Prometnik 97

Leto XV Številka 97 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Avgust 2012

Foto: Robert L. Horvat

UVOD

K AZALO

Počitnice se zaključujejo. Za naše otroke, za nas, naše sindikaliste in parlamentarce. Začenja se novo delovno leto.

Naši otroci se bodo morali spet učiti, parlament se bo spet ukvarjal sam s sabo, sindikalisti bodo tulili v nebo, mi pa bomo še naprej poskušali preživeti z mezdo, ki so nam jo še oklestili. Koliko nas bo preživelo krizo s pogodbo o delovnem razmerju v žepu? Ali se bo kriza končala pred puntom? V nekaterih evropskih državah že vre, a glede na to, da smo Slovenci izredno potrpežljiv narod, si naši vodje še lahko privoščijo nekaj časa, preden nambo zavrelo. »Kruha in iger«, zlato pravilo starih vladarjev, kako držati množico na uzdih, je pozabljeno. Igre smo dobili, kruha pa dobimo vedno manj, medtem ko so posamezni žepi vedno bolj debeli... Najbolj nam pritisk dvigne zavest, da te na delovnem mestu lovijo na vejice in pike, za vsako malenkost odgovarjaš kazensko in odškodninsko, nekdo, ki zapravi ali ukrade milijone, pa jo odnese brez kazni. Kako dolgo še?

Morda pa bo bolje, ko bomo imeli za predsednika države bivšega klošarja...

- DOGOVOR ZA BOLJŠI JUTRI ???

3

-

SD-I – OB LETU OSOREJ

4

-

INTERVJU: MATJAŽ SKUTNIK

5

-

DELITEV DOBIČKA – IZČRPAVANJE

6

-

POGOVOR S ČLANI SD-INFRASTRUKTURA

7

-

SKUPŠČINA SŽPS 2012

8

-

POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO: NOVA GORICA

10

- OBVESTILA - INFORMACIJE O PRIHODIH, ODHODIH IN ZAMUDAH ZA POTNIKE NA NAŠIH POSTAJAH - KRATKE DOMAČE

11 14

- NEKOČ JE BILA PROGA: TRŽIŠČE – KRMELJ

18

- SREČANJA, IZLETI

19

-

UPOKOJILI SO SE

26

-

ZA BOLJŠO PREBAVO

26

Urednica

Vse, ki bi želeli svoje komentarje, misli, vprašanja, oglase in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddate na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Časopis Prometnik, ali na elektronski naslov: sindikat.szps@slo-zeleznice.si, info@sindikat-szps.si, damjan.rak@slo-zeleznice.si ali suzana.slatinsek@telemach.net .

Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Naslov uredništva: SŽPS Uredništvo časopisa, Trg OF 7, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 e-pošta: info@sindikat-szps.si, sindikat.szps@slozeleznice.si www.sindikat-szps.si

2

Predsednik: Matjaž Skutnik: 041 216 612 Sekretar: Jože Skubic: 031 519 111 Podpredsednik: Risto Djurić: 051 311 128 Glavna urednica: Suzana Slatinšek Odgovorni urednik: Matjaž Skutnik Urednik fotografije: Robert L. Horvat Uredniški odbor: Miran Prnaver, Robert L. Horvat, Marjan Mally, Zdravko Munda, Damjan Rak Lektoriranje: Danica Prnaver Oblikovanje: Zdravko Munda

Glasilo šteje med grafične izdelke informativnega značaja iz 11. točke tarifne priloge 3 zakona o DDV, po kateri se plačuje DDV po stopnji 20%. Časopis izhaja občasno v nakladi 1000 izvodov.

Naslovnica: Viadukt Otovec

Avgust 2012

AKTUALNO DOGOVOR ZA BOLJŠI JUTRI ???

Prišli smo do oblike »dogovora«, ki je bil po daljših pogajanjih podpisan 29. maja. Ni lahko sedeti in poslušati predlogov delodajalca, za koliko ima željo zmanjšati plače (8% do 9%), regres, stimulacijo (ukiniti za vedno), dopust (nad 32 dni vzeti vse), zmanjšati stroške povračila prevoza na delo, zmanjšati strošek prehrane med delom, ukiniti mednarodne vlake …kajti to so vse instrumenti, ki so za delodajalca najenostavnejši, udarijo pa po žepu zaposlenega.

Zavedam se, da skupina družb Slovenske železnice niso v dobrem stanju, tako kot marsikatero podjetje v Sloveniji. Tako kot vse ostale države, tudi nas najeda vseevropska kriza. Problem nepodpisanih pogodb za opravljanje javnih gospodarskih služb (vzdrževanje infrastrukture, vodenje prometa, potniški promet, vzdrževanje postaj in postajališč), šele pred kratkim so bili z državo podpisani aneksi, vse to bi lahko pomenilo eno veliko vprašanje: kako bo z izplačilom plač v zadnji četrtini leta v družbah SŽ- Infrastruktura in SŽ-Potniški promet.

Dogovor ima dva dela, in sicer je prvi del »Ukrepi glede zmanjševanja stroškov dela in ostali kadrovski ukrepi«, torej je to del, ki ga dajemo zaposleni, in drugi del, ki govori o »Planu dela z glavnimi ukrepi do konca leta 2012«, s katerim se delodajalec obvezuje, da bo s svojimi ukrepi, skupaj s prispevkom zaposlenih v skupini družb Slovenske železnice, popeljal skupino družb Slovenske železnice do boljših rezultatov. Moram povedati, da me je skozi pogajanja generalni direktor gospod Dušan Mes s svojo predstavitvijo in s svojim pogledom prepričal, zakaj reči »dogovoru« DA. Po pogovorih s članstvom in ostalimi zaposlenimi pričakujemo, če lahko tako rečem, da bodo besede gospoda Mesa tudi meso postale. Seveda pričakujemo in zahtevamo rezultate tudi na drugem delu »dogovora«, ki so: · uveljavitev nove organizacije (sistematizacija delovnih mest, plan kadrov), · dogovor z Republiko Slovenijo glede višine OGJS in odprtih terjatev, · ukrepi za znižanje drugih stroškov poslovanja in povečanje učinkovitosti, · ukrepi za povečanje prodaje.

Prvo resno testiranje, kakšen namen je imel posamezni podpisnik ob podpisu tega »dogovora«, nam je že zelo blizu, iz tega pa bo tudi razvidno, ali je bila ob podpisu kašna figa v žepu in nenazadnje bomo videli, ali lahko iz naslova uvodnika izbrišemo ???

Ne želim mimo dejstva, da imamo zaposlene, ki imajo bruto plačo cca. 614,00 €, in da imamo kar 479 zaposlenih med cca. 614,00 € in cca. 998,00 €, na drugi strani pa nekateri še vedno živijo na bonitetah prejšnjega dela.

Torej: če smo v krizi, kar smo, se lotimo tega dela, imamo kje začeti, dela je dovolj, čas v lepši jutri pa neizbežno izteka. Vsem. Odgovornim in vodilnim menda najhitreje.

Matjaž Skutnik

Avgust 2012

3

AKTUALNO SD-I – OB LETU OSOREJ Čas beži, več kot je dogajanja, hitreje gre dan okoli.

Dobra polovica leta je že, odkar smo po izredno uspešnih volitvah v Svet delavcev SŽ-Infrastrukture začeli funkcionirati samostojno.

Da je temu tako, priča tudi mnogo sicer pričakovanih ovir v opravljanju svojega poslanstva.

Naša drugačnost v razmišljanju, delovanju že vsa leta prej, nestrinjanje z določenimi principi delovanja nekaterih predstavnikov zaposlenih, je pogojena tudi s potekom in rezultatom volitev, v očeh nekaterih kolegov na strani socialnih partnerjev, večni problem.

Samostojnost funkcioniranja, sprejemanje odločitev in izražanje jasnih in javnih mnenj predstavnikov, zaposlenih v družbi SŽ-Infrastruktura, je več kot očiten problem tudi pri delodajalcu.

Tako smo soočeni s sicer prikritim paktiranjem delodajalca in nekaterimi iz vrst predstavnikov zaposlenih, ki na najbolj nizkotne načine želijo onemogočiti prodor naših besed v javnost in s tem zminimalizirati dejstva, na katera opozarjamo.

Vendar pa smo se takih reakcij nadejali, zato nanje odreagiramo, kot je edino prav. S še vztrajnejšim in zavzetejšim delovanjem, z zastopanjem interesov vseh zaposlenih, ne glede na položaj, sindikalno ali politično pripadnost. Segregacijo, kakršni smo sicer priča že dolga leta, bomo, zagotovo, vztrajno in korenito uničili. Žal se soočamo tudi z razkrivanjem okoriščanja posameznikov, ki v dogovoru z delodajalcem, ne glede na krizo v državi, podjetjih v skupini, mirno in hladno poskrbijo za svojo rit, pri tem pa se ne pogledajo v ogledalo.

Toliko bolj je nesprejemljivo, da se v času zmanjševanja plač vsem zaposlenim nekateri požvižgajo na to.

Ko pa ugotovimo,da so to predstavniki zaposlenih, sindikalisti, za povrh pa še v nadzornem svetu kot predstavniki zaposlenih, je edina možna pot poziv posamezniku, da se pogleda v ogledalo, sam umakne, se izbriše.

In če se ne? O morali v državi pa tudi v podjetju očitno ni treba zgubljati besed. Preostane samo še pravna država, to menda imamo, in organi, ki sebodo morali,verjamem,da zavzeto, s temi dejanji ukvarjati.

Vsekakor pa je meni osebno nemogoče sedeti za mizo z nekom, ki se ima za predstavnika zaposlenih, pa tem istim pred njihovimi očmi in brez kančka slabe vesti neupravičeno jemlje njihov denar.

Posebno poglavje pa je obnašanje delodajalca, v njihovi vlogi pa vodilnih. Verjamem, da je večini kar težko sprejeti dejstvo,da se morajo pogovarjati z

4

nami. Včasih že kar sovražen odnos med socialnimi partnerji se odraža tudi na strani vodilnih. Očitno jim je prosta presoja, s kom in o čem se smejo kdaj in kako pogovarjati, onemogočena. Tak vzorec nato zahtevajo tudi od svojih podrejenih. Temu pravijo hierarhija. Ja, pa kaj še. To je totalitarizem, ki ga potrjuje strah, da bi njihovi vzvodi dominacije nad delovanjem sistema v namišljeni in okolju prodajani povezavi s kvazipolitičnimi silnicami, bili ogroženi.

Saj vendar ne mislijo, da bodo odrasli izobraženi in svobodni ljudje večno podlegali teoriji »hierarhije«?

Poslovna lojalnost je čisto nekaj drugega kot pa prepoved komunikacije s komerkoli s »seznama nezaželjenih«. K sreči se tovrstni prijemi, zahteve vedno obrnejo proti takim ideološkim omejencem. Čas bo pokazal, da je tudi v Sloveniji in v skupini Slovenskih železnic temu tako.

Ključne odločitve v zvezi s prihodnostjo družbe bodo sprejemane na Svetu delavcev SŽ-Infrastrukture.

Bodo! Zato ste nas izvolili in zato temu tako bo.

Drugačna pričakovanja, spoštovani kolegi, odmislite že zdaj.

Damjan Rak Svet delavcev SŽ-infrastruktura, d.o.o.

Predsednik

Avgust 2012

INTERVJU INTERVJU: Matjaž Skutnik poleti 1992 sem za leto dni pristal na postaji Grobelno in nato je sledilo enajst let prometniškega dela na postaji Celje. Prvega avgusta leta 2004 sem postal poklicni član Sveta delavcev SŽ. Čez leto in pol sem se vrnil v Celje, v začetku aprila leta 2008 pa sem postal dispečer PO II v prometni operativi Maribor. Po dveh mesecih sem dobil naziv vlakovni odpravnik-dispečer TK. Od prvega avgusta leta 2008 pa sem zopet poklicni član Sveta delavcev SŽ.

Kot prometnik sem nadomeščal na postajah Rimske Toplice, Ponikva, Slovenska Bistrica in na postajališčuŠtore.

Sedaj bova prešla na področje Tvojega aktivnega delovanja v sindikatu. Kdaj dejansko se je to začelo?

Začelo se je pred 14-imi leti, leta 1998, ko me je takratni predsednik OO Celje Franci Čuš povabil k sodelovanju. Po njegovem odstopu leta 2000 pa sem prevzel dela in naloge predsednika OO Celje.

Nam lahko opišeš sindikalne stopničke do Tvojega današnjega predsedovanja?

Predsednik OO Celje sem, kot sem že omenil, od leta 2000. Med leti 2004-2006 sem se kalil kot poklicni član sveta delavcev in ponovno isto delo opravljam od leta 2008. Podpredsednik sindikata sem postal, ko je vodenje sindikata prevzel moj predhodnik Damjan Rak. Od mojega letošnjega rojstnega dneva (12. maj) pa sem predsednik našega sindikata.

Matjaž za krmilom

Fotograf: Miran Prnaver

Matjaž, ali se lahko v začetku najinega pogovora na kratko predstaviš bralcem glasila Prometnik ?

Sem Matjaž Skutnik. Prihajam iz Dolge Gore, to je manjši kraj med Ponikvo in Poljčanami. V mesecu maju mi je bilo zaupano, da sem postal predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije.

Kako je potekala Tvoja šolska pot?

Osnovno šolo sem obiskoval na Ponikvi. Že v osnovni šoli sem si želel, da bi opravljal delo na železnici, in sicer kot prometnik, in s tem bi nadaljeval družinsko tradicijo. Moj oče je bil prav tako zaposlen na železnici. Tako sem leta 1986 začel obiskovati Srednjo železničarsko šolo v Mariboru in jo leta 1990 uspešno zaključil.

Kje pa si začel kot železničar?

Prvega septembra leta 1990 sem začel delati kot pripravnik na postaji Šentjur. Dva meseca pred slovensko osamosvojitvijo sem začel na isti postaji samostojno delo. Poleti istega leta sem kratek čas opravljal delo popisnega vlakovodje na postaji Celje. Konec leta 1991 sem odšel na služenje v Slovensko vojsko. Po vrnitvi

Avgust 2012

Predsednik našega sindikata si postal, kot si omenil, letos v maju. Čeprav si bil že prej kot podpredsednik vpet v delo glavne pisarne, ali si si delo predsednika predstavljal, kot dejansko je, ali je v praksi drugače?

Hmm. Je kar drugače. Vedno sem opravljal delo z vso odgovornostjo. Moram pa priznati, da sem do izvolitve deloval konstruktivno, pa vendar malce iz opozicije-distance. Sedaj pa je zadeva malo drugačna.

Nam na kratko še predstaviš svoje najožje sodelavce v glavni pisarni?

Jože (Skubic) je sekretar, Risto (Djurić) podpredsednik in poklicni član SD, Alenka (Tržan) opravlja tajniške in še marsikatere druge posle. Na pomoč priskočita še podpredsednik Milorad (Šljivič) in koordinator Edvard (Kostič). Imam občutek, da smo dobra in uigrana ekipa.

Ali posvečaš veliko časa delu na terenu, srečevanju s članstvom?

Kolikor je mogoče, se posvetim tudi delu na terenu. S septembrom imam namen, da kot predsednik sindikata in član SD, s svojimi kolegi, sodelavci (predsedniki OO,člani SD-Infrastruktura) pričnemo z obiski delovnih mest, torej gremo čimveč med zaposlene in članstvo. Najboljše vodilo za delo so mi predlogi pa tudi kritike članstva.

5

INTERVJU Stalno si v stiku z drugimi sindikati. V kakšnem odnosu si z njimi oziroma njihovimi predstavniki?

Lahko rečem, da v dobrem, vsaj zaenkrat. Če bo le možno, si tega želim tudi v bodoče. Sicer bi to vprašanje lahko bilo namenjeno tudi kolegom. Velikokrat prihaja do različnih mišljenj, vendar so to normalni procesi v pogovorih in pogajanjih.

Kako pa se pogovarjaš oziroma pogajaš s sindikalisti, ki so nekoč bili v naših vrstah, danes pa so v drugih sindikatih? Verjetnotu ne more biti mesta za zamere in užaljenosti.

Ni razloga, da se ne bi pogovarjal z vsemi. Funkcioniram pošteno in transparentno, pred nikomer ne želim ničesar skrivati,kar mislim, tudi povem. Prepričan sem, da zamere in užaljenost ne moreta igrati glavne vloge, pa četudi padejo kakšne težje besede in bi včasih tudi bil razlog za to. Predvsem se zavedam, da tukaj nisem zaradi sebe, ampak zaradi članstva. Našim članicam in članom želim čimbolj pomagati in prisluhniti v situacijah, v katerih se hote ali nehote znajdejo.

Tvoj predhodnik Damjan Rak je sedaj predsednik Sveta delavcev Infrastruktura, d.o.o.Dobra poznanstva so verjetno lepa popotnica za uspešno sodelovanje?

Imel sem srečo, da sem bil kot podpredsednik lahko vseskozi zraven pri odločitvah. Da sem lahko opazoval in sodeloval, hkrati pa tudi spoznaval ljudi, s katerimi danes sodelujem oziroma sodeluje naš sindikat. Vse to mi je omogočil moj predhodnik Damjan, zato je bila kandidatura, za katero sem se odločil v maju, nekoliko lažja. Mojemu predhodniku Damjanu Raku gre res zahvala za vse dobro storjeno.

Kaj je težje zate, pogajanja in usklajevanja z drugimi sindikati ali z delodajalcem?

Določene stvari moramo sindikati že med sabo uskladiti, seveda, kolikor je možno. Vsako pogajanje ima svojo specifiko, na koncu se pojavi samo eno vprašanje: ali je bilo izpogajano dobro ali slabo.

To se sicer ponavadi pokaže po določenem času, prva ocena pa je

ocena glavnega odbora oziroma članstva.

Smo sredi finančne, gospodarske krize, pa tudi krize vrednot v naši družbi. Kako v tej težki situaciji vidiš prihodnost našega podjetja tudi v luči varčevalnih ukrepov?

Ja,kriza. Tudi našo družbo, tako kot večino družb v Sloveniji in Evropi, je doletela gospodarska kriza. Upad notranjega in mednarodnega prometa je pripeljal do te situacije. Zaposleni svoj prispevek že dajemo skozi podpisan dogovor, pa vendarle s tem naše družbe ne bomo rešili.

S tem dejanjem smo kvečjemu pokazali, da nam ni vseeno za družbo, ki nam daje kruh že vrsto let, da lahko preživimo sebe in svoje družine.

Ampak v dogovoru so tudi zajete obveznostidelodajalca, ki so omejene z roki, in z veseljem bomo sledili realizaciji tako na področju zmanjševanja stroškov kot zmanjševanja nivojev vodenja. Krize in težav pa ne bomo rešili, če bomo ukinjali mednarodne vlake, če bomo puščali zaposlene na bonitetah prejšnjega dela, če bomo dovolili posameznikom, da se protipravno okoriščajo in še kaj bi se našlo.

Bova kar tu nadaljevala. Kako vidiš v teh zagotovo težkih časih vlogo in pomen delavstva in sindikalizma? Časi zagotovo niso enostavni, prav tako je gotovo, da ni sindikalizma brez zaposlenih. Glavna vloga sindikata kot institucije je varovanje in izboljšanje delavskih pravic.

Na osnovi vsega povedanega vidim, da prostega časa skoraj nimaš. Zato moraš tiste redke trenutke res dobro izkoristiti. Kaj dela Matjaž, ko je povsem prost? Če po pravici povem, prav veliko prostega čas nimam. Domov pridem ponavadi okrog 17. ure. Doma me vedno čaka še kakšno delo.Ko pa se le najde čas, ga zapolnim na sprehodu, kolesu…

Matjaž, najlepša hvala za čas in pogovor, za te misli, ki so verjetno zanimive za naše članstvo in bralce glasila Prometnik.

Pogovarjal se je Miran Prnaver.

DELITEV DOBIČKA – IZČRPAVANJE Zaključek poslovnega leta za seboj potegne tudi rezime poslovanja. Tako podjetje ugotovi, četudi mora to tudi tekoče spremljati, ali je bilo poslovanje uspešno.

Družba SŽ-Infrastruktura se srečuje z zanimivo situacijo. Družba namreč ni namenjena ustvarjanju kapitalskih dobičkov kot druga, trgu podvržena podjetja. Naše osnovno poslanstvo je graditi in vzdrževati visoko kvalitetno javno železniško infrastrukturo, po domače železniške proge, in na teh in takih progah zagotavljati varno, hitro, redno, kvalitetno in nadzorovano odvijanje železniškega prometa. Se pravi: boljše kot so proge, bolj varen, hitrejši, rednejši, kot se odvija železniški promet, uspešnejši smo. Z doseganjem naše uspešnosti pa dajemo trdno podlago našim kolegom v tovornem in potniškem prometu, da so konkurenčnejši, hitrejši, boljši.

Država kot lastnica ima zatorej v interesu zagotavljanja čim boljše mobilnosti prebivalstva in čim večjega transporta blaga po najbolj sprejemljivi transportni poti, to je po železnici, velik interes in obveznost, da zagotavlja poslovno uspešnost naše družbe. Zagotavljati mora sredstva za vlaganje v železniško infrastrukturo.

Za poslovno uspešnost je potrebno imeti poleg zaposlenih tudi stroje in material za vzdrževanje ter ustrezne varnostne naprave v vodenju prometa. Mehanizacija in varnostne naprave pa niso, žal nikjer, v Sloveniji pa še toliko manj, majhen strošek. Vsako leto se kakšna sicer planirana investicija v ta del »zaradi pomanjkanja sredstev« premakne za leto, dve ali več naprej. Posledično vzdržujemo kvaliteto prog in varnost prometa z vsako leto starejšimi stroji in varnostnimi napravami.

To zahteva večje stroške tekočega vzdrževanja in pravzaprav slabi možnosti kolegov, da bi bili tržno konkurenčnejši.

6

Avgust 2012

AKTUALNO POGOVOR S ČLANI SD- INFRASTRUKTURA, d.o.o.

Albina Novak Albina, ali se lahko našim bralcem na kratko predstaviš?

Ne bom navajala rojstnih podatkov, sem pa polnoletna. Končala sem Srednjo prometno šolo v Mariboru leta 1987, nato pa nadaljevala študij na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer sem letos magistrirala. Vso svojo poklicno kariero sem preživela na železnici, kjer sem v preteklosti opravljala različna delana različnih področjih. Svoje delo trenutno opravljam v SŽ Infrastruktura, d. o. o., v službi SGN v Ljubljani, kamor se dnevno vozim iz Poljčan. Tudi jaz (kot je to značilno) nadaljujem tradicijo zaposlitve na železnici.

Kako poteka Tvoje delo v SD-Infrastruktura, d.o.o?

Ob izvolitvi v SD - I sem bila najprej pozitivno presenečena. Ob tem sem prejela kar nekaj spodbudnih klicev, ki so mi tako dali dodatno motivacijo za delo v SD - I. Zavedam se, da v SD predstavljam ljudi, ki so mi zaupali svoj glas. Sedaj opravljam v SD - I tudi funkcijo sekretarke. Ker opravljam to funkcijo neprofesionalno, to pomeni, da moram »žrtvovati« tudi kakšen vikend, da vsaj delno opravim dela, ki so opredeljena kot dela sekretarke.

Veliko tega dela opravi(jo) profesionalni član(i) SD Fotograf: Arhiv Mirana Prnaverja Albina I, saj nekatere razmere in situacije zahtevajo takojšnje reagiranje, predsednik SD - I pa ima profesionalce »pri roki«.

Ali so se Tvoja pričakovanja glede delovanja SD, ki si jih imela, ko si se odločila za kandidaturo, uresničila?

V zaupanem mandatu težko ocenjuješ izpolnitev pričakovanj po polletnem delu. Moja pričakovanja tudi niso bila tempirana na tako kratko obdobje. Ko k temu dodam še trenutno turbulentno obdobje in okolje, ugotovim, da se pričakovanja in prioritete morajo prilagajati času. Seveda pa je vsekakor moje poslanstvo zastopanje režijskih delavcev (brez katerih tudi v tem podjetju ne gre in ne bo šlo) v pretežno izvršilno in proizvodno usmerjenem podjetju.

Morda še kako sporočilo, pobuda ali misel za naše bralce?

A lahko nauk? Nauk iz Malega princa: »Ne pride daleč, kdor gre naravnost!« Miran Prnaver K sreči družba SŽ- Infrastruktura veliko prihodkov ustvari tudi iz naslova poslovnih prihodkov. Ti so tudi možen vir za investiranje tja, kamor sicer državi zmanjka. A je v praksi drugače.

Po aktu o ustanovitvi mora Poslovodstvo družbe SŽInfrastruktura predlagati ustanovitelju tudi uporabo bilančnega dobička ali pokrivanja izgube. Bilančni dobiček pa ustanovitelj lahko razporedi po predlogu ali pa po svoji presoji.

Logika bi bila, da tako direktor družbe kot ustanovitelj razmišljata na način, da morebiten bilančni dobiček usmerita v investicije, ki so nujne za zagotavljanje izvajanja svoje osnovne dejavnosti. A logika, vsaj takšna, ne deluje. Bilančni dobiček iz poslovnih prihodkov je direktor predlagal ustanovitelju kot izplačilo dividend, ustanovitelj pa bo to porabil za pokrivanje izgub drugih podjetij, katerih ustanovitelj je. Poenostavljeno, SŽ- Infrastruktura na trgu zasluži dobiček, direktor ga podari SŽ, d.o.o., kot ustanovitelju, ta pa s tem dobičkom pokriva izgube v SŽTovornem prometu ali katerikoli drugi hčerinski družbi. Saj to ima svojo razlago, če bi bili vsi podvrženi trgu. Če bi se v izgubaških

Avgust 2012

podjetjih trudili toliko bolj sami priti na zeleno vejo. Zakaj pa bi se, če pa jim izgubo pokrivajo drugi?

Saj veste, Slovenci životarimo, »šparamo«, Slovenija daje denar Grčiji, Grkom se pa fučka in še boljše živijo kot Slovenci.

Morebitna primerjava s situacijo na železnici je namerna in zaželjena.

Dokler vsaka družba sama zase ne bo dojela, da se mora najprej sama zase preživeti, toliko časa bo situacija, kakršna pač je.

Dokler bodo vodilni videli rešitev podjetja samo na plečih zaposlenih, proizvodnje, ni upanja. Zakaj in na kakšen način pa dobiček ustvarja SŽ, d.o.o., ki se financira samo od odvisnih družb, pa je tako ali tako računovodski fenomen.

Damjan Rak

7

AKTUALNO SKUPŠČINA SŽPS 2012

Udeleženci skupščine SŽPS 2012

Dne 11.05.2012 je v konferenčni dvorani Cityhotela v Ljubljani potekala redna letna skupščina Sindikata železniškega prometa Slovenije. Letošnje skupščine se je udeležilo 34 delegatov, katerih naloga je bila, tako kot pretekla leta, obravnava poročila predsednika SŽPS ter poročila predsednika NO SŽPS, obravnava finančnega poročila za leto 2011 in obravnava finančnega plana za leto 2012. Letos je bil na dnevnem redu poleg že naštetih tudi predlog sprememb in dopolnitev aktov SŽPS in volitve predsednika SŽPS in predsednika NO SŽPS. Za delovno predsedstvo so bili imenovani Risto Djurić kot predsednik ter Nina Peljhan in Stanko Zebec kot člana.

Poročilo predsednika Sindikata železniškega prometa Slovenije je podal Damjan Rak, ki je to funkcijo opravljal do 15.12.2012. Poročilo je namenjeno seznanitvi članov skupščine o delu sindikata v obdobju med skupščinama in zajema pomembnejše dogodke in aktivnosti, s katerimi se je ukvarjalo vodstvo sindikata, glavni odbor in glavna pisarna SŽPS. Vsebina poročila je bila obravnavana v treh smiselnih sklopih: - sprememba zakonodaje in reorganizacija skupine SŽ, - aktivnosti, ki jih je SŽPS izvajal samostojno, - aktivnosti, ki jih je SŽPS izvajal skupaj z drugimi sindikati na SŽ.

8

Fotograf: Robert L. Horvat

Poročilo Damjana Raka je v nadaljevanju dopolnil še podpredsednik Matjaž Skutnik, ki je delegate skupščine seznanil s trenutnim stanjem na SŽ, pripravo poslovnih načrtov za posamezne družbe ter predlogom dogovora za dosego soglasja o posameznih ukrepih za izboljšanje poslovno-finančnega stanja skupine Slovenskih železnic in za omejitev učinkov gospodarske krize za leti 2012 in 2013. Po podanem poročilu se je Matjaž Skutnik v imenu vseh članic in članov SŽPS Damjanu Raku zahvalil za njegov res velik prispevek in delo, ki ga je opravil za sindikat, ter mu ob tej priložnosti izročil posebno darilo.

Poročilo predsednika NO SŽPS je delegatom predstavil Edvard Kostič. Iz poročila izhaja negativno poslovanje, kar je žal še vedno stalnica, kljub vsemu pa so vidni premiki na bolje, predvsem tudi, kar zadeva poslovanje območnih odborov.

Finančno poročilo za leto 2011 zajema prikaz in pojasnila prihodkov in odhodkov denarnih sredstev, s katerimi po veljavnih aktih sindikata razpolaga Glavni odbor SŽPS in v njegovem imenu glavna pisarna s sedežem v Ljubljani.

Denarna sredstva predstavljajo vezana sredstva na poslovnih bankah, sredstva, vložena v osnovna sredstva, in nepremičnine v lasti sindikata ter sredstva na TRR, prenesena iz leta 2010, skupaj s prihodki na TRR v letu 2011.

Finančni plan za leto 2012 je razdeljen po kontih, ki, glede na pričakovane prihodke, temelji na predpostavkah, da se število članov ne bo bistveno Avgust 2012

AKTUALNO

spremenilo, da se ne bo posegalo v tiste pridobljene pravice iz KPDŽP, ki vplivajo na višino plače itd.

Predvideni izdatki v finančnem planu temeljijo predvsem na višini stroškov posameznega konta v preteklih letih, upoštevaje posebnosti za posamezno leto.

Vsa našteta poročila so delegati brez večjih pripomb sprejeli soglasno.

Pod točko predloga sprememb in dopolnitev aktov SŽPS je sekretar Jože Skubic delegatom pojasnil, da se na podlagi Pravilnika o delitvi terminov letovanja in upravljanju s počitniškimi kapacitetami, ki jih ima SŽPS v lasti ali zakupu, določa upravičence do letovanja, termine letovanja in terminske plane, kriterije za delitev terminov, odpoved letovanja, določanje cene in plačilo letovanja ter pravice in obveznosti uporabnikov počitniške hišice. S tem pravilnikom se določa tudi način upravljanja s počitniško hišico ter poraba sredstev od letovanj ter obveščanje organov sindikata o poslovanju in izkoriščenosti počitniške hišice. Odbor za letovanje je pri uporabi navedenega pravilnika večkrat ugotovil določene pomanjkljivosti, zato je v začetku letošnjega leta pripravil predlog sprememb in dopolnitev.

Predlagane spremembe in dopolnitve so bile sprejete soglasno.

Ker je Damjan Rak v decembru lanskega leta prevzel mesto predsednika Sveta delavcev SŽ-Infrastruktura ter zato tudi predčasno odstopil z mesta predsednika SŽPS, so bile na skupščini izvedene volitve predsednika SŽPS in predsednika NO SŽPS. Za predsednika SŽPS je na podlagi razpisa volitev prispela ena kandidatura, in sicer s strani dosedanjega podpredsednika Matjaža Skutnika, za predsednika NO SŽPS prav tako ena kandidatura, in sicer s strani dosedanjega člana NO Boštjana Povšeta.

Po preštetju glasovnic je bilo ugotovljeno, da je kandidat za predsednika SŽPS Matjaž Skutnik prejel 34 glasov in kandidat za predsednika NO SŽPS Boštjan

Avgust 2012

Damjan Rak z darilom

Fotograf: Jože Skubic

Povše 33 glasov. Za predsednika SŽPS za obdobje 2012 – 2016 je bil tako izvoljen Matjaž Skutnik, za predsednika NO SŽPS za obdobje 2012 – 2016 pa Boštjan Povše. Po razglasitvi rezultatov sta se oba izvoljena predsednika zahvalila delegatom za prejeto zaupanje.

V skladu s statutom se je opravilo tudi imenovanje dveh podpredsednikov sindikata, sekretarja ter imenovanje članov NO. Izvoljeni predsednik SŽPS Matjaž Skutnik je za podpredsednika SŽPS imenoval Rista Djurića ter Milorada Šljivića, za sekretarja SŽPS Jožeta Skubica, ki bo svojo funkcijo opravljal poklicno skladno s KPDŽP, ter za koordinatorja GOEdvarda Kostiča.

Izvoljeni predsednik NO SŽPS Boštjan Povše je za člane NO imenoval Jelico Majer, Stanislava Jezovška, Branislava Vujića in Davida Rutarja. Delegati so vse predlagane člane sindikata za predlagane funkcije v SŽPS potrdili soglasno.

Po končani skupščini se je predsedujoči skupščine zahvalil za konstruktivno delo delegatov ter vse prisotne povabil na skupno kosilo.

Jože Skubic, sekretar SŽPS

9

postaje POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO: NOVA GORICA POSTAJA NOVA GORICA Na progi Jesenice – Sežana v km 89056, bi se reklo v železničarskem jeziku, leži postaja Nova Gorica, mejna in razporedna postaja za odseke prog Nova Gorica – Jesenice, Nova Gorica – Sežana, Nova Gorica – Gorizia FS in Prvačina – Ajdovščina.

Postaja Nova Gorica je v središču mesta z okoli 90 000

Nova Gorica

Fotograf: Risto Djurić

tisoč prebivalcev, ki ga sestavljata mesti Nova Gorica in Stara Gorica (Gorizia) v Italiji. Trg Europe, ki je nastal leta 2005 ob vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, na katerem je bila osrednja proslava, krasi postajo z zahodne strani. Trg je posebnost in zelo obiskana točka vseh, ki se mudijo v eni od obeh Goric. Ob tej priložnosti in praznovanju 100. obletnice odprtja goriške proge je prišlo do temeljite obnove pritličnega dela postajne zgradbe.

Danes je to lična in urejena postaja, ki potnikom daje občutek domačnosti in spoznanja, da se tukaj nekaj

dogaja, da postaja živi, in občutek, da si v večjem mestu, kljub temu da je postaja na stranski progi in da je število potniških vlakov le 13 parov vlakov v 24-ih urah. V mednarodnem prometu z Italijo so žal samo tovorni vlaki. Ker je zanimanje in precejšen obisk italijanskih gostov, ki obiskujejo naše bisere Bled in Bohinj, bi človek pričakoval, da naše službe, ki skrbijo za trg in pretok blaga in ljudi, spoznajo to potrebo in z Novo Gorico vzpostavijo tudi mednarodni potniški promet.

Na postaji sta kar dva muzeja. Eden je nastal po zaslugi vodje NP gospoda Zeca in zaposlenih na postaji, v njem je prikazana zgodovina gradnje proge in predmetov, povezanih z železniškimi službami, drugi pa obravnava še zgodovino same postaje in služb, ki so imele sedež na postaji: policije, carine in italijanskih železničarjev.

Tukaj ima poslovalnico tudi ena od turističnih agencij in najdemo postajni bife.

Sama postajna zgradba je zelo zanimiva gradbena stvaritev, ki ima v nadstropjih ogromno poslovnih prostorov, ki so jih zapustile nekdanje institucije, kot so ŽTO-ji, sekcije, vozlišča in podobno.

Prepričan sem, da bi vsak dober gospodar poskrbel za oddajo teh prostorov v najem, pa čeprav tudi za samo simbolično ceno, in s tem preprečil propadanje prostorov. Žal so železnice daleč od takega razmišljanja, ker, kot bi rekli naši južni bratje, »prođe voz«,preden mi ugotovimo, kdo je odgovoren za kaj in čigava pristojnost je to.

RISTO DJURIĆ

TANGICE Kaj so tangice?

Spodnje hlačke, ki nikoli ne bodo postale krpa za prah!

NASILJE »Zakaj vedno sediš na oknu, ko si tvoja žena prepeva?« »Da ne bi kdo mislil, da jo pretepam!«

Nova Gorica

10

Fotograf: Risto Djurić

Avgust 2012

AKTUALNO OBVESTILA-INFORMACIJE O PRIHODIH, ODHODIH IN ZAMUDAH ZA POTNIKE NA NAŠIH POSTAJAH

Danes radi rečemo, da živimo v informacijski družbi.

To pomeni, da nas na vsakem koraku obdaja, včasih tudi posiljuje nešteto informacij in podatkov.

Vedno pa teh informacij ni čisto enostavno razbrati ali pravilno razumeti.Pravimo, da je od naše funkcionalne pismenosti odvisno, kako uspešni smo pri tem.

Po drugi strani je pa res, da je v današnjem (pre)hitrem načinu življenja zelo pomembno, kdaj in do koliko informacij pridemo. Skoraj se človeka »ceni« po tem, kakšne in predvsem, kako hitre informacije ima pri sebi. Če imaš dobro, uporabno informacijo-podatek, lahko pravilno in pravočasno odreagiraš, če ne, potem pa ...

In kako je z informacijami na naših železnicah? Tu mislim na informacije za naše potnike, ko prihajajo in čakajo na potniške vlake.

Na železnici vlaki vozijo, prihajajo in navadno tudi dokaj hitro (postanki vlakov so v veliki večini le minuto) odpeljejo naprej. S tega vidika so informacije na naših postajah že od nekdaj zelo pomembne.

Informacije lahko dobiš na potniških blagajnah. Ker vemo, da so te odprte časovno in krajevno omejeno, so zelo pomembne informacije na peronih in postajnih tirih (izobešeni tiskani vozni redi, označbe tirov in peronov, digitalne-računalniške informacije o v l a k i h … ) . Ta k a p o n u d b a - i n f o r m a c i j a j e sprejemljivejša tudi za tuje govoreče potnike, saj v glavnem ni potrebno znati brati našega jezika, ampak prevladujejo številčne, grafične označbe. Prav tako so te informacije velikokrat prvi stik turista z našo deželo.

In tu smo sedaj pri uvodni funkcionalni pismenosti in informacijski družbi. Kaj nam ponujajo železnice in kako znamo to ponudbo prebrati, razumeti.

Pogledal in fotografiral sem nekaj postaj na slovenskih železnicah in tako je nastal tale članek.

Pregledna voznoredna tabla na vstopu v postajo

Fotograf: Miran Prnaver

kam odpelje vlak. Isti podatki so tudi na peronih.

Podoben, a novejši prikazovalnik, je tudi na vhodu v podhod z Vilharjeve ceste.

Zanimivo je, da je vsa ta tehnika(razen z Vilharjeve ceste)stara že kar desetletja in je bila v času, ko je bila nova, res dobra. In kaj se pogreša? Predvsem na postaji, to bi moralo veljati predvsem za perone, nikjer ne najdeš prikazane sestave vlakov. Tako potnik, predvsem pri klasičnih mednarodnih garniturah, ne ve, kje je kakšen direkten vagon za določeno postajo, kje spalnik ali ležalnik. Ko pride vlak,se potem dogaja nepotrebno in neprijetno tekanje po peronu in iskanje vagona oziroma sedeža ali postelje, ki jo imaš, na primer, rezervirano. Nadgradnja tega bi bila tudi označitev- razdelitev perona na cone in potnik bi točno vedel, kje mora »čakati« svoj vagon. Take označbe so na bistveno manjših postajah v sosednji Avstriji ustaljena praksa.

Ljubljana: Ljubljana je naše glavno mesto in postaja, ki je glede potnikov najbolj frekventna, in to velja predvsem v poletni sezoni tudi za tuje turiste.

Postaja je, glede na slovenske razmere, ki se ne morejo prav primerjati s postajami predvsem držav zahodne Evrope, relativno dobro opremljena z informacijskim sistemom. Na vhodu-prvem peronu je velika informacijska tabla, kjer se ažurno, ločeno za prihod/odhod ter smer vzhod/zahod, prikazujejo podatki o času, vrsti vlaka,tiru in smeri vožnje vlaka.

Prav tako so v prihodu podatki o morebitni zamudi vlakov. V podhodu so podatki, s katerega tira, kdaj in Avgust 2012

Tudi pri vstopu z Vilharjeve ceste dobiš dobre informacije.

Fotograf: Miran Prnaver

11

AKTUALNO

Sežana in Logatec:

Pregledno in moderno

Fotograf: Miran Prnaver

Obe postaji (v Sežani sem bil lansko poletje, v Logatcu pa letošnje), sicer še vedno poskusno, imata nov digitalni voznoredno -informacijski prikazovalnik. V Sežani je na peronu in v Logatcu v notranjosti postajne zgradbe. Na prikazovalniku se vidi čas odhoda, številka, vrsta vlaka, smer, tir in morebitna zamuda. Ker je prikazovalnik v poskusnem obratovanju, je ravno v času mojega obiska v Logatcu nastala manjša motnja, ko so se podatki o vlakih pokazali dvakrat.

Vendar se, glede na obseg prometa, informacijo še vedno da lepo uporabiti in take motnje niso bistvene.

Prav tako so v Logatcu tiri lepo in razpoznavno označeni. Napovedovanje vlakov pa poteka daljinsko, posneto na trak, podobno kot na Siemensovih motornih vlakih.

Celje:

Celje je tretje največje slovensko mesto in tudi železniški potniški promet je tam kar obsežen.

V podhodu so lepo označeni izhodi na perone oziroma tire. Vozni redi so v obliki plakata ločeni za prihod in odhod vlakov na postajo. To pa je tudi bolj kot ne vse. V prostoru pred potniško blagajno sta še oglasni pano z raznimi ugodnimi ponudbami, ki jih ponuja naše podjetje, in razstava starih železniških vozovnic.

Na postaji Celje na drugem in tretjem peronu zelo manjkata napisni tabli postaje. Tako potnik ob prihajanju vlaka na postajo ne vidi, katera postaja je to.

Je pa zato posebno na drugem peronu ena prav posebna neprijetnost. Na strehi perona se zadržuje kopica golobov, ki svoje iztrebke nekontrolirano spuščajo na peron. Pa ne samo na peron, če ima potnik srečo, se iztrebki ustavijo na njegovi obleki ali celo na glavi.

Verjetno bi se dalo nekako rešiti ta problem, morda s kakšno zaščitno mrežo ali kaj podobnega. Tako Celje potrebuje zaščito pred iztrebki golobov in pa ustrezen

V podhodu se ne moreš izgubiti.

Fotograf: Miran Prnaver

napis CELJE na drugem in tretjem peronu, to bi obveščenost in informiranost potnikov precej zboljšalo.

Spominjam se, da je pred desetletji, ko sem se še sam vsakodnevno vozil v šolo v Celje, pred prometnim uradom stala tabla, kamor so s kredo zapisovali zamude vlakov. Te table ni več, nove, sodobnejše, pa žal tudi ne.

Poljčane:

V celjskem knežjem mestu še bolj starem

12

Fotograf: Miran Prnaver

Postaja je zanimiva zaradi remonta, ki se tu opravlja že več mesecev. Peroni so zaradi tega preurejeni. Žal pa označbe potnike bolj zavajajo, kot pa usmerjajo. Vlaki imajo postanek na preurejenem – novem, dvignjenem peronu, ki pa je na skrajni strani postaje v smeri proti Mariboru. Označbe za tire so na sredini postaje oziroma perona. Prometniki se sicer trudijo, da pri sklicevanju Avgust 2012

AKTUALNO

upravičeno zahtevali dodatek, če delajo na tako veliki postaji, ki ima 23 tirov. Morda je za potnike zadeva smešna, za nas pa prej bolj žalostna kot ne.

Hodoš: Hodoš je mejna postaja s sosednjo Madžarsko. Proga Murska Sobota – Hodoš – meja je bila zgrajena in predana v obratovanje leta 2001. Čeprav na postaji ni veliko potniškega prometa, je za potnike lepo označena in urejena. Vsi napisi so, kot se za mejno postajo spodobi, dvojezični, slovenski in madžarski.

Miran Prnaver Peron, kjer pa vlaki ne ustavljajo.

Fotograf: Miran Prnaver

vlakov potnike usmerjajo na pravo mesto, sicer bi prihajalo do nepotrebnega tekanja in hitenja, ko se vlak ustavi povsem drugje, kot bi pričakoval.

Samo ena puščica pri tabli za tire bi povsem spremenila situacijo. Z ozirom,da se tudi, glede na finančno in gospodarsko situacijo, konec remonta na postaji Poljčane odmika, je še čas za ukrepanje.

Breg: Majhna postaja med Sevnico in Zidanim Mostom. Pred kratkim so tudi tu dobili nove table za označevanje peronov in tirov. Drugi peron povezuje tira 2 in 3. Na novi lepi tabli pa piše, da je to tir 23. Če bi imela postaja toliko tirov, bi morali malo prestaviti bližnjo strugo reke Save. Motiti se je človeško. V poslovnem svetu se pa take napake ne plačujejo, ampak vsaj reklamirajo in popravijo. Vem, da so prometniki na napako (bolje rečeno šlamparijo) opozarjali. Vendar ni zaenkrat še nobenega učinka. Me prav zanima, ali je železnica to storitev izvajalcu plačala. Če jo je, potem bi prometniki

Kje pa je tir 23?

Avgust 2012

Fotograf: Miran Prnaver

Preprosto, pregledno in lepo urejeno

Malo bi bilo potrebno dopolniti tirne oznake (Poljčane).

Fotograf: Robert L. Horvat

Fotograf: Miran Prnaver

13

KRATKE DOMAČE S KOLESOM – TURIZEM ALI V SLUŽBO

"Kateri vlak je pravi za kolesarje?"

Fotograf: Damjan Rak

Kolesarski turizem je vse bolj pomemben del celovite turistične ponudbe vsake regije, države, vse bolj tudi posameznih turističnih destinacij. Seveda je za to potrebno dvoje, kolo in turist, ki bo s kolesom imel kaj in kje videti, doživeti ali pa samo prevoziti.

Zato se ni čuditi, da je kolesarska turistična ponudba vse pestrejša in privlačnejša.

Vlak na kolo pa na izlet!

A kaj, ko je možnost prevoza koles vse bolj otežena, vse manj je ustreznih vagonov, vlakov z njimi. Velikokrat se možnost prevoza rešuje na relaciji med kolesarjem in sprevodnikom, ki je ali pa ne, razumevajoč do želje kolesarja po prevozu kolesa z vlakom, ki kot tak ni v voznem redu označen.

Ker ni urejenih, varnih in nadzorovanih kolesarnic, se tudi za vožnjo v službo, šolo ne odloča veliko sicer

rednih uporabnikov vlakov.

Manjka nam torej ustreznih kapacitet, kvalitetnih povezav, primerne ponudbe, morda vikend akcij ter ureditev kolesarnic. Če je to v zahodnem, nam tako vzornem svetu uspelo, zakaj ne bi tudi nam? Res pa je,da je za dosego tega potrebno delati. Krepko, odločno in z vizijo. Denar je potreben, vendar pa je vse prevečkrat to tudi izgovor, da se zadeve niti ne poskuša zastaviti.

Damjan Rak

NAGRAJEVANJE TISTIH, KI DELAJO VEČ V zadnjih letih se kadrovska sanacija izvaja na način,da se poskuša predvsem z mehkimi metodami zmanjševati število zaposlenih. Korektno. Sočasno se tudi poskuša dela in naloge npr. šestih delavcev prerazporediti na preostale štiri, če se dva upokojita. Še korektno, če je izvedljivo. Preostalim štirim delavcem naložimo nove, dodatne naloge. To nujno pomeni, da ali pred tem niso bili polno zaposleni ali pa so sedaj preveč. Najbrž se pa da zadeve doreči na način, da se prejšnje in novo dodeljeno delo začne opravljati optimalneje, z drugačnimi sredstvi za delo, z izločitvijo morda nepotrebnih operacij.

Seveda pa je tu tudi vprašanje plače tistih štirih, ki delajo, vsaj v njihovih očeh, še za dva. Z realnim pristopom bi se dalo ugotoviti,da se nekatera dela tem štirim dodajajo, nekatera jim odpadejo. Tako bi dobili sliko, ali delajo več, ne samo drugače. Ko pa pridemo do ugotovitve, da delajo več, je pravično in utemeljeno, da so tudi plačani bolje. In če bi plačo dveh, ki sta odšla, razdelili na način, da ima vsak od preostalih štirih zaposlenih 10 % večjo plačo kot prej, bi to pomenilo,da bi delodajalec privarčeval direktno na strošku dela zaradi dveh upokojenih 80 % njune plače, 20 % pa bi razdelil na preostale štiri.

Učinek je dvojen, privarčuje se in stimulira zaposlene. Smo sposobni to v praksi izvajati? Najprej dojeti,da je to edino primerno in dolgoročno pošteno. Žal razmišljanje,da »več kot nas je, bolje nam bo«prinaša samo tolažbo in izgubo.

Damjan Rak

UKINJANJE MEDNARODNIH VLAKOVNIH POVEZAV Sindikat železniškega prometa Slovenije je dne 20.06.2012 ob 10.00 sklical tiskovno konferenco na temo voznega reda za obdobje 2012/2013, saj se v javnem mednarodnem železniškem potniškem prometu med državami Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo ter v povezavi z Avstrijo, Nemčijo, Madžarsko in Italijo in naprej v ostale evropske države predvideva ukinitev 30-ih mednarodnih vlakov, kar za področje

14

Avgust 2012

KRATKE DOMAČE

Slovenije pomeni direktno ukinitev 14-ih mednarodnih vlakov. Kljub povabilu vsem reprezentativnim sindikatom na Slovenskih železnicah se je te tiskovne konference udeležil Sindikat vzdrževalcev Slovenskih železnic, Sindikat strojevodij Slovenije in predstavnika Sindikata prometnika vlakova Hrvatske. Predstavnik našega sindikata pa je bil tudi prisoten na tiskovni konferenci v Zagrebu.

S tem smo želeli opozoriti na naslednje: · da je država, to je vlada, v imenu državljanov, dolžna državljanom in turistom zagotavljati javni železniški prevoz iz naslova javne gospodarske službe, · da imajo državljani pravico do javnega železniškega prevoza tudi v mednarodnem železniškem prometu, · da se v celoti zanemarja zaveza o razbremenitvi okolja, varnejšega in ekološko sprejemljivejšega transporta potnikov, · da to ni v skladu z »Nacionalnim programom razvoja javne železniške infrastrukture za obdobje od 2011 do 2030«, ki govori: da je potrebna boljša dostopnost do posameznih regij ter boljša medregijska povezanost, navezava delov Slovenije, ki sedaj niso ustrezno navezani, na glavne evropske železniške koridorje, kar bo omogočilo enakomernejšo porazdelitev ekonomskih koristi Slovenije, pri nas pa delamo v smeri čim slabše povezanosti, vsaj tako kaže.

Res pa je tudi, da mednarodni vozni red ni samo predmet Slovenije, ampak tudi ostalih vključenih držav. Kot vedno, pa mislim, da je tudi v tem primeru glavni razlog za zmanjševanje vlakov zmanjševanje stroškov in na drugi strani zmanjševanje državnega proračuna posamezne države.

Novinarski konferenci sta biliistega dne ob isti uri sklicanitudi v Zagrebu in Sarajevu.

Matjaž SKUTNIK

PROSTO DELOVNO MESTO Vsake toliko časa se zgodi, da je zaradi odhoda zaposlenih potrebno najti ustrezne nadomestitve. Tako se srečujemo s situacijo, ko za ne tako slabo plačano delovno mesto iščemo kandidate, se pogovarjamo s potencialno strokovno primernimi. Pri tem se poskuša najprej iskati tam, kjer se morda lahko v kratkem pokaže,da bo potreba prenehala. S tem bi rešili dva problema. Potrebo zapolnili, presežek pa ne bi nastal. Preprosto in učinkovito. A se žal vse prevečkrat dogaja kar malo nerazumljiva situacija. Pozvani zaposleni se takim pozivom ne odzovejo. Nimajo prisotne presoje nadrejenih, ne lastne, da se jim res lahko zgodi, da bo njihovo sedanje delo reducirano. Razlogi za neodzivnost so seveda različni. Od drugega kraja opravljanja dela in potrebne vožnje, ki je do sedaj ni bilo, zdravstvenih težav, socialnih razlogov. So pa tudi taki, ki enostavno in odkrito povedo, da so v tem sistemu toliko časa, pa da se stalno govori,da bodo ukinili te ali one šefe, pa se ni to nikoli zgodilo, zakaj bi se potem oni morali obremenjevati. Katastrofa je, da imajo dejansko take izkušnje.

Kdaj se bo miselnost posameznika spremenila? Kdaj obnašanje delodajalca,da bo najprej v vodstvenih strukturah naredil red, jih zreduciral? Kljub vsem možnim pisnim zavezam,da kmalu, se bojim,da imajo skeptiki prav,da najbrž nikoli.

Najbolj trapasto pa je, da na take nujne miselne preskoke opozarja predstavnik zaposlenih.

Damjan Rak

OPAZOVANJE VLAKOV Nekoč, ja, sedaj se temu že lahko tako reče, ko sem bil še pripravnik za prometnika, dolgih 26 let nazaj, je bilo opazovanje vlakov pri uvozu, prevozu, izvozu »božja zapoved«. Strojevodja je moral ustaviti, če ga prometnik ni pričakoval. Opazovanje je bilo obvezno tudi za šefe postaj pri potniških vlakih. Skratka, bilo je drugače. Časi se spreminjajo in določene obveznosti so se močno spremenile. Opazovanje vlakov pa ne. V predpisih ne. Tudi namen je še vedno isti. Varnost železniškega prometa.

Nekateri poskušajo ta element varnosti prometa ignorirati. Tako pri delodajalcu kot pri zaposlenih. To enostavno ni Avgust 2012

15

KRATKE DOMAČE

prav. Sploh ne razmišljam, ali je to komu všeč ali ne. Opuščanje nekaterih temeljnih varnostnih elementov je dolgoročna napaka, ki ima lahko še vse prehitro katastrofalne posledice.

Nerazumljiva so bila prizadevanja posameznih vodilnih, da se dokazuje, kako nikjer ni predpisano,da mora prometnik opazovati vlak. To bi kvečjemu pričakoval od sindikatov ali delavcev. K sreči se je ta trud nehal.

Se sedaj zadeve zaostrujejo? Ne. Samo popraviti se poskuša nekajletni napačen pristop, zagovarjanje napačnih metod in seveda tudi temu primeren odnos zaposlenih.

Verjamem,da marsikateri prometnik na prvo žogo tole pisanje z začudenjem bere. Še bolj pa bom vesel, če ga vsi razumejo enako. Pozitivno.

Damjan Rak

STRELA JE ZADELA Redkokdo je brezskrben, kadar začnejo sredi grmenja pokati strele. Kako že, atmosferske praznitve in podobni strokovni izrazi… Ko udari strela, se bojimo, da bodo gospodinjski aparati pregoreli, čezmanjka elektrike, se še sprijaznimo. Otroci se stisnejo k staršem. Starši se seveda pred otroki obnašamo pogumno in brezskrbno. Včasih pa je kdo vseeno prestrašen, sploh če je sam doma. Samo misel na bližino, ki je ni, ne pomaga pregnatistrahu.

Ko pa v službi pokajo strele, se soočamo z raznimi težavami. Odpoved varnostnih naprav, izpadi električne energije, delovanje baterij, generatorjev. Lažno zasedeni odseki, vse to je kar stalnica. Že vnaprej se ponekod ve, kje in kakšne vsebodo težave v primeru grmenja.

A ko strela udari v vozno mrežo in prebije tirnico, takrat je to vse drugače. Žal niso tako redke situacije, ko udar strele povzroči pravo razdejanje. Težko je namreč verjeti, da žica gori kot bakla, da se čvrsta tirnica iz težkega železa spremeni v ogromno luknjo.

Na postaji Škofja Loka, od koder so fotografije, so vse to doživeli in preživeli. Pa še marsikje drugje tudi.

Moč narave nam je še vedno neukrotljiva in nedojemljiva. Spoštujmo jo. Bojmo se je.

Damjan Rak

Ko zagori vozni vod

16

Fotograf: Damjan Rak

Kdo gre nameščat ozemljilno palico?

Fotograf: Damjan Rak

Avgust 2012

MALO ZGODOVINE MALO ZGODOVINE Prevalje Lega: km 74,317 Nadmorska višina:425 m Prevalje so leta 1883 štele 75 hiš in 938 prebivalcev, od tega 796 Slovencev. Pošta posluje od leta 1863, brzojav od leta 1874 in telefon od leta 1918. Prevalje so bile naseljene že v rimski dobi. Ugodna lega in surovine so omogočile, da je leta 1823 na Prevaljah pričela z delom cinkarna (le 5 let), leta 1832 pa topilnica železa.

Na postaji so bili sledeči izvirni objekti: - postajno poslopje, nadstropno, zidano 31,2 x 11 m - skladišče, leseno 21,7 x 8,3 m - nadzorništvo proge,predalčno 3,55 x 3,17 m - vodna postaja 23 x 11 m - klančina 47,25 x 10 m - čistilna jama 22 m in 16 m - nadzorništvo proge, pritlično, predalčasto 3,55 x 3,17 m - delavnica progovne sekcije, pritlična, pred. 14,45 x 4,75 m - vagonska tehtnica, 20 ton Na železniški postaji Prevalje je bil že pred prvo svetovno vojno industrijski tir.Surovinska baza v Mežiški dolini spada v območje postaje Prevalje.Postaja Prevalje je bila končna postaja ozkotirne proge Prevalje - Mežica. Ozkotirnica se je končala ob postajnem poslopju, od tam so vodili trije skladiščni tiri proti zahodnemu koncu postaje. Med te tri ozkotirne tire sta bila nekako zaklenjenapostajna tira št. 7 in št. 9, tako da je bilo razkladanje enostavno. Ko so ozkotirnico ukinili, so ob tiru št. 6 zgradili rampo, tir št. 9 pa odstranili. Tir št. 9 je bil zanimiv po tem, da se ni končal s kretnico, temveč z okretnico, na kateri so o vagon obrnili za 90 in ga po ustreznem prečnem tiru zapeljali na vagonsko okretnico na tiru št. 6. Tir št. 6 je bil last The central European mines limited Mežica (Srednjeevropski rudniki, d.d. Mežica), ki je imel lastno klančino in ob njej garaže. Omenjeni industrijski tir, dolg 231 m, so zgradili leta 1923, pogodbo o industrijskem tiru na zemljišču železniške postaje so obnovili leta 1936 za 15 let in bi veljala do 31. decembra 1950. Rudnik svinca in topilnica Mežica je želel podaljšati industrijski tir, za kar so se 29. decembra 1949 komisijsko dogovorili.

Lesna industrijska delniška družba Korotan je ob železniški progi na vzhodnem koncu postaje leta 1924 zgradila parno žago, ob njej pa leta 1928 še 112 m dolg industrijski tir in nakladalno rampo. Do te rampe je vodila kratka ozkotirna proga, ki je nedaleč od železniške proge prešla v vzpenjačo. Po drugi svetovni vojni je bil industrijski tir last Kmetijske zadruge Prevalje, zatem pa Lesno predelovalnega podjetja Prevalje, sedaj Lesne Slovenj Gradec, Tovarne pohištva Prevalje. Železni rudnik "Pliberk" je imel pred drugo svetovno vojno na železniški postaji Prevalje v najemu ležarinski prostor za železovo rudo.

Nadzorništvo brzojava so leta 1927 iz Prevalj premestili v Dravograd.

Delovno mesto komercialnega zastopnika JDŽ v Pliberku so 1. julija 1924 ukinili, njegovo delo je prevzel šef postaje Prevalje. Leta 1927 je bilo na postaji zaposlenih 17 železničarjev (šef + 6 prometnikov + 4 kretniki + 4 skladiščniki + administrator + čuvaj), leta 1993 je bilo na postaji zaposlenih 26 železničarjev, leta 1999 pa le še 12.

Ker so Prevalje obmejna postaja, so na postaji tudi obmejna policija, carina in razne špedicije. Primopredaja vagonskih pošiljk med SŽ in avstrijskimi železnicami se opravlja v Pliberku.

Vodna postaja je še aktivna in ima še en aktiven napajalnik za muzejske vlake. V času intenzivnega prometa do konca prve svetovne vojne so bili štirje napajalniki, zatem sta do ukinitve parne vleke zadoščala dva. Že druga vagonska tehtnica je dotrajana in čaka kasacijo. Šef postaje Prevalje je pristojen za službena mesta Holmec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Otiški vrh.

Holmec Lega postajališča: km 80,389 Nadmorska višina: 496,4 m Holmec je bil prvotno izogibališče. Po prvi svetovni vojni se je obseg prometa zelo zmanjšal, zato ni bilo več potrebe po izogibališču, zato so ga reducirali na nezasedeno postajališče, vendar so ga 1.avgusta 1940 prekategorizirali v zasedeno postajališče pod nadzorom postaje Prevalje. Vozovnice je prodajal dotedanji čuvaj. Nemci so med drugo svetovno vojno ponovno uredili izogibališče.

Na to službeno mesto sedaj spominja samo raven svet, to je nekdanji plato in dolg prepust za več tirov.

Pred Holmcem v km 78,200 so malo pred prvo svetovno vojno ukinili potni prehod čez progo. Za varen in neoviran prehod pešcev čez progo so zgradili lesen nadhod čez progo in nanj visoke lesene stopnice.

Karel Rustja/Marjan Mally

Avgust 2012

17

MALO ZGODOVINE NEKOČ JE BILA PROGA TRŽIŠČE – KRMELJ Ravno preden sem začel pisati ta članek, sem v časniku Delo (ponedeljek,2. julija) prebral, kako se je v ljubljanskem železniškem vozlišču pojavila potreba po vzpostavitvi novih železniških postajališč, ki bi omogočala, da bi ljudje puščali avtomobile na obrobju prestolnice in se z vlakom pripeljali v center mesta. S tem bi sprostili predvsem v jutranjih in popoldanskih konicah še kar nevzdržno gnečo po ljubljanskih cestah. In to bi bila tudi lepa priložnost za železnico. Žal pa se je v preteklosti kar prevečkrat dogajalo, da smo zapirali postajališča, postaje in celo proge.Ko smo zadevo zaprli, smo jo za vedno pokopali, saj nismo prog potem nikoli več obnovili. Edina svetla izjema bo v prihodnosti kočevska proga, pa tudi ta projekt se na žalost časovno podaljšuje in oddaljuje.

Tokrat bom pisal o zaprtju sicer samo slaba dva kilometra dolgega odseka Tržišče- Trebnje. To se ni zgodilo pred kratkim, je pa v septembru predvidena izgradnja (demontaža) kretnice številka 2 na postaji Tržišče. Ta kretnica je bila cepna za smer Krmelj. Ko te kretnice ne bo več, bo zabrisana še zadnja sled za krmeljsko progo na postaji Tržišče .

Krmelj je imel svoj premogovnik, ki je skoraj poldrugo stoletje predstavljal glavno materialno osnovo celotnega gospodarstva Krmelja in bližnje ter daljne okolice.

Z izgradnjo in otvoritvijo železniške proge od Trebnjega preko Tržišča do Krmelja 15. novembra leta 1908je premogovnik še pridobil na pomenu. Železniška postaja je poleg postajnega poslopja imela še kurilniško remizo za parno lokomotivo, vagonsko tehtnico, deponijo za premog in čistilni jarek. Postaja je imela kar pet tirov, eden je bil podaljšan do odbiralnice premoga v krmeljskem premogovniku. Že kmalu po dograditvi proge do Krmelja so se pojavile zamisli o navezavi na progo Zidani Most-Dobova, prvotno prek Šentjanža do Radeč. Šele po prvi svetovni vojni je prevladala različica po dolini Mirne od Tržišča do Sevnice.

Ko je bil zaprt krmeljski premogovnik in se je v teh krajih razvilo cestno omrežje, je začela krmeljska železnica izgubljati svoj pomen. V soboto, 15. januarja leta 1966, je iz Krmelja odpeljal zadnji potniški vlak, čez natanko trideset let, 15.01.1996, pa so progo zaprli še za tovorni promet. Krmeljske železnice tako ni bilo več. Pred nekaj leti so bili demontirani še tiri in, kot sem že omenil, bo letos v Tržišču demontirana še krmeljska kretnica.

V spomin na krmeljsko železnico je bil leta 2006 v Krmelju urejen železniški park. Krasi ga tudi parna lokomotiva serije 62-037, letnik 1943, dolžine 899 cm, osna obremenitev 16 t in teže 48 t ter z možnostjo razvitja hitrosti do 45 km/h. Ta in take lokomotive so nekoč vozile po mirnski dolini.

Miran Prnaver

Kretnica, ki bo le še nekaj časa spominjala na krmeljsko progo.

V travi se proga konča.

Nekoč je resnično vozila po krmeljski progi.

18

Fotograf: Miran Prnaver

Fotograf: Miran Prnaver

Fotograf: Miran Prnaver

Avgust 2012

DRUŽENJE SŽPS NA POLJSKEM Kot že kar nekaj let, smo se tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja, in sicer na povabilo kolegov s poljskih železnic. Letos je bilo to srečanje, katerega smo se v kraju Karpicko udeležili predstavniki Slovenije, Hrvaške, Slovaške. Rečeno, storjeno! Naša odprava je štela pet članov. Trije kaveljci in dve korenini. Naša naloga je bila, da našo državo in Sindikat železniškega prometa Slovenije zastopamo v karseda najlepši luči.

Po dvanajsturni vožnji smo v poznih večernih urah prispeli. Pričakali so nas naši nadvse prijazni gostitelji. Po namestitvi v lepo urejenem počitniškem kompleksu še pozdrav z ostalimi gosti in zaslužen počitek!

Sledili so trije dnevi uradnega dela obiska in nato še trije dnevi, ki so bili v znamenju športnih aktivnostih.

Tekmovali smo v štirih disciplinah in naj omenim, da smo v hudi konkurenci številnih ekip kar dvakrat zasedli 4. mesto. Pokala res nismo dobili, smo pa dokazali, da mišic nimamo samo za okras.

Kolegi iz Poljske so poskrbeli tudi za presenečenje, s tem da so nam omogočili ogled tradicionalne parade parnih lokomotiv v Wolsztynu v popoldanskem času, v večernem pa ogled predstave o zgodovini Poljske skozi dim, paro in svetlobo.

Zadnji popoldan je potekal ob podelitvi pokalov in izmenjavi daril, po slavnostni večerji pa smo se obrnili proti domu.

Naj povzamem tedenski vtis! Če pozabimo na dolgo in naporno vožnjo... smo se imeli lepo, spoznali smo nove ljudi, njihovo kulturo, odšli pa s ponosom, da smo Slovenijo in Sindikat železniškega prometa Slovenije zastopali častno in ponosno, kot se za nas Slovence spodobi.

Bojana Kocjančič

Obvezna gasilska

Avgust 2012

Fotograf: Matjaž Skutnik

19

DRUŽENJE Tradicionalni pohod SŽPS OO Postojna Letos se nismo odpravili na Javornik, saj smo sklenili, da bomo tradicionalni spomladanski pohod popestrili z raziskovanjem naše lepe domovine in vsakokrat izbrali drug cilj.

Tokrat je padla odločitev, da gremo raziskovat hrib, kjer domuje Uršula s svojim zborom čarovnic. Tisti, ki ste že kdaj obiskali pustni karneval v Cerknici, verjetno že slutite, da smo se podali na 1115 m visoko Slivnico, kjer po ljudskem izročilu domujejo čarovnice.

Zbrali smo se na železniški postaji Rakek, kjer smo se najprej okrepčali, si oprtali nahrbtnike, pohodne palice nastavili na primerno višino in jo mahnili proti Cerknici. Po dobri uri hoje smo se začeli vzpenjati po rahlo strmi poti, ki nas je vodila skozi borovce proti vrhu. Malo pod

Fotograf: Silva

Fotograf: Silva

vrhom se nam je odprl pogled na Cerkniško jezero, ki je po površini naše največje jezero. Nemalo smo bili začudeni, saj smo na lastne oči videli, kako nas narava vedno preseneti. V tem letnem času bi morala biti dolina pod nami prekrita z vodo, vendar je suša naredila svoje in nam pustila samo nekaj vodnih zaplat. Vsekakor je bil razgled čudovit, Tomaž pa nam je prijazno pomagal z orientacijo in naštel vasi, ki smo jih opazovali. Ko smo končno prisopihali do doma na Slivnici, je prijazno osebje poskrbelo za naše želodčke, pa še streho nad glavo smo imeli, ko se je zunaj razbesnela nevihta z močnim dežjem.

Mislim, da so nas imele tudi dame na metlah že zadosti, saj je nehalo deževati in smo se lahko odpravili nazaj v dolino. Opazila sicer nisem nobene, vendar sem imela občutek, da v vrhovih borovcev ječijo: »Pa pridite še kaj, ha, ha, ha…«. No, morda pa je to samo moja domišljija, kdo bi vedel.

Naslednje leto pa drugam, kam že? Aha, na Štampetov most ob dnevu železničarjev. Prijazno povabljeni, da se nam pridružite.

Zapisala: Silva Ostali udeleženci pohoda pa dodajamo: Silvika, stokrat hvala za »obilen doping« in » naj ti bog ohrani to navado«!

ŠPORTNO-DRUŽABNO SREČANJE ČLANIC IN ČLANOV SŽPS 2012 Kot vsako leto do sedaj, smo se tudi letos članice in člani SŽPS drugo soboto v juniju srečali na skupnem športno-družabnem snidenju, ki je že tretjo leto potekalo v športnem parku Modra laguna v Ljubljani. Če smo lansko leto imeli prečudovit sončen dan, se nam je letos vreme izneverilo na način, da nas je že zjutraj pozdravilo z dežnimi kapljami, ki so čez dan sem pa tja prerasle celo v večje nalive. No, na koncu se je izkazalo, da nam je deževen dan pravzaprav pripravil enkratno zabavo, saj, hvala bogu, Modra laguna razpolaga z velikim zimskim vrtom, tako da nihče od več kot 250 udeležencev ni ostal na dežju. Športno dogajanje se je začelo z nogometom, kjer je sodelovalo največ ekip, med njimi je bila tudi ekipa SPVH. Tekmovanje je potekalo tudi v košarki, odbojki na mivki, namiznem tenisu, šahu in pikadu.

Vsi ostali, ki nismo tekmovali, smo v zimskem vrtu že v dopoldanskem času uživali v glasbi skupine Lotus, v kateri igra tudi naš član Jože Greifoner. Za malico je kuharska ekipa Modre lagune pripravila okusen golaž s polento, popoldan pa so bile na voljo vse možne dobrote z žara, tako da bi zelo težko našli koga lačnega ali žejnega. Po končanih tekmovanjih nas je obiskal tudi gospod Dušan Mes,generalni direktor SŽ, ki je po pozdravnem govoru izžrebal glavne nagrade (letovanje v Moravskih in Atomskih toplicah, Zrečah, moško in žensko uro in še bi lahko naštevali). Zabava se je nadaljevala vse do 17.00, ko so se prvi udeleženci morali odpraviti proti domu. Prvi vtisi nas, ki smo organizacijsko pripravili srečanje, so bili zelo pozitivni, kar se je v naslednjih dneh dejansko pokazalo tudi po odzivih udeležencev.

Kot že uvodoma rečeno, je deževen dan poskrbel za pravo veselico in dobro voljo vseh nas, zato se z vremensko napovedjo ob naslednjem skupnem srečanju sploh ne bomo obremenjevali. Zatorej: na svidenje drugo soboto v juniju 2013.

Jože Skubic, sekretar SŽPS

20

Avgust 2012

DRUŽENJE Fotograf: Martin Tanjšek

Avgust 2012

21

DRUŽENJE JADRANJE 2012 Skoraj ista posadka kot v letu 2010, samo Čarli je nadomestil Sandija, ostali pa smo bili (Zlatan, Drago, Vili, Vid, Danilo, Miloš, Kristjan in Matjaž) isti, ki smo se med 02. in 08. junijem odpravili na jadranje po lepem Jadranu. Letos nam je dom na morju nudila popolnoma nova jadrnica »Srebrena«. Za razliko od prejšnjega jadranja, proti jugu, nas je letos pot vodila na sever, in sicer sta bila naš start in cilj v marini Kaštela pri Spitu.

Točke, ki smo jih osvojili, pa so bile sledeče: ACI Kaštela – Rt.Čiovo – Mali Drvenik – (sv.)svetilnik Murvica– uv. Stari Trogir–Rt. Ploča– Ražanj –Rogoznica – ot. Žirje/Vela Stupica/ – Škulj– Žakan – Piškera –Mana (1960. leta sneman film Winnetou ) – Sestrica– nacionalni park Telašćica – prehod Mala Proversa–Sali – Rava – Iž – Sestrunj –Tun – Rivanj – Preko – Kukljica – Ždrelac – Barotul –Pašman–Tkon – Zaklopatica – Vrgada/uv. Kranje/ – ot. Tijat– Vodice – Šibenik – ot. Zlarin – Primošten–Ot. Smokvica – ot.

Mali Drvenik /Rina/ – ot. Veli Drvenik /Krknjaš/ – ot. Šolta / Rogač/ACI Kaštela.

Torej je za nami opravljena kar lepa pot.

Poleg dobre družbe, prijetnih doživetij je piko na i dodalo še lepo vreme, seveda nam je tudi veter služil, tako da smo lahko odprli tudi jadra, kar pa ima poseben čar na vsakem jadranju in seveda pravijo, da ni jadralca, ki si nebi želel vetra.

Matjaž Skutnik

Toni se jutro po službeni zabavi zbudi z glavobolom, groznim zadahom in popolno luknjo v spominu. Odpravi se v kuhinjo, kjer mu žena že pripravlja kavo.

"Alenka, od sinoči se ne spomin ničesar! Povej mi, ali je bilo tako grozno, kot se mi dozdeva, da je bilo?" "Še huje je bilo! Popolnoma si se osmešil pred vsemi, poleg tega pa si grozil nadzornemu svetu in žalil predsednika uprave, tako da te je odpustil!" mu zgroženo pove žena.

"Ah, poščijem se na njega," odvrne Toni.

"Saj si tudi se!" mu pove žena.

"Ah, jebi ga," še vedno vztraja Toni.

"Saj sem ga," mu odgovori žena, "tako da si dobil nazaj svojo službo!"

22

Avgust 2012

DRUŽENJE POHOD SKOZI VINOGRADE Rekreativno pohodništvo je v Sindikatu železniškega prometa Slovenijo spodbujano že veliko let. V ta namen se vsako leto najmanj enkrat organizira manj zahteven pohod za rekreativce, ki jim visokogorje manj ustreza.

Letošnje leto je bila tako izbrana zelo zanimiva kombinacija pohoda in turizma. Pohodniki smo se namreč pridružili tradicionalnemu pohodu Društva vinogradnikov Sevnica – Boštanj, kjer vsako leto

Dobrote posavskih vinogradnikov

Fotograf: Damjan Rak

organizirajo pohod po eni izmed mnogih prečudovitih vinskih poti na njihovem območju.

Zbrana skupina pohodnikov si je najprej ogledala grad Sevnico in njegovo notranjost, pri tem zavriskala skupaj s svati na poroki, ki so v urejenem parku poleg gradu zelo romantične. Po golažu v kruhovih skodelicah nad grajskim vinogradom, ki ga upravlja društvo, se je pot mestno središče Sevnice, mimo

železniške postaje, hidroelektrarne Boštanj na izhodišče v Ledgonje. Ob 13. uri se je skupaj prek 200 pohodnikov zagnalo navzgor na Zajčjo goro. A je bil pohod po petih minutah zaustavljen s pogostitvijo domačinov. Pecivo, narezki, pijača. Nato polurni strm vzpon, s polnim želodcem, do polovice Zajčje gore.

Spet zapora. Polne mize dobrot. Naporno. A smo premagali tudi drugo polovico Zajčje gore in na vrhu se nam je odprl prekrasen pogled nad dolino reke Save, sotočje z Mirno, na Šmarčno in Kompolje tja do Radeč, na Sevnico do Loga in čudoviti Boštanj. Po začetnem spustu nas je po 200 metrih zapora s harmoniko prepričala, da seveda mimo polnih miz ne gre. Dišeč pečen odojek in na stotine dobrot so tekmovali med seboj, kateri bo prej poplaknjen z odličnimi vini domačinov, vinogradnikov. Naslednjih 500 m je bilo potrebno premagati po ravnini, a ne mimo še treh postojank.

Potem pa le malo dalje, skozi gozdove do Ledine, v Zleteče, kjer, saj sedaj že veste, nas je povsod čakala zapora. Še Matej, zmagovalec resničnostnega šova Kmetija, je bil presenečen nad tolikimi zaporami. Mi pa smo železničarji, na zapore navajeni, in prav vsi smo se trudili,da je promet tekel nemoteno, križarili po mizah in nato naprej po poteh. Brez izrednih dogodkov.

Zadnja zapora pri podpredsedniku društva Stanetu Možicu je bila spet prečudovita. Tu so nekateri morali oditi na vlak nazaj. Žal. Kajti spust v dolino do vinske kleti Mastnak in pa ambient pod kozolcem ob kleti, zaključni večer z golažem je bil enkraten.

Iskrena hvala gostiteljem, Društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj, predsedniku Francu Košaku in seveda gostoljubju vseh domačinov na celotni 10kilometrski poti.

Prihodnjo pomlad pa nasvidenje na pohodu na Štampetov most!

Damjan Rak

V soncu obsijani razigrani pohodniki!

Avgust 2012

Fotograf: Damjan Rak

23

DRUŽENJE 6. srečanje SVSŽ V soboto, dne 2. junija 2012, se je odvijalo 6. športno - družabno srečanje članic in članov Sindikata vzdrževalcev Slovenskih železnic v Ormožu.

Ob prihodu na prizorišče srečanja nas je pozdravil zvok harmonike in ansambel Recesija. Kljub dopoldanskemu slabemu vremenu dobre volje med udeleženci ni manjkalo.

Pred malico smo odšli na ogled vinske kleti Ormož, katera je bila zgrajena leta 1967 po načrtih prof. Mirana Veseliča iz Ormoža. Njena okrogla oblika se odlično ujema s konfiguracijo terena in zagotavlja optimalne pogoje za dobro kletarjenje.

Pet podzemskih etaž, v katerih zori vino, se spušča 25 metrov globoko. V treh najglobljih se v vsem svojem sijajupredstavljajo veliki hrastovi sodi, v katerih zorijo vina, pridobljena izključno iz grozdja, ki je pridelano v lastnih vinogradih in pri najboljših vinogradnikih iz Jeruzalemskih goric. V teh vinogradih uspevajo odlični sauvignon, renski rizling, traminec, sivi pinot, beli pinot, chardonnay, laški rizling, rumeni muškat in domač šipon. Najpomembnejša pridobitev je najsodobnejša fermentacijska hala za pridelavo kakovostnih vin, ki z novo tehnologijo omogoča kontrolo celovitega postopka od pričetka procesa vse do stekleničenja. Posodobljena je bila tudi prešna hiša. Po ogledu vinske kleti je sledila degustacija žlahtne kapljice in vrnitev na prizorišče srečanja, kjer nam je kuhar pripravil slastni bograč.

Sledil je športni del; mali nogomet, odbojka in vlečenje vrvi. Nekateri so bili člani ekip, drugi navijači, ostali pa so uživali v zvokih ansambla in medsebojnem klepetanju. V bližini prizorišča je bil tudi ribnik, ob katerem smo se lahko sprehodili in posedeli. Po slastni popoldanski malici je sledila podelitev nagrad najboljšim ekipam športnih iger in skupinsko slikanje.

Sobotno popoldne je počasi jemalo slovo in športno - družabno srečanje se je zaključilo. Polni lepih spominov in vtisov smo zapustili Ormož v upanju, da se naslednje leto prvo soboto v juniju spet vidimo.

Rezultati po posameznih športnih igrah so bili sledeči:

Zahvala organizatorju 6. športnega-družabnega srečanja SVSŽ, sekretarju SVSŽ, predsedniku SVSŽ, ki je odlično opravil vlogo sodnika v športnih igrah, ansamblu Recesija, ki je skrbel za dobro voljo in pa seveda še posebna zahvala kuharju, ki je poskrbel za naše želodčke.

24

Avgust 2012

DRUŽENJE ŽELEZNIŠKA RIBIŠKA LIGA DRUŽENJA: 10. SEZONA Pozdravljeni bralci, spet je čas, da se napiše, kaj se dogaja z železniško ribiško ligo druženja. Zadali smo si velik cilj, saj je letos deseta jubilejna sezona našega tekmovanja. V deseti sezoni je kar devet tekem na različnih lokacijah,ena od devetih tekem pa bo tekma ob desetletnici delovanja. Vam je že znano,da je sindikat SŽS enostransko prekinil sodelovanje, s tem pa naredil veliko škodo sami ligi druženja. Ker ima ribiška liga druženja svoje zastavljene cilje, jih bo speljala, saj vseh 30 članov prihaja iz različnih sindikatov in v slogi je moč. Zato smo pristopili v okrilje sindikata vzdrževalcev slovenskih železnic - SVSŽ, ki so nas z veseljem sprejeli in z njimi zelo dobro sodelujemo.

PRVA OTVORITVENA TEKMA, KRAJ MALEČNIK, NEBOVA, 14.04.2012 Prijavljenih je bilo 30 tekmovalcev. Prišlo je kar nekaj novih obrazov in tudi stari povratniki so se vrnili. Sama tekma je potekala enkratno, tekmovalci so bili prvič na tej trasi, tako da ni bil nihče v kakšni prednosti. Vreme smo imeli slabo, oblačno, ob koncu tekme pa tudi dež. Seveda ima sama tekma namen druženja.

Po tekmi je sledila obilna malica, ki je teknila vsem.

Rezultati tekme so bili sledeči: Rezultati prve tekme: POSAMIČNO 1. mesto BRANKO KACJAN 15.580 g 2. mesto SAŠO NAHBERGER 15.420 g 3. mesto FRANC LOBENWEIN 14.680 g DRUGA TEKMA, JURŠINCI, 05.05.2012 Na sami tekmi je sodelovalo isto število tekmovalcev na čisto novi lokaciji in bili smo zelo presenečeni, saj je okolje urejeno in čisto. Po vpisu smo izvedli žrebanje in se napotili na svoja tekmovalna mesta, da smo se pripravili na tekmo in start ob 9. uri.

Tekma se je končala ob 13. uri; sledilo je tehtanje. Po tehtanju smo se napotili v gostišče, kjer so pripravili kosilo, kasneje smo razglasili rezultate same tekme.

Rezultati druge tekme: POSAMIČNO 1. mesto MARTIN ČERIČ 36.760 g 2. mesto BOŠTJAN PETEK 36.660 g 3. mesto MIRAN RAZBORŠEK 27.860 g TRETJA TEKMA, ZBELOVO, JERNEJČEK, 19.05.2012 Tretja tekma je bila nekaj posebnega, kar se pod okriljem SŽS ni nikoli zgodilo, pa bi se moralo. Sedaj smo pod okriljem Sindikata vzdrževalcev Slovenskih železnic, ki ima za takšne namene druženja posluh.

To je že drugo srečanje, ki so ga v celoti izpeljali in organizirali na visoki ravni. Predsednik Aleksander Šmid nas je ponovno presenetil z njegovo kulinariko, pripravil vrhunski pasulj in okusen žar. Seveda je imel tudi pomagače, sajnebi mogel toliko ust nahraniti naenkrat, manjkalo ni niti pijače. Kar zadeva ribiško tekmovanje, ni pomembno, ali uloviš kakšno ribico ali ne, pomembna je dobra volja in v prvi vrsti druženje - to je smisel tekmovanja. Start smo imeli ob 9. uri in konec ob 13. uri. Ko smo stehtali ulovljene ribe, so se takoj pokazali rezultati tekme, po tekmi pa obilna malica! Organizator tega srečanja je poskrbel za

še dve presenečenji; vsi tekmovalci so prejeli majice z logotipom železniške ribiške lige druženja, prvi trije tekmovalci pa unikatne pokale.

Rezultate tretje tekme: POSAMIČNO 1. mesto BORIS ZRNEC 6.210 g 2. mesto DAMJAN OVČAK 5.480 g 3. mesto BRANKO KACJAN 3.940 g ČETRTA TEKMA: RAČE, DNEVNO-NOČNI MARATON, 02.06.2012 Obstaja tekma, ki ima največji pomen ribiške lige, saj je obvezna za vse tekmovalce, seveda pa so lahko sodelovali tudi vsi železničarji, le prijaviti se je bilo potrebno in vplačati startnino.

Same tekme se je udeležilo 25 tekmovalcev, verjetno je botrovalo vreme, saj je bilo zjutraj zelo mokro, ker je vso noč deževalo. Kar zadeva organizacijo, je bilo poskrbljeno za vse: hrane in pijače ni manjkalo,imeli pa smo mešane občutke, saj smo imeli zbor ob 10. uri. Počakali smo, da se je vreme zboljšalo, startali smo ob 12. uri, ko je že sijalo sonce.

Lanski zmagovalec 9. sezone Miran Vlašič je letos branil prehodni pokal ribiške lige, vendar ga je predal novemu zmagovalcu 10. sezone. Poskrbeli smo tudi za nagrade: prve tri tekmovalce so čakali trije pokali in vrednostni boni naših sponzorjev, vsak tekmovalec pa je prejel darilno vrečo sponzorjev. Naši sponzorji so: trgovina SOM Lenart, trgovina BIG FISH, trgovina TROFEJA Maribor, sindikata SVSŽ in SŽPS in ostali.

PA POGLEJMO REZULTATE DNEVNO-NOČNEGA MARATONA V RAČAH, 02.06. 2012 Rezultati četrte tekme: POSAMIČNO 1. mesto MIRAN RAZBORŠEK 83.100 g 2. mesto BOŠTJAN PETEK 40.230 g 3. mesto BRANKO KACJAN 29.680 g Skupni zmagovalec 12-urnega maratona je Miran Razboršek, prejel pa je tudi prehodni pokal lige, ki ga bo eno sezono s ponosom hranil.

DOBER PRIJEM! Aleksander Šmid

Ribiška liga

Avgust 2012

25

UPOKOJILI SO SE OB ZADNJI IZMENI Fikret Ramić je s 23. na 24. maj opravljal svojo zadnjo izmeno kot prometnik postaje Celje. S svojim delom je pričel na Slovenskih železnicah leta 1982 kot pripravnik na postaji Laško, kjer je opravljal delo prometnika samostojno leto in pol. Od leta 1984 pa do letošnjega leta je opravljal dela prometnika postaje Celje, to je kar 27 let, lepa leta – I. ranga! Na koncu mu lahko zaželimo zdravja in veliko prejetih zasluženih pokojnin.

Matjaž SKUTNIK

Ob zadnji izmeni

REZULTATI ŠPORNIH IGER SŽPS 2012 NOGOMET 1. OO CELJE 2. OO NOVA GORICA 3. SPV Hrvaške NAMIZNI TENIS 1. SVSŽ 2. OO MARIBOR 3. SPV Hrvaške ŠAH 1. SVSŽ 2. OO CELJE 3. OO ZALOG ODBOJKA NA MIVKI 1. OO ZIDANI MOST 2. OO POSTOJNA 3. OO NOVO MESTO KOŠARKA 1. OO POSTOJNA 2. SVSŽ 3. OO ZIDANI MOST PIKADO 1. OO SEŽANA - Sakib Husić 2. OO ZIDANI MOST - Janez Glavač 3. OO PRAGERSKO - Drago Sreš SKUPNI REZULTATI 1. OO CELJE – 88 točk 2. SVSŽ – 84 točk (2 x 1 mesto) 3. OO POSTOJNA - 84 točk

26

Fikret s sodelavci

ZA BOLJŠO PREBAVO KONTROLA POLETOV Kontrola poletov kliče pilota Muja: »Javite nam svoj položaj in višino, prosim!« Mujo: »180cm, sedim!« ZLATA RIBICA Tone je ujel zlato ribico. »Kupi mi nov Audi,« ji zapove. »Na kredit ali lizing?« ga vpraša zlata ribica.

Tone: »Bi ti raje na olje ali na mast?« IMPOTENCA I. »Mujo je postal 300% impotenten,« se pritožuje Fata sosedi. »Kako 300%, če pa si še včeraj rekla 100%?« »Včeraj je padel po stopnicah, zlomil si je prste in si pregriznil jezik!« IMPOTENCA II. Starček je nekje prebral, da je kruh odličen proti impotenci, pa se odpravi v pekarno: »Pet kil kruha, prosim!« »Kaj boste s toliko kruha, strdil se vam bo!« »O, potem pa 15 kg, prosim!« JABOLKA Učiteljica sprašuje: »Kdaj je čas za obiranje jabolk?« Janezek: »Ko soseda ni doma!«

Avgust 2012

DRUŽENJE Fotograf: Martin Tanjšek

Avgust 2012

27

Foto: CHATO