Prometnik 84

Leto XII • Številka 84 • Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE • DECEMBER 2007

Foto: Robert L. Horvat

DECEMBER 2007

UVODNIK

UVOD Težko je ne govoriti o slabih stvareh, če se te dogajajo.

Potrebno je opozarjati nanje. Nujno je treba dati možnost javne osvetlitve zadev, ki ne gredo v prid in ne v čast posamezniku, podjetju in ne komurkoli drugemu.

Potrebno pa je tudi pohvaliti dobre stvari. Jih dati za vzor vsem ostalim, da se vidi, da se da. Brez leporečja in samohvale, brez vnaprejšnjega kalkuliranja lastne promocije ali koristi. Pravi ljudje ob pravem času na pravem mestu. Premiki v tehnološkem posodabljanju postaj, delovnih pogojev, predpisov, to so stvari za hvalo. Kaj grajamo, preberite sami. Presodite, kje in kdaj bi lahko bilo drugače, boljše. Poskušajte dobre izkušnje, svoje in prebrane, izkoristiti, slabe zatreti, jih brisati iz prakse, ohraniti samo vzorec, kako se ne sme delati, živeti. Voda teče in čas nam uteka. Ob koncu leta se delajo obračuni, vleče se črta med uspešnimi in nerealiziranimi projekti, išče in krpa se zadnje dneve leta, da bi bil rezultat ugoden. Življenjski in posloven.

Poslovnega morda, življenjskega se pač ne da prikrojiti.

A vse še zdaleč ni tako črnogledo, pusto in brezupno.

Dogajajo se stvari, ki nas morajo navdihovati z optimizmom, držati pokonci in vzpodbuditi interes po še več in boljšem. Ker tako človek je in mora biti narejen. V veselju išče resnico, v žalosti utaplja laži, vedno pa gojimo upanje na nov dan, novo leto, nove čase.

Romantiki bodo to zimo menda prišli na svoj račun, naša zimska služba pa, kot vedno, čaka na prve resnejše zamete. Ko boste premraženi in utrujeni od mrzle noči ali težkih lopat snega, se sprehodite skozi vrstice našega časopisa in pazite, da ga ne polijete. Ne zaradi časopisa, zaradi polite vsebine.

Urednik

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Naslov uredništva: SŽPS Uredništvo časopisa Trg OF 7, 1000 Ljubljana Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 E-pošta: info@sindikat-szps.si www.sindikat-szps.si

2

Kazalo Sladkost življenjat

3

Kratke novice

4

Plan kadrov za 2008

5

Uvedba disciplinskega postopka

6

Delavski protesti

7

MT - mobilni ali motilni terminal

8

Aktivni oddih malo drugače

9

Novi predpisi

9

Železniške postaje so naše ogledalo 10 Delovni pogoji

13

Izletniški utrinki

14

Kultura

16

Za dobro volj

18

Urednik: Damjan Rak Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddajo do 25. februarja 2008 na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Časopis Prometnik« ali na e-poštni naslov: info@sindikat-szps.si ali damjan.rak@slo-zeleznice.si !

Predsednik Damjan Rak: 051 374 714 Sekretar Jože Skubic: 031 519 111 Podpredsednik Risto Djurić: 051 311 128 Podpresednik Matjaž Skutnik: 041 216 612 Odgovorni urednik : Damjan Rak Uredniški odbor: Mikran Prnaver, Robert L. Horvat, Jožef Verbajs, Zdravko Munda Lektoriranje: Danica Prnaver

Oblikovanje : Zdravko Munda Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV po katerih se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000 izvodov.

AKTUALNO

DECEMBER 2007

SLADKOST ŽIVLJENJA Kronološko gledano, smo leto 2007 skorajda že preživeli. Zdravstveno spričevalo je kljub kakšnim pretresom pozitivno. Slovenske železnice so.

Zagotovo. Direktorji malo manj, predvsem pa ne vsi. Že dejstvo, da moramo govoriti o direktorjih v množini, je slabo. In to generalnih.

Damjan Rak

Človek bi mislil, da smo tako uspešno podjetje, da se kar pulijo za generalni stolček. V šali bi rekel, da so se kar med seboj dogovorili, da ne bodo predolgo na njem, da se lahko vsi zvrstijo. Žal ali na srečo ni tako. Žal nismo tako dobri in na srečo se ne dogovarjajo tako. Krilatice pozitivnega motivatorja, ki so jih izgovarjali predvsem bolj drugi kot on sam, so mag. Petra Puhana kaj hitro odpeljale drugam. Spoznanje, politika, vse to je sedaj nepomembno. Prišel, videl, izpuhtel. Zastonjkarsko delo, ponujeno, kot je bilo za delavce žaljivo. Kot da se naše podjetje lahko vodi tako, mimogrede.

Nekoč štiriurne zaposlitve predhodnika, sedaj brezplačno delo pravkar minulega. Nadaljevanje je jasno. Ga sploh potemtakem potrebujemo? Da se v te lovke ne bo dal kar tako uloviti novi generalni direktor, g. Tomaž Schara, je že pokazal. Kakršnokoli ocenjevanje je prezgodnje in predvsem preuranjeno.

Previdnost je zaznana in spoštovanja vredna.

Modrost pa, upamo, tudi sledi. Tega si želimo, prejudiciramo pa ničesar.

Napovedujemo pa nekaj z a n e s l j i v i h d o g o d k o v.

Prihaja novo leto 2008. Pred tem še slovo od tega, 2007, ki je bilo, kot pravimo, povprečno slabo, z vmesnimi odličnimi meseci.

Poslavljamo se od leta, ki je prinašalo pestro dogajanje na državni, politični in gospodarski sceni, ko smo tudi na železnicah bili velikokrat na očeh javnosti. Žal se mnogokrat ob medijskih zgodbah kar ne bi želeli prepoznati v koži železničarja. Mediji nas niso ravno hvalili. Sami se hvaliti preveč ne smemo. Potem poskušajo nevoščljivi še tisto dobro požreti. A bili smo pozorni na vse, kar se je dogajalo okoli nas. Ni bila prezrta niti najmanjša novička, obelodanjeni greh.

Pokore grešnikov nas, kot ljudi, več ne zanimajo. Niso aktualne. Tendenciozne mastne črke… Zakaj ne sestavite tudi besed hvale?

Jih ne znate, ne smete ali se jih ni dalo? Prihajajo boljši časi. Tako je prav in tako se

tudi pričakuje. Vsi obljubljajo, da bo po novem letu boljše. Hrepenenja nam ne more odvzeti še tako črn dan. Človek je vesela žival, zato je zanj vsak korak stran s poti proti sreči samo j e ma n j e za l e ta za še vztrajnejše hotenje po njej.

Skupnih poti, poti k sreči, tega nam zagotovo ne bo zmanjkalo. Prijateljstvo in kolegialnost naj ne bosta samo prazni besedi, srčnost je dar človeka, ki ga je dvignil na noge.

Boljše, polnejše, z zdravjem in smehom, šalami in mizami, polnimi kozarcev in vesele družbe, iskrenih prijateljev, dobrih sodelavcev, predvsem pa prave družinske sreče polno prihajajoče leto 2008 Vam v svojem imenu in v imenu svojih najožjih sodelavcev, predsednikov območnih odborov, iz srca iskreno želi in privošči, Damjan Rak predsednik SŽPS.

3

DECEMBER 2007

NOVIČKE

KRATKE NOVICE 

4

Nova računalniška oprema na vsa delovna mesta v vodenju prometa zagotovo prihaja. Moderna oprema zagotavlja kakovostnejše delo, postopno odpravljanje ročnih evidenc, zmanjševanje stroškov uporabe tiskovin, natančnejše evidentiranje dogodkov, trajno shranjevanje brez velikih arhivskih prostorov. Vsak posameznik se bo identificiral s prijavo in pa kartico, kar zagotavlja tudi sledljivost dogodkom in dejanj posameznikov. Vsaka novost prinaša dobre in slabe strani, napredek pa je vseeno potrebno podpirati. Če bodo tudi prostorsko pravilno umeščeni, zaposleni pa pravilno poučeni o uporabi, bomo napredka res lahko veseli.



Na obisku v Sloveniji so bili predstavniki »Sindikata železničkog saobračaja Srbije Nezavisnost«, ki so si ogledali ljubljansko železniško postajo in načrte za njeno prenovo. Zanimiva je bila ugotovitev, da je bil tudi v Beogradu pred leti atraktiven projekt izgradnje nove železniške postaje v sodelovanju s podjetjem Trigranit, ki pa je sedaj kup nedograjenega betona, ki propada. Srbski sindikalisti so se predvsem zanimali za zakonodajo s področja sindikalnih ureditev, postopkov v času delitve podjetja in pa splošne sindikalne klime. V Srbiji se srečujejo z zelo velikim številom sindikatov, ki delujejo nepovezano, prav tako pa so v stalnem procesu zmanjševanja zaposlenih in pa reorganizacije podjetja.



PO sklepu vlade RS je bilo podjetje Holding Slovenske železnice, d.o.o., preimenovano v podjetje Slovenske železnice, d.o.o., kot je to narekoval že pred meseci sprejeti zakon o železniškem prometu.



Poslovni rezultat podjetja je ob upoštevanju nižje uporabnine v višini 1,6 milijona €, kot jo je določil Nadzorni svet SŽ, ter ob upoštevanju računovodske evidence, pred davki, pozitiven. Takšna informacija poslovodstva je spodbudna. Vprašanje o izplačilu božičnice ali trinajste plače je ostalo, zaenkrat, v zraku.



Sindikat železniškega prometa Slovenije vzpostavlja stike tudi z zaposlenimi na Aerodromu Jožeta Pučnika, kjer se nekaterim skupinam zaposlenih dosedanji način delovanja njihovega sindikata ne zdi ustrezen in v korist delavcev. Prvi koraki k skupnemu sodelovanju so že stekli.



Delavci avtobusnega podjetja Veolia Štajerska, ki so vključeni v sindikat KNSS Neodvisnost, so 21. 11. izvedli štiriurno opozorilno stavko. Zahtevajo ureditev plačne politike, dopusta in tehničnega stanja avtobusov. Ne pristajajo na rešitve, kot so »dajte dopust, pa dobite regres«, »res, da si 14 ur v službi, plačamo te samo 8 ur«. Naš sindikat jih je javno podprl, pomagamo pa jim tudi z nasveti v zvezi s stavkovnimi pogajanji. Za 10. december so napovedali splošno stavko, do izpolnitev zahtev.



Minister Žerjav je odločno zahteval vklapljanje zapornic na progi Pragersko - Hodoš, ki so že več let zgrajene, vendar pa niso bile v funkciji. Pravilna odločitev, da le ne bo zaradi nenadne brzine, morda politične odločitve, delovanje zapornic pomanjkljivo, z napakami, ki so težko, če sploh, odpravljive. Polni optimizma pričakujemo enake postopke tudi na progi Ljubljana - Sežana.



Na pobudo ETF (evropskega transportnega sindikalnega združenja) ter v organizaciji sindikatov na Slovenskih železnicah je 7. 12. potekalo srečanje predsednika ETF, g. Haberzetla in predstavnikov sindikatov s predstavniki Ministrstva za promet, predvsem v luči bližajočega predsedovanja Slovenije EU. ETF s takimi srečanji pridobiva informacije in spodbuja usmeritve držav EU k razvoju in investiranju v transportne poti in skupnim evropskim projektom.

Smernice, ki jih postavlja predsedujoča država, so pri tem zelo pomembne.



Intenzivni vzdrževalni projekti, remonti in na drugi strani vsakoletni povečani obsegi prevozov ob koncu leta so si v laseh.

Zahteve komitentov železniških prevozov že tako občasno presegajo naše kapacitete, remonti pa povzročajo še dodatne zastoje. Seveda je še veliko drugih vzrokov, od pomanjkanja lokomotiv, osebja, do neusklajene tehnologije. Zelo očitne so težave na postaji Koper tovorna, kjer posledično prihaja do 12-urnih odstopanj od plana odvoza vlakov. Ozko grlo je tudi ljubljanska postaja, ki ima omejene tirne kapacitete.



PCL izgradnja ali bolje prenova postaje Ljubljana je vse bliže. Obeta se zanimiva pomlad. Predvsem zelo zahtevna in obremenjujoča ter stresna situacija za vlakovne odpravnike. Potreben bo skrajno resen pristop, upoštevanje predvsem varnosti. Temu v prid ne gredo zahteve, naj bi, kljub popolni prenovi postajnih tirov, promet potekal nemoteno.

Optimistično, vendar morda pretirano. Pričakuje se tudi vsa kadrovsko-strokovna podpora ter pravilna in primerna koordinacija. Eden od ciljev: brez žrtev.



Minister Radovan Žerjav si je ob svečanosti 40. obletnice proge Prešnica Koper, kot prvi in edini od vodilnih, najprej ogledal ravno še pravi čas prenovljeno prometno pisarno vlakovnega odpravnika v Divači. Zavedanje o pomembnosti urejenega prometa in urejenih prometnih predpisov je očitno in vse bolj prisotno. Zanimanje za način urejanja železniškega prometa v praksi, preko vlakovnih odpravnikov, pa je tudi pohvalno in spodbudno.

AKTUALNO

DECEMBER 2007

PLAN KADROV ZA 2008 Na železnicah je tako, da nam kadrovsko strukturo določi najprej Pravilnik o notranji organizaciji podjetja 615, Pravilnik o sistematizaciji 614 nato določi delovna mesta glede na organizacijo, Plan kadrov pa je dokument, ki določi število sistematiziranih izvajalcev po posameznih organizacijskih enotah.

Damjan Rak

Plan kadrov naj bi bil tisti dokument, ki vsako leto sproti, glede na tehnološke zahteve in morebitne druge spremembe, povečuje ali zmanjšuje število izvajalcev. Na podlagi Plana kadrov se ugotavlja potrebno število zaposlenih.

Zato je zelo pomembno, da se Plan kadrov pripravi pravočasno. V preteklosti smo imeli vseskozi situacijo, da se je Plan kadrov potrjeval tudi že ob koncu aktualnega leta. Kar je seveda popoln nesmisel.

Razlogi so bili sicer večplastni, bistveno pa je, da se to sedaj poskuša urediti.

temeljijo predvsem na tehnoloških spremembah, katerim posledično ne sledijo spremembe tudi v vrednotenju. Nekatere tehnološke spremembe se pojavljajo sproti (modernizacija), spet druge so bile vpeljane že v preteklosti.

Sodelovanje socialnih partnerjev je temelj, da se že v prvi fazi priprave Plana kadrov odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti.

Koliko je kdo v sistemu pripravljen realno pristopiti, spet drugi pa zaslepljeno in neupoštevajoč dejansko stanje ter tudi ekonomsko upravičenost posameznih z a h t e v, n i m a s m i s l a razpravljati. Odločitev lastnika je in bo, ali dopušča uveljavljanje dejanskih ali imaginarnih zahtev. Tudi sindikalnih, če hočete.

Novost letošnjega Plana kadrov je uvajanje t. i. individualnih pogodb za delavce na 4. nivoju vodenja v sistemu, to so vodje nadzornih postaj ali delovnih enot. Razjasnitev in vsebina teh pogodb vendarle daje določene razloge, da zadeva ni nujno slaba. Res pa je, da se v prejšnjem letu izdane enake pogodbe za delavce na 3. nivoju, to je za šefe sekcij in vodje služb, niso pokazale kot take, ki bi prinesle kakršnekoli korenite spremembe. Le strokovnjaški dodatki ali, po domače, zvezdice pri plači so marsikomu odfrčale, enim v celoti, drugim delno.

Ali se je kvaliteta dela istih popravila, bo in je pokazal čas. Kakšnega posebnega optimizma ni vredno kazati iz tega naslova.

Morda naivno, vendar pa že vrsto let v Sindikatu železniškega prometa Slovenije zahtevamo samo realne popravke, ki

Drugi vidik Plana kadrov je u g o t o v i t e v, d a j e n a nekaterih delovnih mestih že večletno pomanjkanje i z v a j a l c e v, p o n a š e

delavcev, kar seveda vodi v nadure, neomogočanje k o r i š č e n j a d o p u s t o v, preutrujenost, vse več bolniškega staleža, nezadovoljstvo in seveda vse slabšo efektivo na delovnem mestu.

Motiviranost je tako vsak dan slabša. Ko delovna obveznost postane samo še eksistenčna nuja, takrat tudi delodajalec nima več pravega izkoristka od delavca. Krog je tako sklenjen. Dovolj ljudi pomeni uspešnejše delo, dobiček in motivacijo tudi za delavca. In obratno.

Proces novih zaposlitev ali prerazporeditev je logična posledica izvrševanja Plana kadrov. Zaposlovanje na Slovenskih železnicah zadnja leta dobiva zelo čudne in milo rečeno sumljive prizvoke.

Delodajalec na nek način kaže željo, da se kakršenkoli pomislek o korektnosti postopkov zaposlovanja, kaj šele kakšni morebitni nečedni posli pred tem, zatrejo v kali, vprašanje pa je, koliko je to samo izgovor, koliko pa posamezni najodgovornejši na področju zaposlovalne politike in seveda še kakšni drugi botri poskušajo samo zatreti poskuse razkri-nkavanja n e č e d n i h p o s l o v. N a železnici nimamo zastonj svoje telefonske mreže, tako da se marsikaj na terenu med zaposlenimi kaj hitro razve.

Malokatero sumljivo dejanje v preteklosti, ki je z govoricami priplavalo ven, se je kasneje pokazalo kot neresnica. Pravijo, da za vsako rit palca raste.

Grmovje pa je palic vse bolj polno.

Marsikje je to razumljivo, drugje so to za lase privlečene številke, ki poskušajo samo izboljšati sliko o sposobnosti predvidevanja boljše prihodnosti posameznika kot vodje neke enote. Vendarle pa je potrebno priznati, da se morebitnim kadrovskim presežkom maksimalno ponuja ugodne prezaposlitve na delovna mesta, kjer je pomanjkanje. Zelo pomembno pa je tudi reševanje trajnih presežkov, kjer se takšnim delavcem ponuja možnost odhoda z v eč n ači n i r e š e v an j a .

Takoimenovana mehka metoda reševanja je za posameznika ugodna in mu omogoča relativno mirno čakanje do redne upokojitve. V Sloveniji vsekakor ni veliko podjetij, kjer se uporablja takšen pristop, kar je hvalevredno. Žal pa se dogaja, da tisti, ki bi si želeli oditi, ker so se za firmo dolga leta res dajali in so izčrpani, ne pridejo na seznam, nekateri, ki pa javno vedrijo in mešajo meglo, pa ne želijo oditi, ker jim nič ne manjka, nič ne delajo, pa še dobro so plačani za to. Tej nalogi bo težko priti do poštenega konca.

Kljub temu v Sindikatu železniškega prometa Slovenije podpiramo program kadrovskega prestrukturiranja podjetja.

Dokler je to v dolgoročno korist zaposlenih, njihovih bližnjih in bodočih zaposlenih.

Ugotavljanje viškov je tudi posledica Plana kadrov.

5

DECEMBER 2007

UVEDBA DISCIPLINSKEGA POSTOPKA V okviru družbe Slovenske železnice, d.o.o, (SŽ) ureja disciplinski postopek Pravilnik o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (Pravilnik 621). V njem so zajeta določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), Kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa (KPDŽP) in Zakona o varnosti v železniškem prometu.

Edvard Kostič

6

AKTUALNO

AKTUALNO

DECEMBER 2007

DELAVSKI PROTESTI, LJUBLJANA, 17. 11. 2007 Damjan Rak

S

hod tisočev, desettisočev protestnikov, masa ljudi, ki se je z glasnimi vzkliki odzivala na trenutne razmere in položaj delavstva, študentov in upokojencev, to je doživetje, ki ga človek ne more pozabiti.

Kakšni so bili vzroki za skupen shod, ste v glavnem vsi prebrali. Rezultati so bili ponekod že vidni, ko so podjetja povečevala plače, samo da se njihovi delavci ne bi udeležili shoda. Marsikje se povečujejo sedaj.

Mnogi tega ne bodo dočakali.

Delodajalci vendarle nekaj ponujajo.

Malemu človeku ne bo rešilo življenjskih stisk, vendarle pa vsaj tako spozna, da je del gibanja, sindikalnega, ki se še edino bori zanj.

Shod je, tako so ugotavljali vsi, predvsem poenotil sindikate.

Resnično upam, da res. Pokazal je na to, da se v ključnih momentih, v stiski, ljudje zberejo in zahtevajo

Fotograf: Damjan Rak

človeškemu dostojanstvu primerno življenje. Ne, smo si bili enotni, tlačanstva se ne gremo. Kapitalisti morajo vedeti, da se njihovi dobički gradijo na žuljih delavcev. Ta dan so to slišali jasno in glasno. Kje so imeli ušesa, ne vemo, oči so bile prav gotovo uprte v TV ekrane, kjer je odsevala rdeče, oranžno, modro, rumeno obarvana osrednja Ljubljana. Zgodil se je narod. Pisala se je zgodovina. Neizbrisni vtisi tako sodelujočih kot mimoidočih, ki so vzneseno polagali upe v protestnike, ker so tudi njihove denarnice vse tanjše. Za boljši jutri, za uspešna podjetja, za pravičnejšo delitev pogače dobičkov in za uspešnejšo lovljenje inflacije.

7

DECEMBER 2007

AKTUALNO

MT - MOBILNI ALI MOTILNI TERMINAL Prvo srečanje z mobilnim terminalom smo prometniki doživeli, ko smo videli, da nekaj sprevodnikov že nosi poizkusni MT na vlakih, kjer so se tudi oni s težavo uvajali v ta sistem, posebno še starejši delavci.

Jožef Verbajs - Č.G.

Uradno srečanje z MT pa smo dočakali v poučevanju na rednem šolanju. Tu smo z veseljem vzeli te stvari v roke ter začeli na njih vaditi, ko nas je gospa Vračarjeva vodila od začetka do konca programa. Na koncu smo pisali še test iz prodaje preko MT in ''morali'' smo podpisati izjavo, da smo seznanjeni in usposobljeni za rokovanje z MT. Med prometniki je bilo kar precej negodovanja, da smo morali v pičlih 2 urah osvojiti znanje za delo z MT, v odgovor pa smo dobili, da smo prometniki že tako inteligentni, da to sploh ne bo problem. Nekateri so bili zelo previdni in se na test niso podpisali.

V nadaljevanju so se začeli MT montirati po postajah, kjer so dober mesec samevali, saj ni nihče vedel točnih navodil glede postopka. No, pa tudi ta navodila so prihajala počasi in po obrokih, tako da smo na postaji Sava MT dali v uporabo 23. 10. 2007.

Prometnik v dnevni izmeni me je poklical, naj pridem v nočno malo prej, da se bom seznanil z delovanjem MT. Prišel sem kar eno uro prej, da sva naredila zaključek in MT ponovno vzpostavila za delovanje. Sreča, da sem bil v nočni, ko ni toliko potnikov, da sem tako lahko MT preizkušal korak za korakom in nekje ob tretji uri ugotovil, koliko pomanjkljivosti in napak ima tak

8

M T, v e n d a r s e m v s e pripisoval poskusnemu uvajanju, porodnim težavam tako uporabnika kot naprave.

Po približno 14-dnevnem delovanju sem si napake zapisoval in jih skušal posredovati nekomu iz potniškega prometa. No, tu pa človek dobi občutek, kot da prometniki nismo zaželjeni za delo na MT-ju, saj so nas veselo pošiljali z ene telefonske številke na drugo, češ to ni moje področje. Tako smo naredili pravo telefoniado, predno prideš do pravega človeka, pa še ta ti reče, da nisi dobro prebral navodila, ko pa sem omenil konkreten primer, da se na eno karto ne da odpraviti upokojenca in otroka, sem dobil odgovor, da ne znam delati z MT. Ko pa je »svetovalka« vendarle sama poizkusila, pa se je izgovarjala, da je MT oz. njegova centralna programska enota preobremnjen in da se to ne da vnesti v program.

Ta problem je najbolj izpostavljen, so pa še drugi, katere sem sam opazil, npr. potniku se ne da izdati podaljšanja potovanja, če že ima vozovnico do določene postaje; za krožno potovanje moraš biti pravi mojster, da jo izpelješ, pa še to na dveh vozovnicah; SP-5 in otrok na eno karto nemogoče; potrdilo se lahko izda le za obstoječo vozovnico; dogaja se, da

potnik kupi mesečno delavsko vozovnico, čez dva dni pa pride po potrdilo za to isto karto in mora plačati 5 €, kar nikakor ni sprejemljivo; dogaja se, da se terminalu tako ''zmeša'', da za vsako karto pokaže isto ceno, tako da moramo paziti tudi na to, rešitev pa je, da MT resetiramo; karte pa ni možno kupiti v predprodaji, kot se je to včasih dalo, čeprav uradna

kujejo od drugih MT. Svoj problem pa je zagotovo jutranja primopredaja službe med vlakovnima odpravnikoma, in to v času, ko je največja konica odprave potnikov, tako da teh navodil o primopredaji še danes ni in improviziramo, kakor vemo in znamo, še dobro, da se toliko poznamo in delamo na zaupanje. Obljubljeno je bilo, da bodo izdana

tarifa to potniku zagotavlja; še en velik kiks - če hočeš potniku izdati tedensko ali mesečno povratno vozovnico in v ikoni vtipkaš povratno puščico, ti ceno takšne vozovnice MT zaračuna dvakratno.

Sami potniki se niti ne pritožujejo, saj so se navadili, da pridejo kakšno minuto prej, se pa pritožujejo, da se vozovnice po trdoti in kvaliteti razli-

obvestila glede uvajanja z MT za potnike, pa tega do danes še ni nihče poslal, pa kaj, važno, da se trži, glede na to, da smo prometniki tako ''inteligentna'' bitja, bomo verjetno tudi to preživeli.

Sava, 27. 11. 2007

AKTUALNO

DECEMBER 2007

AKTIVNI ODDIH - MALO DRUGAČE Miran Prnaver

V zadnji številki Prometnika sem opisal letošnji aktivni oddih, ki sem se ga udeležil na otoku Korčuli na Hrvaškem. Še vedno sem poln lepih spominov.

Tokrat pa bi rad spregovoril o plačilu oziroma deležu, ki ga za ta namen prispeva delavec. Da smo si takoj na jasnem: nič nimam proti prispevku, ki ga zaposleni prispevamo, nasprotno, prepričan sem, da je dobro, da del plačamo sami, saj le tako zadevo bolj cenimo. Problem vidim v tem, na kako zahteven in nejasen način je prikazano to plačilo. Naj grem lepo po vrsti.

V razpisu je bilo objavljeno, da udeleženec sofinancira del preventive v višini do 25%, odvisno od višine plače. Prav tako je pisalo, da je polna cena konkretno za Korčulo 168 evrov na aktivnega udeleženca. Piše sicer tudi, da se v osnovo za obračun davkov in prispevkov vštejejo tudi stroški zdravstvene preventive, ki jih sofinancira družba.

Torej, tako na hitro si izračunaš 25% od 168 pa še dohodnina in imaš okvirno predstavo o tem, kaj in koliko boš prispeval.

No, sedaj pa k realizaciji problema. Za aktivni oddih na Korčuli sem dobil račun v višini 65,67 EUR, brez DDV-ja.

Na plačilnem listku pa sem zasledil več različnih VP, in sicer C8, D8 in 86, ki so bile povezane s plačilom aktivnega oddiha. Ker mi ni bilo veliko, ali bolje, nič jasno, sem poklical v obračunsko službo naše sekcije.

Prijazna sodelavka se je kar namučila in porabila precej časa, preden mi je zadevo pojasnila. Delež sofinanciranja družbe C8 je v višini 197,01 EUR, dohodnina, ki jo bom moral plačati, znaša 91,41 EUR (D8). Prišteti je treba še prej omenjeni račun v višini 65,67 EUR in dobimo skupne obveznosti, ki jih imam iz tega naslova do firme v višini 157,08 EUR. Ta znesek sedaj odplačujem v petih obrokih (VP 86).

V celi zgodbi je kar nekaj nelogičnosti, kot na primer, da je v razpisu celotna cena 168 EUR, sam pa bom sedaj plačal 157 EUR. Še enkrat poudarjam, nič nimam proti plačilu in tudi ne proti višini le-tega. Prepričan pa sem, da bi bilo bolje, če bi bil delež, ki ga plača delavec, predstavljen enostavneje, pregledneje.

Vem, da se zaradi zakonodaje vse stvari ne dajo narediti kar po domače in da je zaradi tega nemogoče vnaprej predvideti pavšalen in točen znesek. Pa vendar bi se verjetno dalo kaj spremeniti in tudi tu so verjetne še kake alternative.

Sicer pa se že veselim naslednjega aktivnega oddiha!

NOVI PREDPISI Damjan Rak

Na Slovenskih železnicah je ena od glavnih polemik zastarelost predpisov. Rdeče jugoslovanske platnice, ki svetijo s polic prometne pisarne in še kje, se bojda počasi le poslavljajo. Že aprila, ob nastopu takrat novega direktorja Puhana, je bila ena njegovih prvih ugotovitev, da so predpisi (500 in več) nujno potrebni prenove. Morda tudi zaradi njega in zelo resnih premikov na tem področju se je vendarle po dolgih letih močno premaknilo. Celo tako močno, da je bilo že skoraj prehitro. Po novem zakonu in v skladu z evropskimi direktivami zakonske in podzakonske akte, kamor spadajo tudi železniški predpisi, predpisuje država, v njenem imenu pa varnostni organ, ki deluje znotraj ministrstva za promet na Agenciji za železniški promet v Mariboru. Iz večletnih in večih verzij so nastali novi predlogi, ki so bili dani v razpravo in presojo tudi vsej javnosti. Na Slovenskih železnicah je padla odločitev, da se stroka v sodelovanju tudi s socialnimi partnerji poskuša čim bolj celovito pregledati in pripraviti morebitne pripombe.

Morda se komu zdi čudno, da v področje predpisov posega

tudi sindikat, vendar pa je prav na sindikalni strani v preteklih letih bilo toliko pripomb in tudi neljubih izkušenj, ki so izhajale iz nedorečenih ali pa nasprotujočih si predpisov. Prav tako smo se srečevali tudi z mnogimi situacijami, ki so bile zaradi zastarelosti in neživljenjskosti predpisov za delavca oteževalne, čeprav v normalnih in času primernih predpisih temu ne bi bilo tako. Žal je bilo od objave osnutkov do roka za podajo pripomb in predlogov na razpolago zelo malo časa. Kljub temu smo se potrudili, pripravili predloge in pripombe na nekatere predpise, jih predhodno uskladili skupaj s kolegi iz Sindikata strojevodij in jih nato usklajevali s strokovnimi službami SŽ.

Dokončni predlogi so nato romali na varnostni organ, kjer bodo padale dokončne odločitve. Osnutki Prometnega pravilnika, ki tokrat v enem predpisu vsebuje določila prejšnjih Navodil 40, 42, 45, 46, 54 in raznih obvestil iz preteklosti, Signalnega pravilnika, Pravilnika o izvršilnih železniških delavcih, Pravilnik o ravnanju ob izrednih dogodkih, Pravilnik o izmenah železniških izvršilnih delavcih in še nekateri sedaj čakajo svoj morebiten preboj med »ta prave«. Kako se bo tokratna epizoda o predpisih končala, boste vsekakor obveščeni, če ne prej, pa na izrednih periodičnih!

9

DECEMBER 2007

ŽELEZNIŠKE POSTAJE

VELENJE Velenje je peto največje slovensko mesto (za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Kranjem), saj ima več kot 25 000 prebivalcev. V sedaj že napol pozabljeni preteklosti se je kar nekaj let imenovalo Titovo Velenje.

Za peto slovensko mesto se spodobi, da ima tudi železnico. In o tem bo danes tekla beseda.

Miran Prnaver

Kratek zgodovinski pregled Po izgradnji Južne železnice Dunaj Trst v sredini devetnajstega stoletja so se začele pojavljati težnje in potrebe po izgradnji novih prog, ki bi se vezale na glavno progo.

Ena izmed teh prog je po dolgoletnih pogajanjih in usklajevanjih različnih tras postala proga Celje Velenje - Dravograd.

V Celju se je vezala na Južno železnico, v Dravogradu pa na koroško progo Maribor - Dravograd Celovec - Beljak.

V prvi fazi je bila zgrajena proga Celje Velenje in bila predana v obratovanje leta 1891. Tik pred koncem stoletja, v decembru 1899, pa je zapeljal vlak tudi do Dravograda. Med drugo svetovno vojno je bila s strani partizanov večkrat napadena in poškodovana.

Po vojni je promet spet stekel normalno.

A žal le do leta 1968, ko je v luči gospodarskih reform in zmanjšanja stroškov železnice bil sprejet sklep o ukinitvi proge Velenje - Dravograd.

Takoj po tem se je pristopilo k demontaži skoraj 34 km odseka. Danes na to progo spominja še nekaj mostov in viaduktov in pa dvestometrski slepi tir s postaje Velenje, ki se konča tik pred stanovanjskimi bloki, ki so bilo zgrajeni kasneje.

Danes se pojavljajo želje in težnje (predvsem pri sosednjih Avstrijcih) po obnovi te proge. Vendar je veliko vprašanje, če bo nepremišljeno dejanje tedanjega vodstva železnice in politike sploh možno kdaj popraviti. Žalostno je, da je tisto, kar je našim prednikom uspelo po težkih mukah ustvariti pred več kot sto leti, nekdo tako lahkomiselno in neodgovorno zapravil. V luči sedanjih zelo aktualnih pogovorov o izgradnji avtocestnega križa med Koroško in Belo krajino, kjer bi naj avtocesta potekala skozi to dolino, se ponuja možnost odprave napake iz sedanjih časov, ko ob

10

izgradnji avtocest niso poleg istočasno načrtovali še izgradnjo železniške proge, kar bi v samem strošku izgradnje pomenilo manjši izdatek, morda malo večji poseg v naravno okolje, zagotovo pa velike prometne rešitve za dolga desetletja vnaprej. Morda bo na tej trasi vendarle uspelo poenotiti gradbene lobije in bo na nivoju Ministrstva za Promet prevladala odločitev, da se istočasno gradi avtocesta in proga med Dravogradom in Velenjem.

Predstavitev postaje Kot sem že omenil, je postaja Velenje danes končna postaja na relaciji Celje -

Velenje. Postajna zgradba je iz časa gradnje proge, tako da ohranja stari videz, je pa seveda bila v dobrih stotih letih večkrat obnovljena. Vedno se nekaj obnavlja in s tem tudi razbija. Tako so lani v prometnem uradu dobili klimo, letos računalnik, za mizo pa so se trudili kar tri leta. Poleg postajne zgradbe je v neposredni bližini še manjše poslopje, kjer domujeta skladiščnik in preglednik.

Postaja ima tudi tovorno skladišče.

Iz PE vodenja prometa je na postaji zaposlenih pet vlakovnih odpravnikov.

Vsi so stari mački, saj imajo od sedemnajst pa do preko trideset let delovne dobe. Dva sta domačina, trije pa so vozači z domače savinjske proge.

Velenjski prometniki po potrebi pokrivajo celo progo do Žalca. Delo vodi šef postaje oziroma vodja nadzorne postaje po novem. Odnosi med zaposlenimi so zelo dobri. Šef postaje pokriva vse postaje do Žalca (Žalec, Polzela, Šmartno, Šoštanj in Velenje).

Postaja Velenje je v prometnem smislu postaja drugega ranga. Ko se intenzivno opravlja premik, so na postaji zasedena še druga delovna mesta, a o tem kasneje.

ŽELEZNIŠKE POSTAJE

Predstavitev službujočega vlakovnega odpravnika Ko z Edijem Kostičem prideva na postajo, naju prijazno sprejme vlakovni odpravnik v dnevni izmeni Franc Belaj.

Pove mi, da je rojen leta 1961 in da je končal prometno šolo v Mariboru leta 1980. Od takrat je delal na več postajah savinjske proge, od leta 1993 pa je zvest Velenju. Franc je doma v Braslovčah in je poročen. V prostem času rad dela okrog svoje hiše, rekreativno se ukvarja s

DECEMBER 2007

ternionu, upajo pa, da se bodo zadeve počasi uredile. In res, prav v času mojega obiska je prišel mizar in začel urejati prej omenjene predale.

Ker manjše postaje ne bodo več prodajale mesečnih vozovnic, bo potniška blagajna v Velenju zelo obremenjena, predvsem v začetku šolskega leta (urejanje dokumentov za mesečne, subvencije…).

Povedati je treba, da je potniška blagajna v prometni edina blagajna na postaji in ker ima prometno delo prednost pred

Celje Velenje Celje. Vozni red je ustrezen, glede na večinske potrebe potnikov. V soboto sta žal le dva para vlakov. Zadnji odpelje ob 14.15. V nedeljo ni prometa in zopet v ponedeljek zjutraj iz Celja prvi pripelje ob 5.26. V veliki večini predstavljajo potnike dijaki in delavci za Celje pa študentje za Ljubljano in Maribor, ob koncu tedna pa tudi delavci - migranti. Število potnikov se počasi povečuje, problem je hitrost vlakov (povečini 60 - 65 km/h), in tako vožnja do Celja traja 50 minut (38 km).

V letu 1981 je na relaciji Velenje Ljubljana vozil direktni poslovni zeleni vlak, vendar je imel zaradi slabe zasedenosti le kratko življenjsko dobo.

Na postajo občasno pripelje tudi muzejski vlak, vendar le po naročilu posameznih strank. Pogrešajo pa čase, ko je vozil decembrski muzejski vlak z dobrimi možmi (Miklavž, Božiček, Dedek Mraz), ki je obdaroval otroke.

Tudi Pikin festival, ki je dodobra zaživel v Velenju in je znan po vsej Sloveniji, bi moral biti bolj pokrit z vlakovnimi povezavami. Pa še bi se našel kakšen predlog zaposlenih.

Tovorni promet

kolesarstvom in plavanjem, prijateljica pa mu je tudi dobra knjiga. V pogovoru mi še pove, da so vsi prometniki člani našega sindikata, prav tako pa je tudi večina premikačev včlanjenih v SŽPS. Okolica postaje je solidno urejena, prav tako pa dobro sodelujejo, če nastanejo take potrebe, z drugimi občinskimi službami (policija, reševalci).

Kot glavni trenutni problem sogovornik omeni uvajanje stacionarnega računalnika za potniško blagajno.

Predvideni začetek dela je bil 7. november, vendar so zaposleni zavrnili začetek dela na računalniku, saj niso zagotovljeni ustrezni pogoji. Tako so npr. predali brez ključavnice in nezaščiteni.

Zato še vedno prodajajo karte na starem

prodajo vozovnic, so potniki včasih nezadovoljni, ker morajo dlje čakati na nakup vozovnic.

Blagajna je odprta za vse vlake od 5. ure zjutraj do pol enajste zvečer. Poleg mesečnih vozovnic je največja obremenitev blagajne pred prazniki, ko se zaradi migracije delovne sile v Velenju poveča število potnikov. Seveda je to poslovno dobro za Slovenske železnice, vendarle pa je včasih obremenitev, na katero se vse preveč pozablja.

Potniški promet Na postajo Velenje dnevno pripelje 22 potniških vlakov. Vsi vozijo na relaciji

Na relaciji Velenje Celje Čret Velenje ob delavnikih vozijo štirje odsekovni tovorni vlaki. Sedem krožnih vlakov opravlja vsa potrebna dela na postajah med Velenjem in Polzelo, včasih tudi v Žalcu, čeprav ta uradno spada pod Celje.

Na postaji je stalna premikalna skupina in dela v dveh izmenah (od 5.30 - 13.30 in od 14.00 - 22.00). Skupina je sestavljena iz vlakovodje pri nabiralnem vlaku ter dveh premikačev. Poleg njih pa pomaga še kretnik pri premiku. Delo tako opravljajo od ponedeljka do petka, ob sobotah pa ga pokriva skupina iz Celja. V času premika je postaja zasedena še z vozovnim preglednikom, transportnim komercialistom in skladiščnikom.

Reklamant delo opravlja 8 ur. Postaja razpolaga s šestimi tiri, tovarna Gorenje pa ima osem svojih industrijskih tirov in svojo premikalko.

Gorenje predstavlja več kot 90% vsega tovornega prometa. Nekoč je bila pomembna stranka še Vegrad, vendar smo jo žal izgubili. Naša premikalna skupina v Gorenje dostavi vagone, jih izvleče, opravi postajni premik in oskrbuje postaje do Polzele. Sicer pa je dnevni saldo vagonov na postaji približno 60, v dovozu je več praznih, v

11

DECEMBER 2007

ŽELEZNIŠKE POSTAJE

odvozu pa več naloženih vagonov, dnevno se tako obrne petdeset vagonov.

V pogovoru s premikalno skupino mi vlakovodja Zuhdija Islamagič zaupa, da je glavni problem, da osebje nima UKV naprav za sporazumevanje (v Gorenju jih imajo že nekaj let).

Posebej je to problem ob slabem vremenu - megli. Stalna težava je tudi delo z zmanjšano skupino. Takšna situacija povzroča na eni strani počasnejše delo, na drugi pa je bolj nevarno, zato so pri svojem delu toliko bolj previdni.

Nasploh pravijo, da se včasih počutijo malo odrinjene, kot da dobesedno delajo v slepem tiru (štucu), saj za marsikaj pridejo na vrsto bolj proti koncu. Za opravljanje kvalitetnega dela in dodatne naloge ter posebnih storitev strankam pa so vedno prvi. Zavedajo se, da so zato tu, vendarle pa bi si želeli včasih tudi več posluha s strani nadrejenih.

Pogoji dela Vlakovni odpravniki delajo v turnusu 12/24. Menjajo se ob sedmi uri zjutraj in zvečer. Od ponedeljka do petka imajo prekinjeno službo od 24.00 do 4.00 ure zjutraj. V soboto prekinejo delo ob 17.00

in znova nastopijo v nedeljo zvečer ob 23.00, ta izmena dela brez prekinitve do

Nekoč proga na Koroško, danes štuc, jutri morda spet proga?

12

7. ure zjutraj. V prometnem uradu je za sporazumevanje dirigentski telefon in pa mini postavljalna miza. Na mizi lahko postavljajo uvoz na postajo, zaprejo zapornice in poslužujejo sosednjo nezasedeno postajo Pesje, vsa ostala prometna dela se opravljajo s pomočjo ključev in ključevne odvisnosti zavarovanja voženj vlakov.

Sosednja postaja Pesje, ki je oddaljena 2 km, je bila ukinjena in zaprta septembra 2007. Prevoze postavljajo sedaj v Velenju, resen problem pa vidijo v tem, da za to na postavljalni mizi nimajo nobenih indikacij. Prva zasedena sosednja postaja je Šoštanj, postajališč pa ni. Vzdrževalci za SV in TK naprave prihajajo iz Celja. Promet urejajo vlakovni odpravniki sami, potrebne podatke pa dispečerji sami dobijo iz računalniškega sistema ISUP. Ob kakršnihkoli izrednostih sodelujejo z OPO Maribor.

Velenje je razporedna postaja in s Celjem vsakih šest ur oblikujeta spremembe v vlakovnem prometu.

Brzojavke prometniki pridobijo od šefa, ki ima faks. Prav tako ima faks napravo tudi blagovna blagajna. V prihodnosti naj bi ga dobil tudi prometni urad. Če ga ne bo prehitela elektronska pošta.

Vlakovni odpravniki si v priročni čajni

AKTUALNO

DECEMBER 2007

kuhinji sami pripravijo topli obrok za malico, saj v bližini postaje ni možno dobiti toplega obroka hrane. Vseskozi biti na sendvičih je dokazano nezdravo.

Zaključek Železniška postaja Velenje je po zaslugi tovarne Gorenje močna tovorna postaja, povečuje se tudi število potnikov. Pogoji dela, urejenost postaje so solidni, sama postajna zgradba urejena, pa vendar daje slutiti, da tu ni proga od včeraj.

Velika škoda je, da se proga konča v Velenju, čeprav snovalci proge izpred 150 let niso tako razmišljali, ne le, da niso tako razmišljali, tudi delali so drugače.

Napaka, ki je bila storjena pred štiridesetimi leti, je zelo težko popravljiva, pa vendar vsaj malo upajmo, da bomo nekoč morda spet dočakali, da bo Velenje zopet vmesna postaja na progi Celje - Velenje - Dravograd.

Prometnik Franc Belaj

DELOVNI POGOJI Damjan Rak

Ena od stalnic delovanja Sindikata železniškega prometa Slovenije je spodbujanje delodajalca k urejanju delovnih pogojev. Gledano realno, so bili na tem področju v zadnjih letih narejeni veliki premiki.

Zavedanje delodajalca o realnih zahtevah sindikata so privedli do urejanja prostorov, pohištva, zamenjav oken, nameščanja klimatskih naprav, zamenjave razsvetljave, urejanja čajnih kuhinj, meritev škodljivih vplivov na delovnem mestu in odpravo letega. Nazadnje je bila na dolenjski progi v teku

GIGA SPORT trgovine Matjaž Skutnik

montaža čajnih kuhinj, v Divači prenova prometne pisarne in urejanje pisarne šefa postaje ter vlakovnega odpravnika v Ljubljani, prenova prometnih uradov na gorenjski in zasavski ter posavski progi. Zgledna je ureditev postaje Bohinjska Bistrica in še kje. Seveda pa je potrebno z začetim tempom nadaljevati, saj je tudi delovno okolje delavcem in strankam pokazatelj, s kakšnim podjetjem imajo opravka. Posel pa se najprej dela na postajah. Zahvala vsem, ki se marsikdaj tudi malo več kot nujno potrebno potrudijo in posredujejo ter vztrajajo pri opravljanju dogovorjenih del. Zagotovo pa je te vrste dela še dovolj po vsej železnici.

15. novembra so bile trgovina GIGA SPORT po vsej Sloveniji odprte za zaposlene na Slovenskih železnicah. Nakupi po dodatno znižanih cenah so se očitno izplačali tako kupcem, ki so za svoj družinski proračun prihranili za 20 - 30 %, kot prodajalcu, ki nam bo pred poletno sezono v prihodnjem letu ponovno ponudil ugodne nakupe.

13

DECEMBER 2007

DRUŽENJE

JESENSKI IZLET OO ZIDANI MOST V BELO KRAJINO Adolf Teržan

Belokranjska dobrodošlica

Tretjo oktobrsko soboto smo člani OO Zidani Most izkoristili za tradicionalni vsakoletni jesenski izlet.

Letos nas je pot vodila v osrčje Bele krajine Metliko z okolico.

Ker je bila dobra volja prisotna že ob odhodu iz Zidanega Mosta, nam tudi slaba vremenska napoved za ta dan ni mogla do živega. Še sreča, da se tudi vremenarji motijo.

Po ogledu Belokranjskega muzeja v Metliki smo pot nadaljevali do Adlešičev, kjer smo si ogledali pridobivanje lanu, katerega poznamo s tradicionalnih belokranjskih oblačil. Ker poteka pridobivanje lanu na izključno ročni

IZLET OO CELJE V MUENCHEN Edvard Kostić

Tudi letos je Območni odbor Celje organiziral tradicionalni izlet v tujino. To je bil že drugi izlet v tujino letos. Na prvem v mesecu aprilu smo obiskali Škotsko in Anglijo. Naš tokratni cilj je bila prestolnica Bavarske München. Na pot smo se, z veliko mero dobre volje, odpravili 04. 10. 2007 zvečer z vlakom. V Münchnu smo si dopoldan najprej ogledali stari del mesta, nato pa še tehnični muzej. Enega največjih tehničnih muzejev v Evropi, in res je bilo kaj videti. Načrtovali smo ogled centra za vodenje prometa za Bavarsko, vendar to žal ni bilo mogoče, saj je bila na ta

14

dan stavka strojevodij na DB. Sledil je ogled novega nogometnega stadiona Allianz Arena in ogled športnega kompleksa, kjer so leta 1972 potekale poletne olimpijske igre. V poznih popoldanskih urah pa nam je ostalo še nekaj časa, da smo vsaj malo lahko začutili vzdušje na znamenitem Oktoberfestu v Münchnu. Po malce napornem, a z vtisi bogatem dnevu smo se napotili domov in si zaželeli na snidenje prihodnje leto. Če bo sreča mila, v času, ko ne bo stavk. Nikjer.

način, smo si še z večjim zanimanjem ogledali razstavo narodnih noš, narejenih iz te lepe in po svoje grobe tkanine. In ker je lan bele barve, naj bi tudi Bela krajina dobila ime po njem.

Z obiskom »soseske zidanice« v Drašičih in predavanjem tamkajšnjega kletarja smo popotovanje po Beli krajini približali tudi tistim, ki so želeli spoznati tudi vinske značilnosti tega neupravičeno zapostavljenega dela Slovenije.

Seveda smo dan zaključili z večerjo v prijetnem ambientu z obljubo, da se v Belo krajino še vrnemo.

Muzej v Adlešičih

DRUŽENJE

DECEMBER 2007

ŽELEZNIČARJI ODKRIVAJO GUČO PO GUČI Popotovanja po bivši Jugi so za Slovence kar neka stalnica. Ne toliko zaradi kakšne turistične meke, bolj zaradi cenovno dostopnejše zabave.

Pod vodstvom in v organizaciji Slobodana Dodića iz Divače smo se konec oktobra odpravili na turnejo, imenovano Guča po Guči.

Damjan Rak

Noč na vlaku, Beograd, košava, zanimivosti belega dvora, rezidence monarhov, Kalemegdan, noč na Terazijah, izpraznjen lokal, pardon, nikšičko črno, posledična lastnikova hvaležnost Slovencem, skadarlijska večerja, starogradske pesmi z violino ob mizi, noč, ki jo motijo potepuški psi, trgajoč vreče za smeti, hotel, ki je to bil, danes morda tega ne bi mogli trditi.

Naslednje jutro Guča. Pred tem avtobusne prigode. Vmes obisk upokojenega vlakovodje nekje okoli Čačka. Državljanska dolžnost, predsedniške volitve. Diaspora je tudi volila. Rezultat, drugačen kot v matični domovini. Ogled Guče, kraja, ki je to nastal iz vasi. Denarne injekcije zaradi vsakoletne tridnevne trobentarske, beri »trubaške«, vsesplošne veselice, se poznajo na infrastrukturi. Prebivalcev zato ni tu nič več. Novo spočeti v času festivala trobentačev se razpršijo po vsem Balkanu. Proti popoldnevu vožnja po stari, uničeni cesti, napol asfaltirani, v osrčje hribovja. Presenečenje je popolno. Sredi ničesar stoji vas, sredi nje prikupna naselbina, Vajati imenovana, urejene apartmajske hišice, vrhunska kulinarična

ponudba. Namestitev, kot jo tudi na slovenskih turističnih kmetijah le redko srečamo. Kraj, kamor se človek resnično pride spočit, sredi narave, v objemu domačnosti, pa vendarle na visokem nivoju.

Pogovori v noči pripeljejo tudi do železnice. Vse skupaj popravlja čudovita postrežba. Hajdučki čevapi, šumadinski čaj, svadbeno zelje, kajmak, koliko še drugega. Jutro je prekmalu potrkalo. Planu se po robu postavi nenadna zima. Zaradi snega vožnje po enem od glavnih ciljev, Šarganski osmici, znameniti ozkotirni železnici, ne dočakamo.

Samo ogled zadnje, zgornje postaje in kompozicije, ki se prebija skozi 30 cm snega. Razočaranje? Tudi, vendar se svet vrti naprej. Zlatibor ponudi idilo, zasneženo, zaledenelo. Cesta, strah v očeh šoferja. Mi veselo gledamo reprizo filma »Ko to tamo peva« in »Tesna koža«. Ne enkrat, petkrat. V Užicah nakup mesa, v Požegi ogled železniškega muzeja na prostem, postaje in telekomande.

Prometnica, brhka punca bi šla z nami. Najbrž bolj zaradi naših plač kot zaradi nas samih. Beograd, nočna neprijaznost in samozadostnost natakarjev, vlak in cariniki. Po načinu komunikacije sodeč, bi jih umestil v kakšen star in slab film o oblasti uniforme nad človekom. Face udbovske, govorica - no comment.

Evropa, ne, civilizacija je zanje utopija. Slovenija. Po petem dnevu ljubljanski zrak. Slovensko pivo.

Bilo je nepozabno, Dodo, hvala in se priporočamo. V imenu udeležencev Damjan Rak

15

DECEMBER 2007

KULTURA

RAZSTAVA UMETNIŠKIH DEL V LITIJI Kako se včasih premalo poznamo med seboj, kaže zadnji primer. Leopold Tofolini, danes starejši dispečer v Ljubljani, pred tem pa prometnik v Ljubljani, je vsem sodelavcem znan kot zelo umirjen in preudaren človek. Malokdo ve za kakšen trenutek železniške kariere, ko bi se bil resnično razjezil, razburil, pobesnel. Kot se to na primer meni vendarle kdaj zgodi.

Polde je mene in naj še vas preseneti s svojimi umetniškimi deli, ki jih je tudi uradno razstavil v litijski knjižnici. Odsev preteklosti, rudarske trdoživosti in svojevrsten pogled na okolje in naravo ter njene, nam neopazne detajle. Polde, faca si. Še dobro, da je vsaj kolega Borut bolj predan kulturi, da nas opomni na tudi takšne hobije železničarjev.

Damjan Rak

16

KULTURA

DECEMBER 2007

PESEM V NOČNI IZMENI

Vse v življenju mine, vse se spremeni, le prijateljstvo ostane in živi do konca dni!!

Jutro dobro, moja draga, Moje sladke sanje, moje grešno poželenje, polna sla in hrepenenje.

Morda sem res odsoten tam, ne vidiš in ne čutiš me ob sebi, a jaz te božam in crkljam, oči zaprem pa sem pri tebi.

Vonj, toplota kože tvoje, sili me v predrznost, dotik, nežnost in drget, ko se mi približaš, vse je to moj sen in moja želja.

Tisoč je besed, ki jih lahko še pišem, a le ena je, ki vse pove da ljubim te.

STRIPY

SENTIMENT

Prijateljstvo se prijateljev dotika od mezinčka na nogi do besede z jezika.

Zato boža in brani in nikoli ne pika, s prsti počeše lase nežneje od glavnika.

Pravo prijateljstvo gore premika, ne more biti vprašaj, je le klicaj ali pika.

Prijateljstvo se rodi, se smeji in mežika kot čudežno sonce izpod dežnika.

Prijateljstvo je zato najlepša oblika sveta, ker jo naslika srce in se dotika - vsega!

E-POŠTA

IVANU V SLOVO Ivan, zakaj? Preprosto vprašanje, a vendarle odgovora nikoli ne bomo izvedeli, saj si odgovor nanj odnesel s seboj.V prejšnji številki našega časopisa smo našega Ivana Vrhovnika pospremili ob njegovi zadnji izmeni na njegovem delovnem mestu, delal je kot vlakovni odpravnik na postaji Celje tovorna. Bil je dan, ko smo ti izrekli besede, "pridi nas kdaj obiskat, vrata so ti vedno odprta", a vendar si se odločil drugače. Zapustil si nas 28. 11. 2007, mnogo prerano, ko te še niti enkrat ni obiskal poštar in ti predal prvič tisto, za kar si delal, "zasluženo pokojnino".

Ivanu večna slava in v zadnje slovo.

SŽPS OO Celje, Matjaž SKUTNIK

17

DECEMBER 2007

KULTURA

»Mati, domovina, Bog!« STRIPY

Slogan v naslovu je globlji, kot ga na prvi pogled preberemo. Zaupal mi ga je prijatelj, za katerega mi je v čast in ponos, da sem ga spoznal. V njih sem našel navdih za spodnje pisanje.

Besede v sloganu nam dajejo vedeti, katere so tri človeku neodtujljive in najsvetejše stvari v življenju. Mati daje upanje v življenje, razplod in spoštovanje do sočloveka, družino, ki te je vzgojila, in tisto, ki jo ustvarjaš.

Domovina je pojem navezanosti na svojo kulturo, jutra in sončne vzhode in zahode v rodnih krajih, simbol, kateremu se še vedno vdajamo in zanj, kot doslej,

žrtvujemo svojo kri. V Bogu vidimo svoje odločitve, svojo pot, trud in uspehe, tolažbo in odgovore v časih, ki so prijetno obarvani, in tistih, ki to niso. Prepletenost in sožitje teh simbolov v nas samih nas usmerja na prave odločitve, na mirno spanje in hraber pogled v jutranjem ogledalu.

Kolikokrat pomislimo na te svete besede, zakaj moramo biti nanje vseskozi opozarjani, zakaj jih celo zanikamo sami pred seboj?

Mar je stanje družbenega duha, civilizacijske norme, sla po nečem več, česar niti sami ne znamo definirati, tako prekleto povozila naše duše, da se bojimo sebe in

drugih, ko je treba biti najprej sebi in drugim pravičen? Je res materialno imetje uničilo potrebo po sočloveku, sogovorniku, času, ko se tudi prepir konča z nasmehom? Se obljuba po kosu dvomljive pogače lahko primerja s pogledom na veselo družbo, na glas človeka, za katerega veš, da ti stoji ob strani, ko to rabiš, s stiskom roke ob snidenju, pozdravu ob slovesu? Kdo ima pravico posamezniku odvzeti ponos, smelost govorjenja in molka, kletvice in pohvale? Ne mati, domovina in ne Bog tega ne zahtevata. To si dovoli samo človek. To stori samo človek, ki človeku ni Človek, pač pa barbar. Ti nimajo matere, ne domovine in Bog zanje ne obstoji.

Materine besede naj nas

navdajajo in polnijo naša pričakovanja, zvestoba Domovini naj poganja kri po naših žilah in vera v Boga naj vodi naš um, ko sprejemamo naše odločitve, ko se zavezujemo k dejanjem za prihodnost. Naj zapišem še to.

Dodajmo sami k sliki pravičnosti svoj kamenček v mozaik. Korist od takšnih in teh dejanj bo imela ne samo naša in duša nam bližnjih, pač pa se takšna dejanja odražajo tudi v okolju, ki nam je občasno blizu, v službi, šoli in na poti domov. Železnica ni primerljiv pojem sloganu, pa vendar jo spoštujmo, saj jo imamo bolj pod kožo, kot si to upamo včasih priznati.

Prijatelj, hvala za navdih, z njim tudi jaz poskušam popraviti svojo samopodobo.

Kratke novice izza šanka Žena pride prej iz službe in najde moža v postelji s prelepo neznanko. Besna mu reče, da ga zapušča. Mož jo prosi, naj prisluhne njegovemu pojasnilu, zakaj se je to zgodilo: Peljal sem se z avtom in ob cesti zagledal jokajočo mlado žensko, umazano, v raztrgani obleki in boso. Ker se mi je zasmilila, sem jo vzel v avto in jo odpeljal domov, da se očedi. Ko se je stuširala, sem ji dal tvoje perilo, ki ti je premajhno, svileno bluzo in hlače, ki si ju samo enkrat nosila, in tvoje superge za tek, ki si jih samo dvakrat obula. Iz hladilnika sem ji dal celo nekaj goveje pečenke, s katero mi nisi postregla.

Lepo se mi je zahvalila za vse in se napotila iz hiše.

Na pragu pa se je obrnila in me vprašala: Imate še kaj takega, česar vaša žena ne uporablja več?????????

"Janezek, kar je preveč, je pa preveč. Zakaj si zmerjal sosedo, kako je grda? " "Saj sem se samo hecal."

"Lažeš! Če bi se hecal, bi rekel, da je lepa!" "Šoferja bom odpustil. Toliko, da me danes ni povozil!" se razburja direktor.

"Oh, lepo vas prosim, dajte mu še eno priložnost," se oglasi tajnica.

"Ja, profesor, kakšni pa ste? Danes ste obuli en rjav in en črn čevelj."

"Ja, saj se mi je že doma malo čudno zdelo, toda drugi par čevljev je ravno tak."

Učiteljica Štefka Drolčeva v 2. razredu osemletke vpraša: "Kateri človeški organ se10-krat poveča, ko je stimuliran?"

Mojca ji odgovori: "Učiteljica, tega nas pa ja ne bi smeli učiti!?"

Učiteljica ignorira Mojčino izjavo in pokima Janezku, ki drži roko gor.

Janezek: "To je zenica, učiteljica."

Učiteljica: "Pravilno, Janezek. Mojca, zate imam pa samo dve pripombi: 1. Imaš zelo grde misli.

2. Enkrat v življenju boš ZELO, ZELO razočarana!!"

Mož sedi v samih gatah za mizo in bere časopis, ko pridirja žena in mu reče: "France, hitro se obleci, Mici pride na kavo in ni lepo, da bo vid'la te tvoje stare kosti."

France:"Ja, kar naj vidi, kako malo mi kuhaš, da sem tako suh." Žena pa mu ne ostane dolžna: "Pol daj pa še gate dol, da se bo vprašala, zakaj ti sploh kuham!"

18

PONUDBA

DECEMBER 2007

DRAGE ČLANICE IN ČLANI SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE IN VSI ZAPOSLENI NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH!

Tokrat vas želimo seznaniti s kreditno ponudbo Delavske hranilnice, ki je nastala na podlagi poslovnega sodelovanja med DH in Sindikatom železniškega prometa Slovenije. Dogovorjeni kreditni pogoji veljajo samo za članice in člane našega sindikata.

Kredit je možno pridobiti pod naslednjimi pogoji:

• Ročnost kredita do 60 mesecev.

• Znesek kredita do 24 mesecev znaša 2.086,46 EUR, nad 25 mesecev znaša 4.172,00 EUR. • Obrestna mera 5,1 % do 12 mesecev, 5,90 % do 24 mesecev, 6,20 % do 36 mesecev, 6,30 % do 48 mesecev, 6,40 % do 60 mesecev.

• Z odprtjem osebnega računa v DH vam znižamo obrestno mero še za dodatnih 0,2 odstotne točke.

• Strošek rezervacij po tarifi (trenutno znaša 0,5%).

• Strošek odobritve kredita samo 20,86 EUR do 36 mesecev, 41,72 EUR do 60 mesecev.

• Mesečni stroški vodenja kredita, vgrajeni v obrok kredita, so 0,83 EUR. Stroškov zavarovanja za najem kredita NI.

Na prošnji vlogi za kredit mora biti na prvi strani v desnem zgornjem kotu žig sindikata ter podpis sindikalnega zaupnika-ce.

Informativni izračuni za 36-mesečni kredit:

Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 1. 10. 2007 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, odvisno od dneva najema kredita.

Z veseljem Vas pričakujejo v vseh poslovnih enotah DH: na Jesenicah, Trg maršala Tita 63, tel.: 04 580 92 72, v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05 626 27 16, v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20 48, v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 3000 241 (211, 217), in Dalmatinova 4, tel.: 01 4305 698, v Mariboru, Glavni trg 25, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24, tel.: 02 234 30 50, v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.: 07 337 67 65, v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333 36 80, v Ptuju, Čučkova ul. 1, tel.: 02 787 70 06, 787 70 07, v Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel.: 02 818 51 62, 818 51 63, v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel. 03 563 21 04, v Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08 in v Celju, Miklošičeva 4, tel.: 03 4253 880 (85) vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure.

O bančnih storitvah hranilnice se lahko seznanite tudi na spletni strani hranilnice:www.delavska-hranilnica.si , lahko pa se na hranilnico obrnete tudi po E-pošti: info@delavska-hranilnica.si .

November 2007

19