tudi ni kršeno, èeprav se v praksi izvaja. Vpletenost ali bolje navidezna nevpletenost vseh možnih institucij, tako inšpekcij, ministrstev kot naših služb, je zamegljena in zelo na distanci, ko se išèe odgovornost, in takoj zraven, ko se delijo… ne, ne zasluge. Pred kratkim prav smešen primer, ko je naprava (raèunalnik) odpovedala na postaji Preserje, dežurni delavci pa bi jo morali samo resetirati, je bila že kar tragièna. Ker resetiranje ni bilo uèinkovito, so hoteli zadevo enostavno (ali pa ne), zamenjati z drugim raèunalnikom. A glej ga zlomka, ne samo, da nov raèunalnik ni bil v seznamu dostavljenih s strani proizvajalca, èeprav je bil kot tak v skladišèu, izkazalo se je, da je bil dostavljen brez osnovne zadeve, brez trdega diska. Niè krivi vzdrževalci so samo zaèudeno in nejeverno skomignili z rameni, èeš, saj to ne more biti res. Kot da bi Vam trgovec na dom dostavil lep, èudovit in popolnoma nov avto z vso dodatno opremo, vrhunske znamke, a žal brez motorja. Iskanje krivca? Kje pa, bi takoj našli izgovor, da so vzdrževalci nekaj zamoèili, tisti, ki zadevo sprejemajo od dobavitelja, pa itak ne smejo pisniti, saj se pri nas še ni uveljavil sistem, da je kupec in samo kupec kralj. Tu je oèitno v igri preveè denarja, da bi lahko koga za ušesa.

Posledièno se torej zgodi niè. Pardon, se je zgodilo. Celodnevna vožnja vlakov v obe smeri po sistemu ambulantne kljuèavnice gor, pa mahaj pri signalih, zamud toliko, da je kar sramota, da pa o nezadovoljnih potnikih niti ne govorimo. In ko se takšne okvare zgodijo še na postaji Pivka, ki je veliko bolj zahtevna od Preserij, so bile zamude takoj po pol ure in veè. In to ob tem, da so prometniki storili veè kot vse, da bi bile zamude èim krajše. Iz teh primerov je lahko razbrati, da se poskusni testi nadaljujejo, zajèkov je oèitno še veliko, gospodarji pa se ne obremenjujejo, dokler laboratorij lepo financira teste. A ko bo nekoè poskusni zajèek utrpel veèje poškodbe, kot jih upajo napovedati? Se spomnite zadnjega pripetljaja, ko je virus nevarne bolezni po pomoti obšel svet? Zato je morda zelo na mestu vprašanje, ali se z vlakom še vozimo varno? Damjan Rak

PARKIRIŠÈA NA POSTAJAH Vse veèje cene goriv prebivalstvo silijo v iskanje èimbolj idealnih rešitev prevoza v službo. Poleg peš hoje in kolesa so na razpolago tudi javna prevozna sredstva, vlak ali avtobus. Se pa tudi dogaja, da pridejo sodelavci iz veè smeri nekje skupaj in se od tam dalje peljejo z enim avtom. Ostali avtomobili tako poèakajo nekje na parkirišèih in vse veè je primerov, ko so to parkirišèa na postajah. Pred kratkim smo z železniške postaje v Zagorju prejeli dopis ene od strank, ki se ni želela podpisati, zato je podpisan kar tamkajšnji prometnik. Beseda ali bolje graja je namenjena slabi ureditvi parkirnih površin na železniški postaji v

Zagorju, kjer je ob dežju ali moèi potrebno hoditi po blatu in se preobuvati za nadaljnjo pot v službo. Koliko bi lahko pri tej ureditvi pripomogli zaposleni na postaji, potnici seveda ni znano in je, razumljivo, tudi ne zanima. Prièakuje urejeno parkirišèe. In tudi zaposleni se s tem strinjajo. Urejeno parkirišèe za potnike, ki se vozijo z vlakom. Primerno varovano in nadzirano. Za tiste padalce za plaèilo, za potnike z vlakom pa abonentsko, kot ena od uslug in ponudb za dodaten zaslužek in vabilo za potnike. Žal pa se postajnih delavcev za urejanje parkirišèa okoli postaje ne sprašuje veliko oziroma prav

niè. Le na pritožbe so dolžni odgovarjati. Za blato in rezervne škornje nimajo pooblastil. Damjan Rak

MEDNARODNA POTNIŠKA TARIFA Skozi svojo zgodbo bi rad opisal, kako sem spoznaval zapletenost mednarodne potniške tarife in videl, da na tem podroèju še nismo vstopili v EZ (Evropsko zvezo). V Avstriji imamo sorodnike, ki smo jih že veèkrat obiskali in so zelo radodarni in gostoljubni. Zato sem se letos pozimi odloèil, da se jim vsaj malo oddolžim. Za življenjski jubilej sem teti in stricu plaèal vikend paket v hotelu Žusterna v Kopru. In kot pravi železnièar sem jima ponudil možnost, da z vlakom iz Graza pripotujeta v Koper. Ker sta bila nad idejo navdušena, sem šel v akcijo. Na potniški blagajni sem se pozanimal za ceno vozovnice. No, in tu se zgodba pravzaprav šele zaèenja. Povratna vozovnica Koper Graz stane preko 20.000,00 SIT na osebo, vožnja pa traja približno šest ur. Gre za razdaljo dobrih 350 km. Blagajnièarka mi je povedala, da je možno kupiti vozovnico City star, èe je med odhodom in povratkom vmes nedelja. Ta vozovnica je bila bistveno cenejša, in sicer cca 6800,00 SIT. Pošteno me je zmotilo, zakaj takšna razlika v ceni in ali je od dobre volje ali pa morda znanja potniške blagajnièarke odvisno, za kakšno ceno bom dobil vozovnico za isto relacijo. Že razumem, da so na železnici razlièni popusti, vendar mi ni razumljivo, da je razlika v ceni tudi veè kot 300%. Med tem èasom je bil vpeljan tudi nov vozni red. In »k sreèi« je bil tudi ukinjen direkten vlak Graz -Koper. Tako je vsa kombinatorika, da bi bilo potovanje opravljeno z vlakom, odpadlo. K sreèi sem napisal zato, ker bi sorodnika mislila, da se norèujem iz njiju, èe bi morala plaèati vsak po 20.000,00 SIT za vlak. »Èašèenje » hotela bi bilo prav malo proti stroškom prevoza, ki bi ga sama plaèala. In sedaj še nekaj besed o tem, zakaj je vozovnica tako draga. Pri nas imamo še vedno dve tarifi: notranjo in mednarodno. Pri

mednarodni vozovnici tudi za notranji potek plaèaš po mednarodni tarifi (ki je precej dražja). Pa poglejmo naš konkreten primer: na relaciji Koper - Graz velik del predstavlja notranji slovenski potek. Celotna povratna vozovnica stane 22.748,00 SIT, za relacijo Maribor - Graz stane povratna vozovnica 5.612,00 SIT, torej ostane za relacijo Maribor Koper in nazaj še 17.136,00 SIT (seveda po mednarodni tarifi). Navadna (notranja tarifa) povratna Maribor - Koper pa stane 6.160,00 SIT. Za isto relacijo je cena po notranji tarifi za 180% cenejša od mednarodne. Ali drugaèe: èe potnik na povratni relaciji Koper - Graz (èe sam ve ali èe mu prišepne potniški blagajnik) kupi vozovnico v dveh delih, najprej do Maribora in nato še do konène postaje, plaèa za omenjeno relacijo 11.772,00 SIT, sicer pa že omenjenih 22.748,00 SIT. In kje je tu logika ali pošten poslovni odnos ali, ne vem, kako bi se temu sploh reklo!? Seveda je potrebno poudariti, da te dvojne potniške tarife (notranje in mednarodne) Zahodna Evropa ne pozna. Kam je vstopila Slovenija 1. maja 2004? In za konec še podatek, kako sta moja sorodnika iz Graza potovala na slovensko morje z avtom: - pripotovala sta v dobrih treh urah, saj je skoraj v celoti avtocesta, (vlak vozi šest ur) - za gorivo in cestnine do sem in nazaj sta porabila okrog 15.000,00 SIT (za vlak pa bi plaèala 2 x 22.748,00 = 45.496,00 SIT). O naši cenovni konkurenènosti in hitrosti menda res ni potrebno zgubljati besed. Miran Prnaver

SREÈANJE ÈLANIC OO NOVO MESTO OB DNEVU ŽENA

Foto: Lekso Stanojeviæ

OO Novo mesto je ob Dnevu žena svoje èlanice povabil na skupno kosilo in sreèanje v gostilno Šeligo v Trebnjem. Povabilu se je odzvala velika veèina èlanic. Ob kosilu in dobrem vzdušju smo se družili do veèernih ur. Na koncu smo si obljubili, da se dobimo tudi naslednje leto.

Lekso Stanojeviæ

SARAJEVO Sarajevo je danes glavno mesto države Bosne in Hercegovine s približno 400.000 prebivalci. Nekoè je bilo poznano po atentatu na avstro-ogrskega prestonaslednika Ferdinanda leta 1914, kar je bil neposreden povod za zaèetek prve svetovne vojne, po drugi svetovni vojni je bilo eno najbolj nacionalno mešanih mest, vsem nam ostaja v spominu po zimskih olimpijskih igrah leta 1984, na žalost pa nam je poznan tudi po trpljenju in grozotah, ki so jih njegovi prebivalci preživljali v državljanski vojni 1992 - 95. Sam sem ga prviè obiskal na maturantskem izletu jeseni 1983, ko je bilo mesto na vrhuncu priprav na OI. Pred dvema letoma sva ga z ženo ponovno obiskala, letos pa sta se nama pridružila še prijatelja sošolca, s katerima smo bili skupaj na maturantskem izletu. Zveze z vlakom so precej slabe, saj obstaja iz Zagreba le dnevna povezava, zato smo kombinirali veèerno vožnjo proti Vinkovcem in na postaji StrizivojnaVrpolje prestopili na vlak, ki je iz Budimpešte vozil za Sarajevo. Problem je, da je èasovne razlike med prihodom vlaka iz Zagreba in odhodom vlaka za Sarajevo le štiri minute. Ker je naš vlak kmalu iz Zagreba zamujal, sem prosil sprevodnika, da obvesti postajo Strizivojna-Vrpolje, da smo potniki za Sarajevo. Sprevodnik je dejal, da vlak èaka, vendar me ni preprièal, saj sem sam pred èasom klical (uspel sem dobiti zvezo po službeni ŽAT liniji) in zvedel, da vlak èaka le nekaj minut. Zato sem vztrajal, da obvesti prometnika na eni izmed postaj, kjer stojimo, da le-ta poklièe na postajo zveze vlaka in obvesti, naj vlak èaka na nas - potnike za Sarajevo. Kasneje se je izkazalo, da bi nam vlak lepo odpeljal, èe ne bi posredoval. Res bi nas èakalo prijetno preseneèenje, èe bi sredi noèi ostali brez zveze, saj bi imeli naslednji vlak toèno èez 24 ur! Sicer pa je bilo èakanje povsem upravièeno, saj smo mi štirje potniki predstavljali skoraj 50% zasedbo na vlaku. Zamudo pa je na mejni postaji z Bosno in Hercegovino povsem skrajšal in smo pot nadaljevali redno. Kot sem že omenil, sem iz službe po ŽAT-u klical na postajo Strizivojna- Vrpolje in se tudi pozanimal, kakšen vlak (koliko vagonov, kakšna je kakovost vagonov, zasedenost vlaka...) naj prièakujemo. Ko sem v živo videl vlak, sem se z vsemi informacijami strinjal, le vagona sta bila za naše pojme in navade »precej uboga«. No, ko pa je ura dve ali tri ponoèi, te vseeno premaga spanec, ne glede na udobje, ki ti ga nudi vlak. V Sarajevo smo prispeli toèno, na splošno so vlaki redni, v povratku smo bili na veè postajah celo predèasni (verjetno je vozni red narejen z nekaj »rezerve«). Zasedenost vlakov je nekje podobna kot v Sloveniji pa tudi hitrosti niso bistveno manjše, kot so na primer pri nas skozi Zasavje. Je pa vlakov zelo malo, saj jih v Sarajevo pripelje oziroma odpelje nekje 7 - 8 parov. Prva sprememba, ki sem jo po dveh letih opazil, je bila ta, da imajo sedaj enotno mejno kontrolo (prej je bila posebej za Republiko Srbsko in posebej za Federacijo).V mestu se precej zgradb obnavlja, saj oèitno prihaja v državo tuj kapital. Vozni park po cestah sploh ni slab, res so avtomobili poveèini stari, a dobri nemški, bi lahko dejali. Prevladujejo pa neunièljivi golfi serije II, ki so jih nekoè sestavljali v sarajevski tovarni TAS. Plaèilno sredstvo je konvertibilna marka - KM, ki je vredna

prav toliko, kot bi bila nemška marka, èe bi še bila v obtoku (1 EVRO = 1.955 KM). Skoraj povsod lahko plaèuješ tudi z evri. V trgovinah najdeš zelo veliko slovenskih izdelkov in tudi po mestu vidiš številna slovenska predstavništva. Cene noèitev v hotelih so zelo visoke, v privatnih sobah pa so

To je Sarajevo za naše razmere zelo ugodne. Tako smo mi štirje za bivanje v zelo lepem in skoraj novem apartmaju plaèali manj, kot bi bila noèitev v povsem navadnem hotelu. Posebno doživetje je obisk Bašèaršije, predela, kjer te vabijo številne trgovinice, v katerih prodajajo roèno izdelane predmete. Tu je tudi polno gostinskih objektov, kjer se lahko naješ res slastnih èevapèièev, pleskavic ali ražnjièev. Posebna zanimivost Sarajeva je ogled prizorišè zimskih olimpijskih iger. Stadion Koševo in dvorana Zetra, kjer so otvorili OI, v bližini je gorel olimpijski ogenj, sta najbolj znana, relativno dobro ohranjena objekta. Na veèih mestih se še vedno vidi tudi maskota iger - Vuèko. V neposredni bližini osrednjih olimpijskih objektov pa se razprostirajo pokopališèa, ki nemo prièajo o èasu, ki je sledil in na katere udeleženci iger niti v najbolj strašnih sanjah ne bi mogli pomisliti, a so na žalost postali kruta resniènost. Ko pa se pogovarjaš o vojni z domaèini, s hvaležnostjo in lepimi mislimi govorijo o Slovencih, ki smo jim v najtežjih trenutkih vsaj malo omilili trpljenje (materialna pomoè, sprejem beguncev…) V spomin na vojne èase smo si ogledali tunel pod letališèem, ki je bil v dolžini 700 m zgrajen ilegalno leta 1992. Omogoèil je, da so obkoljeni Sarajevèani skozenj dobivali hrano in orožje. Na ta naèin so se tudi umikali iz mesta, ki je bilo napadano z okoliških hribov. V središèu mesta, na tržnici Markale, so še vidni krvavi madeži enega najveèjih pokolov, ko je leta 1994 umrlo 67 civilistov, ki so na tržnici èakali v vrsti na kruh in mleko. Edina stvar, ki je v nas pustila malo èuden obèutek, so številni, ki na vsakem koraku prosjaèijo za denar. Dejansko niti minuta ne mine, da te kdo ne prosi in seveda nikoli ne veš, kdo je resnièno potreben pomoèi, kdo pa zaupanje zlorablja. Na lastne oèi smo videli kar nekaj primerov, ko so delovali invalidno in prizadeto, ko pa jih nihèe ni videl, pa so hodili normalno, zdravo. Doživeli smo tudi prijetno preseneèenje. Med veèerjo je v lokal

stopil znani slovenski režiser Metod Pevec (Pod njenim oknom) in nekoè igralec (Ko zorijo jagode - dragi Dragi). Ko ga je žena pozdravila, je prisedel in prijetno smo pokramljali. Povedal je, da veèkrat službeno prihaja v Sarajevo, in zvedeli smo, da je pred èasom tudi on prebival v apartmaju, kjer smo bili mi. Poleg Sarajeva smo obiskali še Mostar, kjer je znameniti most èez Neretvo (ki je bil med vojno porušen) obnovljen, vendar seveda nikoli ne more biti veè takšen, kot je bil originalen, ki je bil star 500 let.Videli smo tudi domaèine, ki za primeren honorar tudi v tem letnem èasu skoèijo z mostu v mrzlo globoko reko. Reka Neretva deli mesto na dva dela: hrvaški in muslimanski. Posledice vojne so tu še precej bolj vidne kot v Sarajevu. Turistov je tako v Mostarju kot Sarajevu kar nekaj. Vidiš oziroma slišiš tako Evropejce kot Amerièane, pa tudi, kot seveda povsod po svetu, Japonce smo opazili. Veèina turistiènih aktivnosti v teh krajih je povezanih z obiskom romarskega Marijinega svetišèa Meðugorja, ki je v neposredni bližini Mostarja.

Sarajevo in Bosno smo zapustili polni doživetij in z zadovoljstvom. Èutiti je, da se v deželo po hudi vojni izkušnji poèasi le vraèa malo optimizma in upanja v lepši jutri, èeprav po vsem, kar so preživeli in pretrpeli, nikoli veè ne more biti, kot je bilo. Miran Prnaver

POTOVANJE V PERU IN BOLIVIJO Planinsko društvo Železnièar Celje organizira potovanje v Peru in Bolivijo. Program potovanja je izdelal zelo dober poznavalec Južne Amerike, železnièar Jože Cajzek, èlan Planinskega društva Železnièar iz Celja, ki vas bo tudi vodil po Peruju in Boliviji. Program potovanja po Peruju in Boliviji je sestavljen iz treh delov. Prva dva dela zajemata približno petnajstdnevno in enaindvajsetdnevno potovanje po obalnoandskem svetu Peruja in Bolivije, celoten program pa šestindvajsetdnevno potovanje z vkljuèitvijo potovanja v deževni pragozd v poreèju reke Amazonke (mesto Iquitos). Odloèili se boste lahko za enega od programov potovanja. V petnajstdnevnem programu bomo obiskali in si ogledali prestolnico Peruja Limo in njene znamenitosti, inkovsko mesto Cusco, Valle Sagrado v dolino reke Urobambe, Machu Piccho in jezero Titikaka, do koder se bomo peljali z zanimivim andskim vlakom. Sledi La Paz prestolnica Bolivije z okoliškimi centri Valle de la Luna in Valle de los Animas, goro Chacaltaya (5435m) in mesto Coroico. Vrnemo se nazaj v Peru. V enaindvajsetdnevnem programu je dodan še sedemdnevni izlet v mesto Huaraz v osrèju gora Cordillere Blance, kjer se bodo organizirali trekingi ali ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti. V celotnem šestindvajsetdnevnem programu pa se obišèe še mesto Iquitos in amazonski pragozd. Okviren datum odhoda je okoli 05. 09. 2005 z brniškega letališèa ali Gradca. Predviden prihod je 19. 09. 2005, 26. 09. 2005 ali 01. 10. 2005. Okvirna cena potovanja: Cena letalske vozovnice se bo gibala okoli 1100 €. Cena krajšega programa: 570 USD + 200 € + 20.000,00 SIT za stroške vodenja, skupaj z letalsko vozovnico 441.600,00 SIT.

Cena 21 - dnevnega programa: 710 USD + 200 € + 20.000,00 SIT, skupaj z letalsko vozovnico približno 468.200,00 SIT. Cena celotnega programa: 1030 USD + 200 € + 20.000,00 SIT za stroške vodenja, skupaj z letalsko vozovnico približno 529.000,00 SIT. V ceno je vkljuèeno: povratna letalska vozovnica do Lime, vsi letalski poleti znotraj Peruja ter vse letališke pristojbine v Peruju, namestitev v hotelih ali hostlih turistiène kvalitete (TWC), prenoèevanje z ameriškim zajtrkom, vsi prevozi in ogledi z lokalnimi vodièi po programu z vsemi vstopninami in lokalnimi taksami, hrana tridnevnega bivanja v Amazoniji, hrana in piknik, ko bivamo na plavajoèih otoèkih Los Uros, letalska vozovnica za vodnika in vodenje. V ceno ni vkljuèeno: ostala hrana in pijaèa, zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco, ki je obvezno, izlet v Coroico in goro Chacaltayo v Boliviji, vsi trekingi in turistièni obiski v Huarazu ter izstopna letališka taksa okoli 28 USD na letališèu v Limi ob odhodu domov. Veè informacij o potovanju boste lahko dobili, ko odprete internet, spletno stran Jožeta Cajzka http://cajzek.e-slo.net/, kjer je na na povezavi PERU BOLIVIJA 2005 program predstavljen v celoti in s fotografijami s prejšnjega potovanja, ali na e-poštni naslov joze.cajzek@siol.net ali od Jožeta Cajzka na GSM 031 751 130 ali na sedežu Planinskega društva Železnièar v Celju, Krekov trg 1, 3000 Celje, v èasu uradnih ur, vsak torek od 18. do 20. ure na tel. 03 29 33 214. Vsakemu interesentu za potovanje pa se na njegovo željo, po dostavitvi podatkov, program pošlje tudi na dom. Planinsko društvo Železnièar Celje Jože Cajzek

ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIK Snežnik je nekakšen kraški osamelec in hkrati predstavnik enega redkih vršacev Dinarskega gorstva pri nas. Zaradi oddaljenosti in deloma strahu pred medvedi, ki se potikajo okoli po visokokraških gozdovih, ga planinci redkeje obišèemo. Toda ko se povzpnete na tega 1797 metrov visokega lepotca, ste poplaèani s preèudovitim razgledom. Še posebej pozno spomladi, ko je obogaten s planinskim cvetjem, je doživetje še toliko lepše. Toda dostop ni tako enostaven, kajti iz doline potrebujete veè ur po nepreglednih gozdovih in v strahu, da sreèate nezaželjenega kosmatinca. Temu v izogib se vselej odloèimo za prevoz iz dvajset kilometrov oddaljene Ilirske Bistrice, od koder vodi dobro vzdrževana, deloma asfaltirana cesta do planinskega doma na Svišèakih (1242 m). Od tu do vrha, kamor vodi zložna in poleti nezahtevna pot, potrebujemo dobri dve uri hoje. Toda pozimi, ko je meter snega, kot ga je bilo ob letošnjem zimskem pohodu, so razmere povsem drugaène. Prometniki nimamo svojega planinskega društva, imamo pa zato planinsko skupino, ki že deset let poleg sredogorja osvaja tudi najvišje vrhove doma in v tujini (Triglav, Krn, Kanin, Obir…). Za dosego naših ciljev nam stoji ob strani sindikat, kajti brez njegove izdatne pomoèi ne bi izvedli kar po tri pohode letno. Zaène se z zimskim pohodom, nato sredogorje in še zahtevnejše visokogorje. Letošnji zimski pohod na Snežnik je bil zelo zahteven in množièno obiskan. Èeprav pri naèrtovanju nismo predvidevali, da bodo najslabše možne razmere, se je konèala naša odprava nad prièakovanji, kar je zasluga posameznikov, ki so se podali na pot dobro psihièno in fizièno pripravljeni. Še veè. Nihèe se ni nad nièemer pritoževal in še celo tam, kjer bi se lahko upravièeno, ko smo namreè na mrzlem èakali na postaji Pivka (Bodeèa »neža« za železnico!), so naši planinci razmere sprejeli z dobro voljo, kot sestavni del pohoda. 12. marec je bil deževen in èemeren, zato jih je nekaj ostalo doma. Z vlakom smo se pripeljali do Ilirske Bistrice, kjer nas je èakal avtobus in nas odpeljal na Svišèake. Izstopili smo v sneg, si nadeli gamaše in z vso zimsko opremo krenili na pot. Èeprav je bil planiran vsesplošni pohod, ki se ga je udeležila velika množica ljudi, je bila pot le ozka steza (gaz) v meter visoki snežni odeji. Hoja je bila vse prej kot prijetna, kajti hodili smo po suhem snegu, ki se je mestoma udiral. Poleg goste megle

Meter snega za užitek

Jamarji iz Ilirske Bistrice so poskrbeli za èaj in golaž

nas je dodatno hladil še ledeno mrzel veter. Že na zaèetku poti smo bili obvešèeni, da je pot do vrha zaprta in da smemo le do sedla, ki je dobre pol ure pod vrhom. Ob prihodu do mesta, kjer se je veèina obrnila, se je veèina naših odloèila, da nadaljuje še do omenjenega sedla. Toda, èe smo že na sedlu, poskusimo še do vrha! Potrebno je bilo nekoliko tveganja in poguma in veèina od 28-ih pohodnikov je osvojila vrh in prišla do dogovorjene ure nazaj do avtobusa. Potem smo se vrnili v dolino do železniške postaje v Pivki in pot domov nadaljevali z vlakom. Vsi, ki dvomijo v sposobnost naših vnetih planinskih pohodnikov, bi jih morali videti, kako so proslavili uspešnost pohoda v eni izmed postaji bližnjih gostišè, na lastne stroške, se ve. Marjan Mally

Na lastne stroške, se ve

SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE UGODNOSTI ZA VSE ÈLANE SINDIKATA

- 15 % Gotovinski popust - 10 % za ožje družinske èlane

Gotovinski popust pri nakupu sonènih ali korekcijskih oèal ali stekel

GRATIS: OKULISTIÈNI PREGLED (v primeru nakupa) LJUBLJANA

KOPER CELJE MARIBOR

POSLOVALNICE OPTIKE CLARUS BTC OPTIK CENTER, Dvorana 4, t.; 01 585 2000 + oèesna ambulanta Dunajska 76, t.; 01 436 44 44 + oèesna ambulanta Èopova 5a, t.; 01 252 71 81 Èevljarska 11, t.; 05 6261993 + oèesna ambulanta Ljubljanska c. 11, t.; 03 493 06 00 + oèesna ambulanta Vetrinjska 30, t.; 02 228 22 38 + oèesna ambulanta

POPUST SE KORISTI NA OSNOVI ÈLANSKE IZKAZNICE IN OSEBNEGA DOKUMENTA

Gorenjska Fantiè priteèe ves zasopel domov: "Oèi, oèi, prihranil sem tristo tolarjev!" Oèe: "Kje, kako?" Sin: "Od šole do doma sem tekel za avtobusom." Oèe jezno: " Le zakaj nisi tekel za taksijem, pa bi prihranil jurja!" P.S.: Vsaka podobnost z varèevanjem na SŽ je zgolj sluèajna.

OBVESTILO O ODOBRENIH TERMINIH ZA LETOVANJE V POÈITNIŠKIH HIŠICAH V ATOMSKIH TOPLICAH OD 24. 04. 2005 DO 02. 10. 2005 IN V TERMAH ZREÈE OD 03. 07. 2005 DO 02. 10. 2005 ODOBR EN I TER M I N I V ATOM SK I H TOP LI CAH

ODOB R EN I TER M I N I V TER M A H ZR EÈE

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23.

1. 03.07.2005-10.07.2005 2. 10.07.2005-17.07.2005 3. 17.07.2005-24.07.2005 4. 24.07.2005-31.07.2005 5. 31.07.2005-07.08.2005 6. 07.08.2005-14.08.2005 7. 14.08.2005-21.08.2005 8. 21.08.2005-28.08.2005 9. 28.08.2005-04.09.2005 10. 04.09.2005-11.09.2005 11. 11.09.2005-18.09.2005 12. 18.09.2005-25.09.2005 13. 25.09.2005-02.10.2005

24.04.2005-01.05.2005 01.05.2005-08.05.2005 08.05.2005-15.05.2005 15.05.2005-22.05.2005 22.05.2005-29.05.2005 29.05.2005-05.06.2005 05.06.2005-12.06.2005 12.06.2005-19.06.2005 19.06.2005-26.06.2005 26.06.2005-03.07.2005 03.07.2005-10.07.2005 10.07.2005-17.07.2005 17.07.2005-24.07.2005 24.07.2005-31.07.2005 31.07.2005-07.08.2005 07.08.2005-14.08.2005 14.08.2005-21.08.2005 21.08.2005-28.08.2005 28.08.2005-04.09.2005 04.09.2005-11.09.2005 11.09.2005-18.09.2005 18.09.2005-25.09.2005 25.09.2005-02.10.2005

KOMIC ANTON KORLAT ELVIS JANKOVIÈ ZORAN FRANO LETICA LUKANÈIÈ PRIMOŽ GAVEZ DARKO MILOST MIRAN SMILJANIÈ ŽARKO BLAŽEK STANKO PEZDIRC MARTIN NAKIÈ LJUBO VLADUŠIÈ DRAGOMIR VAUPOTIÈ BRANKO KOCIPER VENÈESLAV VIVAD JOŽE KAVÈIÈ-ŠINCEK SUZANA TRŽAN ALENKA ZUPAN UROŠ GROS IRENA PRIMC JADRAN PELJHAN NINA JOVIÈ ŽIVKO PRELEC DARIJO

TRAMTE SUZANA ŠKUFCA MARTIN KESER VIDOMIR MUSTER KAREL BRUMEN IGOR RAPUŠ IRENA BOŽIÈ DARKO MILIÈ RADO KUNŠIÈ MATJAŽ POLANEC VID PETROVIÈ MIRKO TRAJKOVIÈ ÈEDOMIR KLINAR MARIJA

ŽELIMO VAM PRIJETNO LETOVANJE ! ZA LETOVANJA V ÈASU OD 02. 10. 2005 DALJE BO RAZPIS OBJAVLJEN DO 01. 08. 2005. Sindikat železniškega prometa Slovenije Predsednik odbora za letovanje Matjaž SKUTNIK

POMLADNO RAZGRETI SMS KOTIÈEK Seks je najveèja prevara na svetu; misliš, da si v sedmih nebesih; v resnici pa si par centimetrov od riti… &&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& Recept za seksi torto: 2 para nog, 2 balona mleka, 1 banana, 2 jajci. Dvigniti noge, segreti mleko, banano vstaviti v topli biskvit, pokriti z jajèki in miksati!! &&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&&& V nebesih obstaja ura, ki se vsakiè, ko pomisliš na seks, premakne za 1 uro naprej. Tvojo uro pazi Sveti Peter in jo uporablja za ventilator!!

NAGRADNA KRIŽANKA Kot se spodobi, najprej objavljamo dobitnike nagrad za pravilne rešitve iz prejšnje križanke. Pravilna rešitev se je glasila »Vozi me vlak v daljave« v spomin na preminulo pevko Marjano Držaj. Tokratne dobitnike nagrad je izmed prispelih pravilnih rešitev izžrebal naš Bernard, ki je sreèo razdelil takole: 3. nagrada gre v Ilirsko Bistrico Jožetu Jularièu, 2. nagrada v Škofljico Radomirju Prebiraèevièu in 1. nagrada v Mirno Peè Stanetu Jevšniku. Vsem nagrajencem èestitamo, nagrade prejmejo po pošti. Tokratno nagradno geslo je povezano z našim praznikom, èeprav smo še ne tako dolgo nazaj praznovali 15. aprila na Zaloški, sedaj pa so praznik doloèili na dan prihoda železnice na ozemlje sedanje Slovenije. Rešitev nove nagradne križanke pošljite do 5. junija na naslov Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka. Veliko zabave, sreèe in pridobivanja novih znanj. 12

Jože Skubic je pevec skupine ... Aprilski… Nova varnostna naprava na SŽ…

Muzej na postaji…

Športne igre 2005 v … Vrsta zaviranja vlakov…

REŠITEV: 1

Ime in priimek:_________________________________ Naslov:________________________________________

NA PECO IN KORALPE V AVSTRIJO V letošnji poletni sezoni bomo nadaljevali z našimi planinskimi izleti v visokogorje. Že v uvodu naj opozorimo tiste nakljuène planince, ki bi si zaželeli v hribe, da naši izleti niso del sindikalne dopustniške rekreacije, temveè le ljubiteljska dejavnost, pri kateri ne moremo prièakovati, da bo sindikat kril vse njene stroške. Komoditete, kot jo nekateri želijo, si žal v hribih ne moremo privošèiti. Pri organizaciji izletov krije sindikat le organizacijo, prevoz in prenoèišèe. Hrana in pijaèa je praviloma iz nahrbtnika, paè v lastni režiji. V soboto, 30. julija, bo naš pripravljalni ali testni enodnevni izlet. Z avtobusom se odpeljemo iz Maribora prek Dravograda na Golico (Speikkogel, 2140 m) v Avstriji. Poleg Golice si bomo ogledali še znameniti jez, ki slovenski strani preti s poplavo. Vrnemo se v veèernih urah. Prevoz bo organiziran iz vse Slovenije do Maribora in nazaj z vlaki, od Maribora do vznožja gora in nazaj pa z avtobusom. Za prehod meje potrebujete osebni dokument, za vožnjo z vlakom pa, verjeli ali ne, vozovnico. Prijave za izlet na avstrijsko Golico 30. julija 2005 sprejema glavna pisarna na tel.: 01 29 12 147 ali vodja pohoda na GSM 031 553 672 do 15. julija oziroma do popolnitve avtobusa. V avgustu organiziramo dvodnevni izlet èez Peco. Prvi dan (3 ure hoje) do planinskega doma, kjer se prespi in nato naslednjega dne preèka celotna Peca (vrh 2012 m) do Globasnice (4 do 5 ur hoje), kjer nas èaka prevoz in nas odpelje v Prevalje. Podrobnejše informacije v prihodnji številki. Marjan Mally

SREÈANJE V MARIBORU Vse dijake Železniške prometno-transportne šole Maribor, generacija 1976 1980, vabimo na ponovno sreèanje z nekdanjimi profesorji v šolskih klopeh. Sreèanje bo 27. 05. 2005 v Mariboru ob 18. uri. Prijavite se do 10. 05. 2005 na tel: 040 984 668, Jozo Ivešiæ ali 051 365 457, Rudi Kruh. Vljudno vabljeni!

20 % POPUST PRI PLAÈILU Z GOTOVINO POPUST VELJA ZA V BAZEN, SAVNO, FITNES, MASAŽE, KOPELI, SOLARIJ! VELJA ZA ÈLANA IN ENEGA SPREMLJEVALCA NA OSNOVI ÈLANSKE IZKAZNICE.

ZDAJ GRE ZARES! Kolesarski izlet v organizaciji SŽPS bo 28. 05. 2005, tako kot je že bilo objavljeno, na Notranjskem. Startali bomo na železniški postaji Postojna ob 10.30. Mimo Unca se bomo odpravili do Rakovega Škocjana, si ogledali nekaj lokalnih znamenitosti in pot nadaljevali proti Cerknici. Po vzponu na 890 metrov visoko Rakitno se v spustu proti Podpeèi in kosilu približamo Ljubljani. Potem pa samo še kratko slovo z mislimi na še eno sreèanje na Krasu, zadnji vikend v avgustu. Vabljeni tudi tisti, ki ste malo skeptièni, saj bomo tokrat prevozili samo 60 km. Prijave zbira glavna pisarna na tel. 01 29 12 147 ali pa kar organizator na GSM 041 684 036. Lekso Stanojeviæ

SODELAVCU V SPOMIN V torek, 1. marca zjutraj, je bilo eno najhladnejših juter letošnje zime. Pa vendar nas je obšel še hujši mraz v srcu, ko smo prejeli neverjetno vest, da se je nenadoma, neprièakovano in mnogo prezgodaj, komaj v 43. letu, tragièno utrnilo življenje našega Janeza, požrtvovalnega, nenadomestljivega sodelavca in iskrenega prijatelja, vlakovnega odpravnika postaje Novo mesto. Vsi vemo, da je z vsakim rojstvom pogojena tudi smrt. A zakaj je moral oditi tako zgodaj prav on, tega nihèe ne ve. Odšel je v trenutku, ko bi že lahko prièel uživati sadove vsega, za kar se je vsa leta svojega življenja trudil in si prizadeval. Od leta 1981, ko je po oèetovih stopinjah prièel delati na železnici, smo ga spremljali kot sodelavca. Bili pa smo tudi veliko veè - prijatelji in tovariši pri delu, v službi in v privatnem življenju. Obèudovali smo njegovo voljo do napredka, do doseganja neèesa veè. Visoke cilje si je zastavljal, cilje, ki so zahtevali popolnega èloveka in izredno predanost. Vse mu je lepo uspevalo. Skupaj z ženo sta si zgradila prelep dom. Nemalo truda je bilo potrebno, da sta sin in hèi zrasla v lepo vzgojena mladostnika. Našel si je èas za delo na oèetovi kmetiji, za pihalno godbo, za vinogradništvo…, predvsem pa za delo na železnici in tudi za svoje sodelavce, za kar mu gre še posebna naša zahvala. Nekaj nam bo še posebej ostalo v spominu. Kadarkoli je pri Cesarjevih pozvonil telefon in poklical Janeza izredno v službo, je bil odgovor vedno: »Seveda pridem, ni problema, samo da se preobleèem!« Ohranili ga bomo v spominu kot železnièarja, vlakovnega odpravnika, ki je ne samo spoštoval svoje delo, ampak ga je imel srèno rad in ga je odlièno opravljal. Njegovo vestnost in strokovnost pri delu so kmalu po zaèetku njegove službe v Trebnjem opazili vsi, zato je lahko v službi tudi hitro napredoval. Kmalu je bil prerazporejen na železniško postajo Novo mesto. Sicer pa: kjerkoli je opravljal službo, v Novem mestu, Mirni Peèi, Trebnjem, Tržišèu in še kje - to, da je bil v službi Cesarjev Janez, je bilo dovolj, da smo vedeli, da bo delo dobro opravljeno. Janeza ne bomo veè klicali v službo. Z veliko boleèino v srcih smo se poslovili od njega. A prostora v naših srcih, ki ga je pustil praznega, ne bo zasedel nihèe drug. Veèno bo ostal med nami, v naših mislih, naš sodelavec, predvsem pa prijatelj Janez.

G J: LU AN US AJ IH N OG NJ S K VE VA KD IN RA T NI MO OS AJZ UR TE È, SG EK IH Š VI N KU N I V IZ OŠ RT V V TO RE CA TE PO KO I I Š N TA 0 P L RI UL 9.0 0 MA TVO TEK LET EZ 9.3 00 O RIÈE D IZ VR 10. 30 P DHO O ITE 10. 00 O OSIL LAS 11. 00 K AZG 14. .00 R 15

AVTOBUSNA IZLETA: * TEHNIÈNI MUZEJ BISTRA * ŽELEZNIŠKI MUZEJ LJUBLJANA SPREHOD IN VODEN OGLED * ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA

ŠPORTNE PANOGE

MALI NOGOMET KOŠARKA ODBOJKA NA MIVKI NAMIZNI TENIS ŠAH (TEKMOVANJA SO EKIPNA)

KOLESRASKI MINI MARATON