Zaposlitvena pismenost by j talentiran

Alenka Blazinšek Tadeja Ozebek

ZAPOSLITVENA PISMENOST

Nefiks publikacija

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 374 BLAZINŠEK, Alenka Zaposlitvena pismenost / pripravili Alenka Blazinšek, Tadeja Ozebek. - Ljubljana : Salve, 2010. - (Nefiks publikacije) ISBN 978-961-211-565-4 254128896

Zaposlitvena pismenost avtorici: Alenka Blazinšek, Tadeja Ozebek lektoriranje: Staša Barbič oblikovanje: Ksenija Blazinšek zbirka: Nefiks publikacije izdal: Zavod Nefiks založba: Salve d.o.o. Ljubljana, 2010 naklada: 300 izvodov

ZAPOSLITVENA PISMENOST Pripravili: Alenka Blazinšek Tadeja Ozebek

Zaposlitvena pismenost

Kazalo

1. Uvod 2. Zaposlitvena pismenost 2.1. Trg dela, vseživljenjsko učenje 2.2. Zaposlitvena pismenost posameznika 3. Vseživljenjska karierna orientacija 4. Nefiks razvija zaposlitveno pismenost 4.1. Pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih 4.2. Pridobivanje znanja z delom (študentski servis, pogodbeno delo, ostale delovne izkušnje) 4.3. Pridobivanje znanja v organiziranih oblikah izobraževanja 4.4. Pridobivanje znanja s prostovoljnim delom 4.5. Pridobivanje izkušenj v tujini 4.6. Ostali načini pridobivanja znanja 5. Socialni kapital in zaposlitvena pismenost 6. Deset nasvetov, kako razvijati zaposlitveno pismenost 7. Zaključek 8. Viri in literatura

7 8 11 17 18 22 25 27 29 31 33 35 36 39 45 46

Zaposlitvena pismenost

1. Uvod V času, ko je zaposlovanje eden od ključnih izzivov za mlade, je zaposlitvena pismenost ena izmed ključnih kompetenc mladega človeka. Vključuje teoretično znanje in vedenje, praktične sposobnosti ter njegovo naravnanost - željo po zaposlovanju. Spodbujanje zaposlitvene pismenosti je ena izmed glavnih nalog Nefiksa, vodilnega projekta na področju beleženja neformalno pridobljenega znanja, ki je pod okriljem Društva mladinski ceh prerasel v samostojen zavod, vodilno organizacijo na tem področju. Nefiks oziroma e-Nefiks je brezplačna spletna aplikacija, ki služi kot orodje za beleženje neformalno pridobljenega znanja, mladim in iskalcem zaposlitve pa nudi predvsem strukturirano zgodnjo gradnjo kariere. Raziskave so pokazale, da smo funkcionalno zelo slabo pismeni, kar pomeni, da ne znamo v celoti uporabljati razpoložljivih virov v okolju. Kako pa je z zaposlitveno pismenostjo? Kaj zaposlitvena pismenost pravzaprav pomeni? V tej publikaciji najdete vse ključne elemente in karakteristike zaposlitvene pismenosti, kakor jih vidimo pri Nefiksu. S tem želimo spodbuditi vse mlade, da začno pravočasno razmišljati o svoji zaposljivosti ter razvijati vseživljenjsko karierno orientacijo. Razlika, če se odpravimo v trgovimo z listkom za nakupovanje ali brez njega, je v tem, da je večja verjetnost, da z listkom domov prinesemo tisto, kar zares potrebujemo. Prav takšna je tudi razlika med tem, ali svojo kariero načrtujemo ali ne. Če jo, je verjetnost, da bomo v življenju počeli tisto, v čemer smo dobri in kar radi delamo, bistveno večja! In zaposlitvena pismenost igra pri tem ključno vlogo.

Zaposlitvena pismenost

2. Zaposlitvena pismenost Zaposlitvena pismenost je zmožnost posameznika v vsakem trenutku dobiti zaposlitev. Vključuje zavest o lastnih kompetencah, sposobnostih in zmožnostih, sposobnost učenja in načrtovanja kariere, poznavanje trga dela in sposobnost aktivacije socialnega kapitala ter drugih vzvodov, katerih posledica je (želena) zaposlitev.

Zaposlitveno pismenost pri Zavodu Nefiks razvijamo skozi sledeče stebre: 1. steber: beleženje neformalno pridobljenega znanja - Nefiks 2. steber: promocija koncepta neformalnega učenja 3. steber: (neformalno) izobraževanje, razvoj in krepitev kompetenc 4. steber: teoretična konceptualizacija in izdajanje literature Štirje stebri, skozi katere na Zavodu Nefiks mladim pomagamo do zaposlitvene pismenosti, so hkrati ključne dejavnosti in cilji Nefiksa. V prvem stebru skrbimo za beleženje neformalno pridobljenega znanja. Spletna aplikacija e-Nefiks, ki je uporabnikom na voljo brezplačno, omogoča, da lahko posameznik sproti beleži svoje neformalno pridobljeno znanje. Tako postane pridobivanje zaposlitvene pismenosti kontinuiran in voden proces, skozi katerega se posameznik nauči tudi prepoznavanja znanja in kompetenc, sprejemanja povratnih informacij bivših delodajalcev in oblikovanja življenjepisa. Sistem namreč omogoča direkten izvoz izbranih oziroma želenih kompetenc v več evropsko priznanih oblik življenjepisa, med katerimi je najbolj priljubljen Europass. Drugi steber - promocija koncepta neformalnega se osredotoča na ozaveščanje ljudi o tem, da je neformalni aspekt učenja v življenju izjemnega pomena. Zagovarjamo komplementarnost v izobraževanju - zavedamo se pomena formalnih institucij pri pridobivanju znanja, obenem pa

skušamo širiti zavedanje o tem, da se lahko formalno pridobljeno znanje zelo dobro dopolni z ko neformalno pridobljenimi izkušnjami in znanjem. To konkretno pomeni, da ima mlad iskalec lnega izobraževanja izobraževanj in pridobitve diplome počel še kaj drugega, veliko zaposlitve,, ki je poleg formalnega žnosti za zaposlitev. itev. Neformalno pridobljene pridoblj izkušnj več možnosti izkušnje, ki jih je ta posameznik pridobil preko študentskega dela, prostovoljstva, dela na odgovorni odgovornih projektih (npr. pri organizaciji itev), na različnih čnih tečajih in v tujini so kapital, ki ga lahko lah pri iskanju službe zelo dobro prireditev), či. Delodajalci namreč iščejo iznajdljive ljudi, ki so že dokaza unovči. dokazali, da so sposobni samostojnega ja in pridobivanja prid anja znanja anja zunaj formalnih organizacij. organizac iskanja

Zaposlitvena pismenost

Za zaposljivost posameznika je izjemnega pomenaa tudi, tu na katerem področju področ ročj se udejstvuje. Če uspe us kšne zaposlitve išče kot kšn ot št šštudent in kakšne nee bo iskal kot združiti smer študija oziroma izobrazbe s tem, kakšne ott priložnostna, p ko nepovezana n ela. la. mlad diplomant, je to veliko boljša referenca kot s stroko dela. a)) izobraževanja za štu tud nješ ješolce in druge mlade, Tretji steber, ki ga predstavljajo (neformalna) študente, srednješolce slit litvene pismenosti. Pr Pre različnih h delavnic, d nj in nudi mladim pomoč pri pridobivanju zaposlitvene Preko izobraževanj stt Nefiksa in za krepitev krepite tev pomena neformalnega ne izobražev ževa e dogodkov skrbimo za večjo prepoznavnost izobraževanja. pe in pa Vikendi zaposlitvene za zap e pismenosti p za dijake. ke. Podjetni P Dve izmed aktivnosti sta akcija Podjetni petki mla ladi dobijo konkretno no izkušnjo podjetja. po mi slovenskimi s petki so bili ustvarjeni z namenom, da mladi Z različnimi pism me m pripravljam am enodnevne podjetji, ki so spoznala pomembnostt zaposlitvene pismenosti za mlade, pripravljamo ojje ključne kadre, vre vr n usmeritve, u kadro rov delavnice, kjer podjetje predstavi svoje vrednote in kadrovnice pa povedo, ittvenih razgovorih. V drugem delu d Zavod Nefiks pripravi delavnice kaj lahko mladi pričakujejo na zaposlitvenih k saati življenjepis in motivacijsko pismo o zaposlitveni pismenosti (simulacijaa prijave na razpis, kako napisati m mla lajši generaciji in vzgajanju mladih, da …). Vikendi zaposlitvene pismenosti zza dijake pa so nam namenjene mlajši p ž v zgodnejših nejših letih. n začenjajo z beleženjem neformalno pridobljenih znanjj že alizacija in izdajanj je literature, ree, pomeni celostno celo os Četrti steber, teoretična konceptualizacija izdajanje teoretično podlago ncceptom. Z izdajo publikacij p s imaa zainteresirani dostop našim aktivnostim, pojmom in konceptom. skrbimo, da imajo ejjo zaposljivosti, za ap e pismenosti, ko on do kakovostnih informacij, ki se tičejo zaposlitvene konceptov vseživljenjskega učenja, Nefiks tutorstva itd.

2.1. Trg dela, vsež vseži vseživljenjsko učenje Časi se spreminjajo, in če je bill pred desetimi leti za pridobitev službe luž užbe potreben telefon telefonski on klic, je dveh letih je zaposlitev milijonov danes pogosto potrebno veliko več. “V zadnjih z tev ev izgubilo več milijon on ljudi. Dolgovi so se s povečali v taki meri, da se jih ih več v let ne bomo rešili. Vse to o je še dodatno obremenilo obreem našo socialno no kohezijo. kohezi Razkrilo je tudi nekatere nekate ater temeljne resnice o težavah, avvah, v katerih se je znašlo zn z evropsko gospodarstvo. tvo. vo. Medtem M pa svetovno o ggospodarstvo napreduje. e.. Evropa si bo s svo svojim vo odzivom tlakovala pot v prih prihodnost” (EK, 2010). ). Strategija S 2020, ki EU državam drž ržavam kaže smernice smern ni razvoja, si je za svoj cilj ambiciozno mora ciozno postavila: “75 % prebivalstva v starosti o cio od 20 do 64 let mo or imeti zaposlitev”, česar pa si ne predstavljamo pr brez zaposlitveno za pismenih posameznikov. osameznikov. o Tisti posameznik, ki sledi spreminjanju njjanju na trgu dela in i zahtevam delodajalcev, lccev, je v iskanju zaposlitve tudi najbolj uspešen. “Na trgu dela se srečujejo iskalci zaposlitve ap poslitve z znanji, veščinami vee in delovnimi mi izkušnjami ter m delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta rrosta delovna mesta. mestaa. Nove zaposlitvenee možnosti iščejo tako brezposelni kot tisti, ki delo sicerr imajo, vendar bi želeli žele opravljati drug poklic oklic ali pa jim bo o zaposlitev kmalu prenehala in iščejo nove priložnosti na ttrgu dela” (ZRSS, 2010). 010). To je močno 0 povezano tudi s fleksibilnostjo trga dela, ella, ki naj bi zagotavljall varno prožnost, vendar ndar je za to, glede n na reforme in diskusije v laični in strokovni trrokovni javnosti, potre potrebno re še veliko storiti riti iti. “Koncept varne prožnosti se tako kot v Evropski uniji ijii tudi v Sloveniji vedno o pogosteje uporablja bljlja v povezavi s tem, kakšen naj bi bil trg dela. Varna prožnost ožžnost poskuša uskladiti ti potrebe delodajalcev lccev in delavcev, torej povezati prožnost z varnostjo, tako ako da delavcem zagotavlja ak zagotaav varno menjavo vo o dela, pri tem pa si prizadeva izboljšati konkurenčnost nos ost podjetij in ohraniti ev evropski vr socialni model. od del. Varna prožnost naj bi povečevala fleksibilnost trga organizacijo dela in zaposlovalnih odnosov, gaa dela, d nosov, po drugi strani pa no spodbujala varnost – varnost ter tudi varnost ost st zaposlitve in socialno varnost vaar no ost dohodka” (Wilthagen, Ton. 2008).

Zaposlitvena pismenost

Prilagajanje trgu dela zahteva veliko stopnjo fleksibilnosti, drugačno dojemanje znanja in učenja. Prav o tem govori tudi Memorandum o vseživljenskem učenju. Ta je bil sprejet leta 2000 s strani Evropske komisije in s tem dokumentom so se začeli prvi koraki na poti do družbe znanja - tako v življenju na splošno, kot tudi v gospodarstvu. “Možnosti in razmere za učenje je treba prilagoditi današnjemu, spreminjajočemu se načinu življenja in učenja ljudi. Posebno pozornost je treba nameniti zboljševanju vseh vrst pismenosti. Pismenost omogoča pridobivanje informacij iz različnih virov in s tem učenje; j tako človeku vse življenje e omogoča osebni in poklicni razvoj. Slovenija mora odpraviti pomanjkljivo družbeno zavest avest o pomenu aves pismenosti za vsakega posameznika in za uspešno delovanje celotn celotne druž družbe ružbe ter er uveljaviti enost st kot osebno oseb o o vrednoto. pismenost in družbeno S povečanimi večanimi čanimi animi nimi vlaga vlag vlaganj vlaganji jje treba ustvariti stvariti sp spodbudne budne okoliščine za doseg dosego ggo višje vvišššjee stopnje st pnje pismenosti vseh prebivalk prebivalcev, kot zdajšnja, Evropi”(Jelenc, ebivalk bivalk valk in p preb pre ot je zdaj a, ki je med najnižjimi v Evr rrop opi””(Jeeelen nc 2007). n Memorandum omenja menja dve lastnosti lasstnosti sspreminjanja minjanja nja sveta, sv ki sta osnovaa zaa d dva vaa ena enako nako pomembna na cilja vseživljenjskega njskega učenja: pospeševanje po ospe spešev e aktivnega državljanstva d in zap zaposljivosti apo ap osljljjiv jivos osti os ti.. Ti dve lastnosti osti sta ta dostop stop do d najnovejših najn novej ejš informacij formacij cij in znanja, z skupaj z moti m vaci vac o in vacijo n s spretnostmi za uporabo, o, ter t znanja, kako k se sp spoprijeti poprrije z izzivi zzivi multikulturne, multieetnične ične in multilingivstične družbe. Od d ljudi lju i se pričakuje, da bodo bo o aktivno doprinesli oprinesli družbi in to t lahko ahko storijo sto le, če razvijejo primerne in n kom kompetentne mpetentne nači načine ne uč učenja ččenja in pr pridobivanja nja znanja. znan Vendar ndar predstavlja pred to za mlade svojevrsten izziv, zziv, sajj njihova zaposl zaposlitev ni odvisna le od njih samih. Mladinski svet Slovenije, krovna organizacija nacionalnih mlad mladinskih organizacij, je v svojem programskem dokumentu o zaposlovanju zapisal: “Mladi v obdobje odraslosti vstopajo s pridobivanjem kompetenc in razvijanjem osebnih okoliščin, ki jim omogočajo samostojno življenje in delovanje. Zaradi oteženega prehoda v zaposlitev prihaja do ohromelosti pri osamosvajanju,

kar drastično zaznamuje nadaljnje življenje posameznikov. Mladi brez (dostojnih) zaposlitev ne dosežejo finančne neodvisnosti, kar jim onemogoči ustrezno ureditev bivanjskih razmer. V nadaljevanju zato odlašajo tudi z ustvarjanjem lastne družine, obenem pa nimajo priložnosti vzpostavljanja in krepitve socialnih mrež in so posledično nagnjeni k večji socialni izključenosti. Dostop do zaposlitve je zato eden glavnih pogojev za ustrezen prehod posameznika iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Zaposlovanje mladim omogoča razvoj v smeri osebnega dostojanstva, polnega doseganja avtonomije in uresničevanja življenjskih ciljev” (MSS, 2010). Zaposljivost – sposobnost zagotoviti si in obdržati zaposlitev – ni samo temeljna dimenzija aktivnega državljanstva, temveč je tudi odločilen pogoj za dosego polne zaposlenosti in za izboljšanje evropske tekmovalnosti ter prosperitete v ‚novi ekonomiji‘. Oboje, zaposljivost in aktivno državljanstvo, je odvisno od primernega in sodobnega znanja ter spretnosti, kar omogoča posamezniku, da sodeluje in tudi prispeva k skupnemu ekonomskemu in družbenemu življenju (MVŽU, 2001). Memorandum med svojimi ključnimi cilji v pomembno vlogo postavlja vse tri vrste učenja formalno, neformalno in priložnostno učenje. Formalno uče stitucijah tuc z izobraževanje in usposabljanje ter vodi do priznanih učenje se odvija v insti za diplom iin n kvalifikacij. Ker tee insti nstitucije tucij po pog sledi hitremu razvoju gospodarstva pogosto ne morejo slediti in trga del a, je za zaposljivost sljivost ivost vost ost in zaposlitveno zaposli zapos za zap no pismenost menost izjemnega izjemn i dela, pomena neformalno in pr ostno pridobivanje prido zzna naan anja. nja. priložnostno znanja. merjanja anja znanja in spr enk in uč učence Raziskavaa Pis Pisaa 20 2010, ki je dolgoročen projektt primerjanja spretnosti učenk učencev v državah čla nicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje ovanje nje in i razvoj (OECD) (OEC in državah avah ah partnericah, partne partneric artn članicah je pokaz zala, da imajo mladi v Sloveniji precejšnje šnje probleme obleme z bralno bra p o. pokazala, pismenostjo. “V Sloveniji 7 eh učencev učen učence 81 79 % učencev dosega temeljne bralnee kompetence, v povp povprečju v OECD jee teh % %, v EU pa 82 %. Temeljne bralne kompetence (2. raven aven branja) uč učencem omogočajo nadaljevanje nadalj učenja na vseh področjih in s tem tudi uspešno in učinkovito delovanje v vsakdanjem življenju.

Zaposlitvena pismenost

55 % slovenskih učencev dosega sega 2. ali 3. raven br bralnih ra kompetenc. Najvišje Naajvišje bralne kompetence kompette ncev, v OECD 1,0 % in v EU 0,6 % “ (Pisa, 20 n 2010). dosega 0,3 % slovenskih učencev, jaajo, da imajo mladi precejšnje p pr nc Tako tudi raziskave ugotavljajo, problemee s ključnimi kompeten kompetencami. st, ki je raziskava Pisa opredeljuje st op p so obnost učenca v vsakda an Med njimi je tudi pismenost, kot “sposobnost vsakdanjem e,, ki ga je pridobil v šoli iin tudi drugod, ter zmožnost zm es življenju uporabiti znanje, analizirati, pre presojati po ” (PISA 2010 0) in informacije uspešno posredovati 2010). pažamo, da se mladi soo ooč emom pomanjkanja zaposlitvene em zaposs Pri Zavodu Nefiks opa opažamo, soočajo tudi s problemom mpet petenco, ki je sicer kot besedni bese se n posam am pismenosti. Kompetenco, termin dokaj nova, za zaposljivost posameznika bna že zelo dolgo, mladi prido dob klju jučku šolanja. Za uspešen n na pa je pomembna pridobivajo šele po zaključku nastop na or že zelo dobro obvladati ob . trgu delaa bi jo v času vstopa v to fazo mo morali

Memorandum opredeljuje neformalno učenje kot tisto, ki se odvija izven glavnih sistemov izobraževanja in usposabljanja in ni nujno, da vodi do formaliziranih certifikatov. Neformalno učenje je lahko zagotovljeno na delovnem mestu ali z aktivnostmi organizacij in skupin civilne družbe (npr. mladinske organizacije, sindikati in politične stranke). Lahko se zagotavlja tudi z organizacijami in službami, ki so bile ustanovljene kot komplementarne formalnemu sistemu izobraževanja (npr. ure umetnosti, glasbe, športa, privatne inštrukcije kot priprava za izpite itd.) (MVŽU, 2001). Pod priložnostno učenje pa spada vse tisto, kar se naučimo spotoma, tekom vsakdanjega življenja. Pri posameznikih pogosto ni prepoznano in poteka nezavedno. Naloge, ki so zastavljene v raziskavi PISA sodelujočim učencem, so prilagojene dejstvu, da pismenost ni lastnost, ki bi jo nekdo posedoval ali ne, temveč lastnost, ki je pri vsakomur izražena v večji ali manjši meri. “Naloge se ne omejujejo na ugotavljanje znanja, ki je specifično za določen šolski predmet, temveč se osredotočajo na tisto znanje in tiste spretnosti na področju branja, matematike in naravoslovja, ki so potrebni za učinkovito delovanje v odraslem poklicnem in zasebnem življenju, torej so pomembni tako za posameznika kot za celotno družbo. Poudarek je torej na obvladovanju procesov, razumevanju pojmov in sposobnosti delovanja v različnih situacijah znotraj vsakega izmed področij” (PISA, 2010). Posameznik je za uspešno delovanje v življenju torej primoran stalno uporabljati, dopolnjevati in izpopolnjevati znanje. Strategija vseživljenjskosti učenja pojmuje učenje kot dejavnost, ki poteka vse življenje in »ima dve razsežnosti - razsežnost trajanja, ki označuje, da se učimo od rojstva dalje, torej ‚od zibelke do groba‘; in razsežnost širine, ki označuje, da se učimo tudi povsod (ne le v šoli) in karkoli (ne le šolske predmete, tudi za vse druge naše majhne in velike, življenjske in delovne itn. potrebe); cilj našega učenja ni le pridobiti izobrazbo in kvalifikacijo za delo in poklic, temveč tudi pridobiti

Zaposlitvena pismenost

si široko znanje, spretnosti in osebnostne lastnosti, ki jih potrebujemo, da bi lahko uspešno in kakovostno živeli in delali, kot posamezniki in v skupnosti« (Jelenc, 2007, str. 10). Oba koncepta, vseživljenjsko in večrazsežžnostno učenje, oziroma to, da jih sprejemamo in itvene skušati v svojih življenjih vključevati, sta izjemnega pomena za višanje koeficienta zaposlitvene pismenosti.

2.2. Zaposlitvena pismenost posameznika Da je posameznik lahko uspešen na trgu dela, je potrebno zaposlitveno pismenost razvijati tudi pridobivanja kompetence zunaj formalnega sistema izobraževanja. Eden najboljših načinov prido zaposlitvene pismenosti je izkustvo in neformalno pridobivanje znanja. Pome Pomembno je, da v to spreminjajo, zato znanja, vključujemo tudi zavedanje o tem, da se od nas zahtevane spretnosti spreminja ki so za zaposlitveno poslitveno pismenost zadostovala za pred nekaj leti, danes niso več dovolj dovolj. Neprestano učenje enje in spremljanje področja je tisto, ka kar vodi do uspeha. eha. Zaposlitveno pismenost vsakega posameznika med drugim torej rej sestavlja: - znanje o pisanju življenjepisa, - sposobnost prepoznavanja, razvoja, krepitve in zapisa za lastnih h znanj in kompetenc, - poznavanje trga dela, - sposobnost primerne samopredstavitve, edstavitve, - primerno vedenje na razgovorih, - sposobnost primernega prijavljanja na oglas, - pisanje primernih motivacijskih pisem in prilog, - sposobnost aktivacije in razvoja socialnee mreže, - vedenje, kaj moramo narediti, preden se sploh prijavljamo na n oglas (preverjanje everjanje delodajalca in njegove dejavnosti, umestitev sebe ebe in sv svojih vojih lastnosti v vvrednote podjetja djetja …). Eden izmed ključnih elementov zaposlitvene poslitvene pismenosti pissmenosti je tudi sprotno beleženje eženje neformalno pridobljenega znanja. S tem stopamo pamo na pot vseživljenjske vseeživljenjske karierne karier orientacije, je, ki jo podobneje predstavljamo v naslednjem poglavju. oglavju.

Zaposlitvena pismenost

3. Vseživljenjska karierna orientacija a Ko ste prvič napisali elektronsko sporočilo, se vam najbrž ni niti sanjalo, kako zelo bo to spremenilo vaše življenje. Znamke in kuverte je zamenjal elektronski poštni predal, s pomočjo skypa, msnja in podobnih orodij se lahko pogovarjamo s prijatelji od blizu in daleč, pa tudi po znanje nam ni več potrebno zgolj v šolske klopi, pač pa se lahko učimo drugače, “on - line”, npr. s pomočjo elektronskih učilnic. Glede na to, da se je naša realnost v zadnjih dveh desetletjih drastično spremenila, so nujno potrebni kadri in poklici, ki prej niso niti obstajali. Trend razvoja se skoraj na vseh področjih našega življenja nadaljuje, tako, da je izjemno težko napovedovati, kakšne kadre in ljudi se bo potrebovalo v prihodnje.

Naloga vseživljenjske karierne orientacije je, da, upoštevajoč vse družbene procese, mladim in tudi drugim pomaga načrtovati kariero tako, da bodo v vsakem trenutku zaposljivi. Povedano drugače, njena naloga je, da spodbuja zaposlitveno pismenost ljudi in jih usmerja tako, da bodo na podlagi svojih kompetenc, vrednot, želja in socialnega kapitala zaposljivi in s svojimi zaposlitvami lahko zadovoljni skozi vse življenje.

Glede na prej opisano realnost se zdi naloga vseživljenjske karierne orientacije skorajda nemogoča. Bolj mogoča pa postane, ko se posameznik, ki vanjo vstopa, zave odgovornosti za lastno zaposljivost in posledično preživetje ter se je pripravljen izobraževati, usposabljati in svoje aktivnosti načrtovati tako, da lahko primerno odgovarja na potrebe nove družbene realnosti. Poklicna orientacija je dejavnost, ki posamezniku omogoča načrtovanje in vodenje kariere na osnovi interesov, sposobnosti in kompetenc. »Orientacija se v kontekstu vseživljenjskega učenja nanaša na vrsto aktivnosti, ki državljanom v vseh starostnih obdobjih in v katerikoli točki njihovega življenja omogočajo identifikacijo njihovih sposobnosti, zmožnosti in interesov za sprejemanje odločitev na področju izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Poleg tega jim orientacija omogoča vodenje svojih življenjskih poti v učenju, delu in drugih okoljih, v katerih se teh zmožnosti in sposobnosti naučijo in/ali jih uporabljajo« (Niklanovič, 2007). Z Nefiksom je karierna orientacija za mlade lažja, saj jim lahko pomeni vstopno točko v karierno načrtovanje. V okviru različnih orodij (Nefiks, e-Nefiks, portfolii) in projektov (delavnice, Podjetni petki, motivacijski vikendi) ponujamo mladim možnosti za načrtovanje in oblikovanje svoje poklicno-karierne poti.

Zaposlitvena pismenost

Mlade vodimo in spodbujamo, o, da odkrivajo svoje prednosti o prre , jih preizkušajo šaajo na trgu dela in poskušajo posku na dejavnost je v največji večji meri preventivna, zzlasti ve umestiti v svoj poklicni profil v prihodnosti. Tovrstn Tovrstna vo olj zgodaj, vsaj v času srednješolskega s ob braževanja. Na tej stopnji stop p je če mladi vanjo vstopijo dovolj izobraževanja. očitev lažje, kakor pa ka oč as meeznik že zaključil visokoš šo sprejemanje pravilnih odločitev kasneje, ko je posameznik visokošolsko raaževanja. stopnjo formalnega izobraževanja. miiranja in svetovanja v ra az Karierna orientacija se nanaša predvsem naa dejavnosti informiranja različnih orji rjih, ki so povezane z izborom izbo bor van anjem izobraževalnih in ka institucijah in resorjih, in uresničevanjem kariernih ciljev. V konceptu konc vseživljenjskega učenjaa sta sst poudarjeni dvee dimenziji: d časovna (lifelong (lifelonglearning), gle smrti ki pomeni učenje od rojstva do sm smr , in več-razsežnostna nos ostna (lifewide-learning), to jee učenje za delo, osebni razvoj in aktivno drž državljanstvo.

Konceptu vseživljenjsk vseživljenjskega njske učenja se je pridružil družil koncept vseživljenjskega svetovanja, dru sveto tov ki zagovarja pomen kakovostnega kakovostn vostne in celostnega informiranja nformiranja in svetovanja za vse, z n nfor namenom pomagati posameznik mezniku pri izbiri izobraževanja, ja, a, usposabljanja u nj nje posamezniku in poklica ter vodenja njegove kariere ne glede to ki poti (Bezič, 2006). Nefiks ne spodbuja mladih m mla na točko na njegovi življenjski le k “life long”, pač kako tudi z vpisnimi obrazci mlade spodbuja uja k razvoju kompetenc “life pa s svojimi aktivnostmi,i, kakor wide”. Zavedamo o se, da je potrebno pri načrtovanju vseživljenjskee kka karierne orientacije upoštevati ne le formalno ormalno malno (šolsko) (š pridobljeno znanje, pač pa tudi vse oblike ike neformalnega in priložnostnega učenja in usposabljanja (predvsem v mladinskih in prostovolj voljs organizacijah in v organizacijah prostovoljskih kjer mladi opravljajo študentsko in druge oblike plačanega ga d dela). Pri Nefiksu je prav ta komponenta še posebej poudarjena in izpostavljena kot enako pom pome pomembna kot je formalni proces učenja. V evropski resoluciji o svetovanju je poudarje poudarjen darjen pomen razvoja svetovanja v podporo procesom vseživljenjskega učenja in razvoja karier kariere v različnih ustanovah (šolah, univerzah, javnih zavodih

za zaposlovanje, izobraževalnih organizacijah za odrasle, v podjetjih, v ne-vladnih organizacijah idr.), in sicer za vse evropske prebivalce enako, ne glede na starost, spol, vero, raso ali zaposlitveni položaj (Bezič, 2006). Pri Nefiksu se zavedamo, da standardni poklici, ki obstajajo danes, morda ne bodo več aktualni v prihodnosti, zato se trudimo mlade spodbujati za razvoj različnih kompetenc, ki bodo dolgoročno pomembne. Mlade pa želimo tudi osveščati in skupaj z njimi razvijati samoodgovornost za lastno zaposljivost in s tem krepiti naravnanost na vseživljenjsko učenje. S tem se nanašamo tudi na priporočila Mladinskega sveta Slovenije, ki je v svojem programskem dokumentu o izobraževanju zapisal: “Pozivamo k aktivnemu uvajanju vseživljenjske karierne orientacije in individualnega načrtovanja v osnovne, srednje ter višje in visoke šole, preko katerega se bodo mladi seznanili z vsemi moţnostmi in priloţnostmi v izobraţevanju in zaposlovanju, spoznali dinamiko trga dela, raziskali svoje želje, interese in sposobnosti ter pridobili naklonjenost in motivacijo za vseživljenjsko učenje” (MSS, 2010). Številni mladi se danes kljub poplavi informacij ar ne srečajo s primernimi mehanizmi za načrtovanje svoje vseživljenjske karierne orientacije, kar meznik eznike, pa jim posledično ne omogoča razvoja vseh njihovih potencialov ter slabi tako posameznike, znala nala pomen kakor tudi družbo. S svojimi aktivnostmi želimo spodbujati družbo, da bo prepoznala vseživljenjske karierne orientacije in jo umestila v vse pore svojega delovanja.

Zaposlitvena pismenost

4. Nefiks razvija zaposlitveno pismenost V analizi položaja mladih v Sloveniji 2009 so mladi opisani kot »specifična delovna sila, za katero je značilno pomanjkanje delovne zgodovine in delovnih izkušenj, saj šele stopajo na trg oz. na njem niso dolgo navzoči. Hkrati pa zanje velja, da so pogosto nosilci novih znanj, ki jih prinašajo iz izobraževalnega procesa, in številnih socialnih (in tehničnih) spretnosti in kompetenc, vezanih na odraščanje v sodobni informacijski družbi« (Rakar, Boljka, 2009).

Dejstvo pa je, da mladi ne pridobivajo delovnih izkušenj, navad, kompetenc in odnosa do dela le v formalnem šolskem sistemu, pač pa tudi v številnih življenjskih situacijah, v katerih se znajdejo. Tu gre za neformalno učenje (mladinske organizacije, tečaji, delavnice, sodelovanje v različnih projektih) ali pa za priložnostno učenje (študentsko delo, potovanja, prostovoljno delo, mediji …).

“Spričevala, kakršna poznamo iz šolskega in formalnega izobraževanja, zobraž ob a te potrebe nee morejo zadovoljiti, ker so povezana le formalnim izobraževanjem; anjem; njem; em; potrjujejo potrjuj pot njegovo uspešnost ali na fraza. Zna pretnosti etnosti nosti sti, ki jih pr o z neformalnim neform malnim neuspešnost in so njegova zaključna Znanja in spretnosti pridobivamo iranim ali aformalnim aformalni in n priložnostnim riložnostnim ožnostn učenjem, u na ta izobraževanjem ter z organiziranim takk način ne 0). moremo ugotoviti” (Jelenc, 2010 2010). Tekom svojih dejavnosti se mladi di mnogo naučijo. naučijo Prid Pridobijo ijo jo znanje nanje in i sposobnosti sp ti,, ki so o nu nujna in se komplementarno plementarn dopolnjujejo ujejo s teoretičnimi vidiki v formalnega f izobraževanja. i Zato je nujno, n da adim m omogoča om omogo obljeno znanje znanj tudi tu for e: mladim omogočamo tako pridobljeno formalno priznavati za potrebe: - nadaljnje d ega šolanja, nadaljnjega zaposlov - zaposlovan zaposlovanja ali - napredo napredovanja v različnih sistemih ter posledično po krepitve zavesti o pomenu zaposlitvene oslitvene pismenosti posameznika. Za vse to pa potrebujemo učinkovite mehanizme in orodja, ki nam omogočajo celovit sistemski pregled nad pridobljenimi znanji in kompetencami posameznika, ki jim zaupa tako formalni

izobraževalni sistem kot tudi neformalni, obenem pa je uporaben tudi za delodajalce. Ideja Nefiksa kot orodja za beleženje (in posledično priznavanje) neformalno pridobljenega znanja je zrasla iz zavesti, da: -

se mladi učijo v različnih življenjskih situacijah, pri tem pridobivajo dragocene življenjske izkušnje (kompetence), ki so fleksibilno prenosljive (v zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, priznavanje izkušenj …).

Zato je to znanje (ko nce) nujno zabeležiti, in sicer na način, ki bo primeren tako za potrebe (kompetence) nadaljnjega izobraževa izob vanja, kakor tudi za potrebe zaposlovanja zaposlova vesti o zap izobraževanja, in razvoja zavesti zaposlitveni pismenosti. pism Tako se je vzpost vzpostav vill sistem, sissste tem m, ki: vzpostavil no, ssmiselno n smisel eln no in natančno beleži in zapi n kompet dega ega ga posameznika posam posame posamezn posamez - sistematično, zapisujee kompetence mladega na stttu – o mogo m mog goča tudi izpis Europass življe pisa; enem mestu omogoča življenjepisa; n m na ndom nd na ravni r ass, Youthpass) Youthp Y dom ma (pravilniki (pravilnik za priznavanje - sledi trendom EU (Europass, in doma neformaln neforma no o pridobljenega pri p id idob bljenega znanja naa fakultetah); bl blj fakulte neformalno van an in cenjen cenjen tako doma (priporočilo riporoč ko žno no orodje oro ro odje dje za priznavanje prizna - je spoštov spoštovan kot možno neformalno pridobljene pridoblje ega ga znanja zzn nja mu je dala Univerza niverz v Ljubljani), Lj anii), kakor kaakkor tudi udi v tujini t flam pridobljenega (fl amski sistem Oskar ar za pr iznava neformalnega znanja je zasnovan z ovan n naa izsledkih zsledkih ih Nefi N ksa) priznavanje ksa); mi teoretičnimi spoznanji spoz potr treb ebami mi na trgu dela in v izobraževanju izo - se v skladu z najnovejšimi in potrebami grajuje. smiselno nadgrajuje.

Z vidika posameznika (je) sistem: - enostaven za uporabo, elektronska verzija pa je brezplačno dostopna vsem; - mladega človeka motivira k učenju, udejstvovanju in razvoju vedno novih kompetenc; - mlademu človeku omogoča celovit pregled nad lastnimi kompetencami ter posledično načrtovanje kariere – učno poklicne karierne orientacije, osebnostne rasti;

Zaposlitvena pismenost

predstavlja orodje, ki mlademu človeku pomaga opisati in samooceniti vrednost svojega znanja.

Indeks je nastal po skandinavskem modelu in bil na podlagi analize in izkušenj snovalcev prilagojen in implementiran v slovenski mladinski prostor. Obstaja v dveh oblikah: - knjižica Nefiks - e-Nefiks, ki je brezplačno dostopen vsem uporabnikom na podpornem portalu www. talentiran.si, vanj pa je vključenih že preko 13.000 uporabnikov. Na nacionalni ravni še vedno ni primerljivega orodja, ki bi lahko tako celostno in obenem parcialno predstavil vse neformalno pridobljeno znanje posameznika. Indeks je smiselno razdeljen na šest tematskih področij: -

pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih pridobivanje znanja z delom (delo preko študentskih servisov) pridobivanje znanja v organiziranih oblikah izobraževanja (tečaji in seminarji) pridobivanje znanja na taborih in s prostovoljnim delom pridobivanje izkušenj v tujini ujini ostali načini pridobivanja bivanja znanja.

Tematska področja so o obširna irna in prilagojena slovensk slovenskemu s mladinskemu prostoru in udejstvovanju v njem, in sicer tako, o, da smiselno pokrijejo j j vs vsa področja podro a udejstvovanja udejst mladih - tako pri delu kot tudi pri prostem času u in učenju. čenju. Posameznik mezni lahko lah tako o vanj anj smiselno smiseln smi zabeleži prav vse kompetence, kar že samo po se sebi pomeni eni ozaveščanje, anje, katere kate kom kompetence mpetence m petence po posa posameznik že ima, ter jih predstavi tudi di drugim. ugim Skozi Skoz Sk vsako sako področje odročje pa Nefi N ks še spec specifi ccifično razvija razvij razv za zaposlitveno pismenost.

4.1. Pridobivanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim delom na projektih Aktivno državljanstvo pomeni delovanje lovanje posameznika v družbeni sferi s z namenom uveljavljanja lastnih dolžnosti in pravic, ki jih ima kot državljan, odgovorno delo na projektih pa predvideva h funkcij na posameznih projektih nevladnih organiza prevzemanje odgovornih organizacij s širšim družbenim ciljem in z namenom m osveščanja širše javnosti. Mladinsko delo je v slovenskem slo prostoru o izmed ključnih polj, olj, kjer se odvija učenje uč aktivnega državlja prepoznano kot eno državljanstva, kar se tudi v prihodnje ne bo o spremenilo: “In n mladinsko delo mora še naprej na ostati zvesto svo svojemu namenu učenja aktivnega ga državljanstva, a, sodelovanja v sistemu reprezenta reprezentativne demokracije in spodbujanja ud mladih od spodaj navzgor” (Bizjak Zupanc, Z Škulj, 2010 družbenih in političnih pobud 2010). očje Nefiksovega vega razvoja zaposlitvene pismenosti spadajo Pod to področje spadajo: - odgovorni vorni pol položajiji v nevladnih nev organizacijah, - sodelovanje ovanje v akcijah cijah vzbujanja družbenega zavedanja, edanja, - odgovorni vorni položajiji v političnih organizacijah in n druga politi po čna akti a vnost. Odgovorno delo na projekti ojektih je definirano kot prevzemanje evzemanje odgovo odgovornih funkcij na p posameznih projektih nevladnih evladnih organizacij nizacij s širšim družbenim ciljem in z namenom namen osveščanja ši širše javnosti. V e-Nefiks se lahko vpiš vpišejo: - uspešno zaključeni projekti ekti, ki so bili v celoti privedeni d do zastavljenega cilja cilja; - projekti, kjer jer so bili mladi akti tivno udeleženi pri razvoju razv projekta ali so tam opravljali katero od pomembnih nih funkcij (vodenje, organizacija, i koordinacija …); - projekti, katerih h veljavnost je potrjena s strani posameznih državnih organov. o

Zaposlitvena pismenost

Pri tem področju je pomembna predvsem lastna odgovornost posameznika, ki jo je nosil/a pri nalogi, npr.: - vodja projekta. - organizator/ka koncerta, druge aktivnosti, - predsednik/ca, tajnik/ca, blagajnik/čarka, podpredsednik/ca društva / organizacije, - urednik/ca publikacije, - koordinator/ka. V tem kontekstu je še posebej poudarjena odgovornost in samoiniciativnost posameznika, ki je ena izmed najpomembnejših lastnosti zaposlitveno pismenega posameznika. Mladim se pomaga otresti vseprisotne miselnosti, da je zanje in za njihovo zaposlitev odgovoren sistem, država, družba ali kdo drug. Navaja jih, da je odgovornost in celo dolžnost vsakega posameznika, da se ekonomsko osamosvoji in se je zmožen preživljati ter tudi tako tvorno prispevati k skupnosti. Ideja aktivnega državljanstva temelji tudi na tem, da se posameznik kritično odziva na dogajanje v družbi in ne izpolnjuje zgolj minimuma (udeležbe na volitvah), pač pa se trudi dejavno udejstvovati tudi s svojim mnenjem, z zagovarjanjem interesov, lobiranjem in ne nazadnje vstopanjem v politične in druge strukture, kjer postaja so-oblikovalec politik.

4.2. Pridobivanje znanja z delom lom (študentski ntski servis, pogodbeno delo, ostale delovne izkušnje) Najbolj neposredna oblika srečevanja evanja posameznika ev osameznika s trgom rgom dela je vstop nanj - ne glede na to, kakšna je oblika dela (pogodba, db ba, študentska entska ali druga ruga napotnica). Da lahko posameznik posam zares z j za zaposljivost aposljivost potrebuje, jih mora poiskati ta tam, kjer jih je edino edi pridobi primerne izkušnje, kii jih možno pridobiti.

Nefiks mlade spodbuja, a,, da se ne n trudijo o iskati lee del, ki prinašajo dober zaslužek, pač pa predvsem tista, ki prinašajo našajo tudi tud d dragocene cene izkušnje šnje v poklicu, ki ga nameravajo kasneje k opravljati.

To je koristno iz več razlogov: ov: prvič, daa posameznik o eznik z vstopom opom na trg dela že ima delov delovne izkušnje izkuš s področja, ki ga želi opravljati jaati, kar prinaša aša veliko ko o prednosti, tako pri samem pisanju prijave, kkakor tudi na razgovoru, predvsem m pa kasneje, pri opravljanju avljanju vljanju dela. Prednost ednost je tudi, tud da v času iskanj iskanja primerne zaposlitve že poznaa organizacije o in ljudi, ki mu lahko pri iskanju zaposlitve pomagajo: pomag p bodisi tako, da ga zaposlijo, bodisi odi disi tako, da gaa priporočijo čijo ijo ali pa omogočijo povez poveza povezave z dr drugimi adnje pa je prednost ad nost tudi ta, da posameznik posamez posamezn potencialnimi delodajalci. Nenazadnje spozna in razišče ta, ki ga ne veselijo, o, tako da mu je kasneje, v času iskanja področja dela, ki ga veselijo, in tista, zaposlitve, jasno, s čim bi se profesionalno alno rad ukvarjal. Pridobivanje j znanj z delom se v Nefi Ne ks vpiše, kadar delo poteka daljše časovno obdobje dobje in pod vodstvom mentorja. Z delom posameznik posa pridobi osebnostne kvalitete in kompetence (nove ove ve delovne izkušnje in znanja). Pridobivanje znanj z delom prek različnih servisov ter prek pogodb se vpiše, kadar zadosti naslednjim pogojem: - gre za večji časovni obseg opravljenega dela, - posameznik je delal pod vodstvom mentorja na odgovornem delovnem mestu z vidika zahtevnosti dela;

Zaposlitvena pismenost

posameznik je s tem delom pridobil osebnostne kvalitete in kompetence, ki jih bo pri svoji redni zaposlitvi ali drugem delu potreboval.

Delo je definirano kot aktivnost posameznika v podjetju, kjer se mu na delovnem mestu omogoči pridobitev znanja in novih delovnih izkušenj,j, ki jjih p posameznik potrebuje pri svoji redni zaposlitvi ugg način. in ki jih ne more pridobiti na drug ogoče vpisati vse vrste del, npr: ogo Pod to področje je mogoče ija ja v podjetju - administracija de - gostinska dela miranje in oblikovanje mi obl obli nje spletnih spl - programiranje strani vo o otrok - varstvo o v trgovini ni itd. i - delo

4.3. Pridobivanje znanja v organiziranih oblikah izobraževanja Organizirane oblike izobraževanja so tiste, pri katerih se posameznik udeleži predavanja, delavnice, seminarja (ali katere izmed drugih oblik neformalnega izobraževanja) z namenom pridobivanja znanja. Izobraževanja so organizirana s strani usposobljenih izvajalcev. Za zaposlitveno pismenost so pomembna z vidika pridobivanja dodatnih kompetenc, ponavadi tistih, ki jih je v rednem izobraževanju iz različnih razlogov težko dobiti. Tukaj lahko neformalno izobraževanje ob primernem načrtovanju smiselno dopolni formalnega in na ta način posamezniku omogoči večje možnosti za zaposlitev. Če ima na primer diplomirani ekonomist dokazano znanje javnega nastopanja ali opravljen tečaj retorike, je verjetnost, da bo dobil zaposlitev ki vključuje predstavljanje finančnih načrtov klientom, bistveno višja, kot če teh znanj nima. Ravno tukaj se sreča naša poklicna pot z našimi hobiji in najbolj idealno je, če jih lahko vsaj deloma združimo. Nefiks mlade spodbuja, da se učijo in razvijajo talente na različnih področjih, tako z vidika osebnostnega razvoja, kakor tudi z vidika razvoja kompetenc. Izobraževanja, ki jih pri Nefiksu vpisujemo pod to kategorijo, so lahko “k cilju usmerjene oblike izobraževanja”, kamor spada izobraževanje, ki ima za cilj nesestavljena ali manj kompleksna znanja: - tečaji (npr. šiviljski, slikarski, potapljaški, plesni, fotografski …); - delavnice, predstavitve, predavanja, okrogle mize na določeno temo; - seminarji (npr. za vodenje arhiva, knjigovodstva, pridobivanje financ …); - drugo. V ta sklop spada tudi izobraževanje, ki ima za cilj pridobitev kompleksnejših znanj, kar pomeni, da so v posamezen program izobraževanja vključena različna področja znanj (psihološka, zgodovinska, sociološka, komunikacijska, matematična …) in potekajo v daljšem časovnem obdobju.

Zaposlitvena Zapo posl pismenost

Primer: P - izobraževanje taborniških oz. skavtskih voditeljev in planinskih vodnikov; - izobraževanje izo mladinskih uličnih delavcev; - izobr obra izobraževanje projektnih vodij ipd.; - drugo.

4.4. Pridobivanje riidobivanje znanjaa s prostovoljnim delom Prostovoljno ost stovoljno delo je neplačan neplačano no delo, ki ga posamezniki opravljajo v sklopu neke organizacije, projekta, roj ojekta, društva, zavoda in sse za njegovo opravljanje svobodno odločijo ter obvežejo, da bo de elo opravljeno. Z vidika zaposlitvene zap po delo pismenosti je pomembno zaradi pridobivanja in razvoja kkompetenc, še bolj pa zara zaradi rad humanistične naravnanosti do družbe, ki prispeva k skupnemu dobremu. “Prostovoljsko delo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je v času zaostrenih ekonomskih in družbenih razmer še pomembnejše. pomembnej ejš Prispeva k zniževanju revščine, višji zaposljivosti prebivalstva, razvoju demokracije ter spod odb spodbujanju aktivnega državljanstva. V zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj p pomembno po tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitva storitvami, vam s čimer omogoča nižje stroške ter večjo dostopnost prebivalstva do le-teh. Prostovoljsko delo de del tako pomembno prispeva k družbeni blaginji...” (RS, 2009). Tej dejavnos osti posameznik posveti del oziroma ves prosti čas. Dejavnost se lahko opravlja na primer dejavnosti na podro področju roč humanitarne pomoči, sociale, vzgoje, izobraževanja, ekologije ... Zadnje čase pa se vse bolj bo uveljavlja tudi prostovoljstvo v podjetjih, ki omogoča, da posameznik pridobi znanje in spoz spozna pozn delovne procese, na podlagi česar si poveča možnost zaposlovanja. Kaj opredeljuje prostovoljno delo in na kakšen način naj bi potekalo, je podrobneje zapisano v Etičnem kodeksu prostovoljstva: “Etični kodeks zavezuje vse prostovoljke, prostovoljce in prostovoljske organizacije. Kodeks predstavlja osnovne smernice in minimalne standarde, ki naj bi jih prostovoljke, prostovoljci in prostovoljske organizacije upoštevali pri svojem j delu” (Etični kodeks, 2006), ter v zakonodaji s tega področja.

Zaposlitvena pismenost

Bistveno pa je, da prostovoljstvo ne krepi le kompetenc, ampak naj bi tudi spodbujalo tolerantnost in medsebojno spoštovanje vseh v družbi: “Prostovoljke, prostovoljci in prostovoljske organizacije pri prostovoljskem delu z ljudmi spoštujejo pravice in posebnosti vseh, ne glede na raso, barvo kože, spol, starost, narodnostno ali etnično poreklo, jezik, gmotni ali družbeni položaj, življenjski stil, spolno, politično ali versko usmerjenost, socialni izvor, zmanjšane duševne ali telesne sposobnosti ali na kakšne druge okoliščine” (Etični kodeks, 2006). Bistveni del zaposlitvene pismenosti in etike posameznika pa je tudi, da je sposoben in da zna tolerantno in spoštljivo delovati v vseh tovrstnih okoljih. V Nefiks lahko vpišete vsa znanja, ki jih pridobite s sodelovanjem na taborih, kot vodja, pomočnik, očeni organizaciji prostov prosto voditelj ali pa vse, kar ste počeli pri določeni prostovoljno. Primeri: eza prijateljev eljev mladine, šola) - učna pomoč otrokom (Zveza - delo v zavetišču za živalili omcem om m it - deljenje hrane brezdomcem itd.

4.5. Pridobivanje izkušenj v tujini Zaposlitveno pismen posameznik naj bi poznal tako o domač trg dela kot ttudi tu tistega izv izven zven matične države, obenem pa bi moral poznati možnosti pridobivanja izkušenj. Odlična id dobivanja delovnih iz zk lič ična priložnost za spoznavanje delovnih navad, razmer in možnosti osti v tujini je, da see mladi o m v času su u izobraževanja udeležijo vsaj kakšne mednarodne aktivnosti. Priložnosti na samoiniciati P za to je vveliko, ve saamoiniciativnosti ti vsakega posameznika pa je, da se odloči za primerno meerno aktivnost. Med Mednarodna dn mobilnost mo obilnost mladih je cilj, ki ni pomemben le z vidika posameznika, pač paač pa tudi z vidika ši širše ir družbe,, zato z je spodbujen spodbujee in zapisan v številnih EU dokumentih. Med drugim da bo ru ugim tudi v Strategiji Strateggi 2020, ki predvideva, p b mednarodna mobilnost mladih še naraščala. Izz tega t dokumenta izhaja izh h “Mladi in n mobilnost (Youth (Yo ou on the Move)”, ena izmed t. i. admiralskih ladijj (»flag ships«). “Obd “Obdobje blagostanja, d osstanja, kjer je skoraj sko ko vsakdo prišel do svojega kruha z lastnim delom, m, ni več nekaj, karr nam pripada. m da. Vendar evropske evrop p družbe svoje socialne in politične sisteme, ki zagotavljajo aagotavljajo dosežen dosežene ne socialne pravice prravice in varnost, varnostt, pa tudi kohezivnost svojih družb, zagotavljajo ravno višjih prihodkov kot drugi avvno na dejstvu bistveno bisttv p drru deli sveta. In le kot zanimivost, ki morda nakazuje lahko kacija kkazuje več kot lahk ko dojamemo, o,, je prekvalifikac c odnosa do globalizacije (trgov) v agendi Evropa večkratt o bila pa 2020, ki jo je vredno p vree omeniti. Če je bil bi globalizacija v Lizbonski strategiji opredeljenaa kot priložnost (za rast) v Evropi,i,, je v Agendi 2020 r 202 20 opredeljena kot izziv (razvoju) v Evropi” (Škulj,, 2010). 2 Zaradi vseh teh razlogov je mednarodna mobilnost tudi finačno spodbujena biilnost zaželena in ttu podbujena preko p številnih ukrepov s strani EU. Možnosti se po ponujajo onujajo preko programov prog og študentskih en ntskih izmenjav, programa Mladi v akciji, programov Life long learning, delovanja, rrning, prostovoljnih h oblik o ja, a, zaposlovanja v tujini preko programov Euress, Ploteuss in drugih lahko uggih itd. Več o tem la ah preberete v Nefiksovem priročniku Pridobivanje izkušenj v tujini (Koščak, 2 2010). Prenovljeni okvir evropskega sodelovanja 2010-2018, potrdil 27. novembra 18, ki ga je Svet EU pot 18 po mbr bra 2009, postavlja na področju mednarodne mobilnosti mladih dih ih sledeče cilje: večati osveščenost mladih o globalnih vprašanjih, • anj njih, kot sta trajnostni trajnostn tni razvoj in človekove ekov kove pravice, • mladim zagotoviti priložnosti za izmenjavo mnenj o globalnih vprašanjih h z oblikovalci politik (npr. s sodelovanjem pri mednarodnih sestankih, virtualnih ormah/forumih itd.), irt rtualnih platformah/for oru • spodbujati medsebojno razumevanje mladih z vsega sve sveta veta s pomočjo dialoga in spremljajočih s

Zaposlitvena pismenost

•

• • • • • •

ukrepov, kot so programi usposabljanja, izme izmenjave zmenjav in srečanja, spodbujati mlade k participaciji v oko okolju prijaznih prostovoljnih dejavnostih in okolju olju prijaznih vzorcih potrošnje in proizv oizvodnj (kot so reciklaža, varčevanje z energijo, uporaba oraba aba proizvodnje vozil na hibridni pogon itd.), ), podjetništvo, zaposlovanje, izobraževanje in prostovoljstvo spodbujati možnosti za p podje jstvo vo zunaj Evrope, sodelovanje in izmenjave med posamezniki, dejavnimi na področju spodbujati ujati so sodelov očju um mladinskega različnih celinah, dela, na raz spodbujati mlade, da se udeležijo dejavnosti na področju razvojnega spo ga sodelovanja, sod bodisi v njihovi državi stalnega prebivališča bodisi v tujini. Vse to pa zaradi dveh izpostavljenih ključnih ciljev, ki se prav rav tako tak ključno navezujeta na zaposlitveno pismenost: ustvariti več priložnosti in enake možnosti za vse mlade ade v izobraževanju iz in na trgu dela ter spodbujati aktivno državljanstvo, družbeno vključevanje učevanj vanje in solidarnost vseh mladih (Bizjak Zupanc, Škulj, 2010).

4.6. Ostali načini pridobivanja znanjaa Nefiks poleg neformalnega izobraževanja spodb spodbuja buja tudi priložnostno učenje. Učenje je proces, ki to, ali se tega zavedamo ali ne. Mlad človek se pri se v posamezniku dogaja ves čas, ne glede naa to vsem, kar počne, srečuje s številnimi novim novimi mi ssituacijami, v katerih neprestano prihaja do novih spoznanj, znanja in kompetenc. Za zaposlitveno pismenega posamezn posameznika eznik je ključno, da zna prepoznavati situacije, v katerih lahko pridobi potrebne kompetence ce tudi tu zunaj organiziranih oblik izobraževanja. V to kategorijo Nefiksa se vpis vpisujejo isuje osebno znanje in veščine, ki jih je posameznik pridobil s samostojnim izobraževanjem m iin z aktivnostjo izven organizacij in ki niso merljiva po prej navedenih standardih. S tem želi Nefiks za zagotoviti, da se bodo kvalifikacije, ki se zahtevajo za nadaljnje učenje pridobivale in priznavale v okviru splošnega, poklicnega in višješolskega in vstop na trg dela, prid ridob izobraževanja ter izobra izobraževanja braže odraslih, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem. Pod to kategorijo o sodi so vse, kar ne moremo zapisati v prejšnje kategorije e-Nefiksa in kar izpolnjuje kategorije. splošne kategori orije. Primeri: samostojno pridobivanje znanj – v e-Nefiks se vpiše način pridobivanja znanja ter pridobljeno - samo sam znanje, veščine in kompetence: zna - konjički; - samoizobraževanje (npr. jezikovni tečaj na kasetah, učenje preko interneta …); - učenje od drugih ljudi – pomembne so njihove reference (npr. starši, drugi sorodniki, prijatelji …); - športna, kulturna in ostala udejstvovanja; - znanje in veščine, ki ne spadajo v nobeno drugo kategorijo; - uspešni samostojni projekti; - samostojno učenje igranja inštrumenta (kitare); - samostojno raziskovanje zgodovine kraja (raziskovalna naloga) itd.

Zaposlitvena pismenost

55. Socialni kapital in zaposlitvena pismenost “Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbenem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive s katerimi se bistveno lažje spopadamo, če imamo obsežno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital” (Blazinšek idr., 2010). Zaposlitveno pismen posameznik se zaveda, da je socialni kapital zanj izjemno pomemben vir, ki pa ga je potrebno neprestano razvijati. Ne gre le za to, da se mlad človek potrudi spoznati čim več ljudi, pač pa tudi za to, da z njimi vzpostavlja korektne odnose, ki prinašajo medsebojno zaupanje in spoštovanje. Zaposlitveno pismen posameznik razume koncept socialnega kapitala in je motiviran za razvoj lastnega. Poleg kompetenc posameznika, a, ki zajemajo za znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je njegova »vrednost« naa trgu določena določe tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Mreža vsakega posameznik eznika je ssestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter posameznika predstavljaa del de socialne soci strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose ose med m posamezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si kor sskozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah. Skupna prepričanja in izkušnje koristi pr pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključenimi« in »izključenimi« (Blazinšek idr., 2010). Mnogo delodajalcev upošteva in ceni posameznike, ki imajo dovolj razvejano socialno mrežo, kadar pa se posameznik odloči za samostojno pot, je razvejana socialna mreža še toliko bolj pomembna za uspeh.

“Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi” (Zrim – Martinjak, 2006).

Zaposlitvena pismenost

Socialni kapital je pojem, m, ki ga je zelo težko prikazati prikaz kaza . Glede na to, da d izhaja iz povezav med ljudmi, ja, odvisen pa jee predvsem p ki temeljijo na večji alili manjši meri zaupanja, od osebnega dojemanja ti. Kako razvejan jan an je posameznikov socialnii kapital, pa posameznikov, ga jee izjemno težko meriti ti p ponavadi ne ve niti posameznik sam. Nekaterih komponent mponent socialnega kkapitala, m ka kott je j na primer zaupanje, zaupan panj preprosto ni mogoče izmeriti ali zapisati kott je število povezavv in zaapisati. Druge komponente, kompo on i potencialne možnosti, pa je možno vsaj saaj približno opredeliti iti. S pomočjo čjo o sistema e-Nefiks smo s z namenom spodbujanja razvoja socialnega cialnega kapitala prii mladih pripravili ci rip pravili sistem zapisovanja zap api socialnega kapitala ter posameznikovih nik ikovih relevantnih re referenc ef in kompetenc. ompetenc. om Najbolj natančno attančno je mogoče so ssocialni kapital ittal izmeriti s pom pomočjo om priporočila delodajalca, ki je kot možnost naa voljo v sistemu e-Nefi smiselno, e--N ks. Pravv tako je smiseln no da posamezniki, ki želijo razvijati svoj socialni kapital, aapital, to vključijo v vseživljenjsko sko karierno nač načrtovanje. čr Pri tem jim je lahko v pomoč “Mapa socialnega occialnega kapitala”, ki k je prav tako aako v e-Nefiksu.. Predvsem pa je pomembno, da mlad človek poleg oleg razvejane social socialne n mreže, kjer eer je ključno med medsebojno d zaupanje, razvije do socialnega kapitala pravilen p odnos oz. naravnanost. n tt. To pomeni, daa ga je ves čas pripravljen negovati in razvijati ter eer skrbeti za korektne korekttn odnose z vvsemi ljudmi iz o ok okolja. Posameznikov socialni kapital ne jaajo le ljudje, ki zasedajo zase gospod od d predstavljajo vodilnee položaje gospodarskih družb ali ustanov, pač pa se za mnogo boljši oljši kapital lahko izkažejo izzk prijatelji, ellji, ki so vas pripravljeni pripr pra priporočiti naprej in vam tako omogočiti ti določeno ugodnos ugodnost, st ki je sicer ne n bi bili deležni.. Včasih V socialni kapital pripomore že samo s širjenjem jeenjem relevantnih in informacij, ki lahko laahko ob pravem ča ččasu odpirajo marsikatera vrata.

6. Desett nas nasvetov, nasv kako ko o rrazvijati zaposlitveno no pismenost Zaposlitveno pismen je pos posa posameznik, ki: - pozna svojo vrednost na trgu dela ter pozna poz ozna značilnosti trga dela, - ve, kje in kako razvijati kom kompetence omp in - ima široko razvejano socialno no mrežo. Obenem m pa je zaželeno še, da posamez posameznik: ezn - gradi vseživljenjsko vse karierno orient orientacijo, nta - razmišljaa vizionarsko v in zna predvidevati predvide dev , kaj bo naa trgu t dela aktualno v prihodno prihodnosti os , - pozna širšii trg tr dela, ne zgolj v matični ni državi, ter - pozna podporne (zavarovanja, izmenjave orne mehanizme (zavarova or va vee doma in v tujini, ukrepi zavoda) zavod od in jih uporablja. Razvoj zaposlitvene pismenosti pi pa je dolgotrajen dolgo ot proces, s,, ki poteka postopoma in je j del vseživljenjskega učenja..

1. nasvet: Študij in diploma oma naj bosta pot do cilja o cci in ne cilj! Mladi ob koncu dijaškega egga življenja pogosto nee vedo, kaj bi. Zato atto se zgodi, da “pač grejo nekaj nee eeta študij in diploma cilj, cillj za vse ostalo - vseživljenjsko delo, morebitne morebiit študirat”. Tako postaneta službe, razmere na trgu gu u dela itd. pa skrbijo kas kasneje, sn ko se po diplomi plomi znajdejo brez službe in p n na Zavodu za zaposlovanje. nje. Prav skrb, kaj bo pote nj potem, te bi se morala mladim m porajati sočasno z izb izbiro b študija. Pri tem seveda ed da ne gre zanemariti naš naših ši želja in sposobnosti nosti - nekdo, ki mu matema n matemati atika ne gre od rok, see verjetno ne bo odpravil odpravvil na katerega od d naravoslovnih študijev. Za Zaradi ar erje rjetno ne bi niti nikoli konč ča predvsem pa zagotovo aggotovo ne bi užival celo življ je neinteresa ga verjetno končal, življenje početi nekaj, kar ar ga sploh ne veseli. Vend Vendar da pa lahko ta isti p posameznik za svojo zaposlj zaposljivost lji poskrbi drugače gač ače - izbira naj torej bolj kkonkurenčne ko študije, e,, ki pa se še vedno povezujejo povezu uj z njegovimii za zanimanji.

Zaposlitvena pismenost

2. nasvet: asvet: vet: Naredite Na domačo nalogo - načrtujte! Tukaj je ključnega čnega ega pomena p vseživljenjska karierna orientacija, orien ient ki posamezniku ne širi obzorij nosti sti iizobraževanja in zaposlovanja, pač ač p zgolj z vidika možnosti pa tudi z vidika osebnega razvoja nja. ja. Prav tako je smiselno razmišljati ati vizionarsko: kateri so poklici in socialnega vključevanja. prihod prihodn atere erega se izobražujem, v prihodnosti sti ssploh še “potreben”; mi bo prihodnosti, bo poklic, za katerega oblika dela kot kko zaposlenemu sploh ploh oh odgovarjala ali bi mi bolj ustrezalo ustre trez postati podjetnik/ca. Prav tako morda, rda, kko bomo vedeli, kaj si želimo delati, izobraževanjee zzgolj v eni državi ali pa zgolj formalno izobraževanje izobraž braže ina na opcija. ne bo edina človeka izjemno det determinira, kakšna je in ali je v Prva zaposlitev mladega člov člo eterminira, zato je pomembno, kka načrtom. Ponavadi najbolj ugodne in skladu z njegovim kariernim mn na vad adi razmere na trgu dela niso na naj poklicne poti) sprejeti dobiti - toda, če je potrebno (vsaj na začetku pok okl rej ejeti zaposlitev, ki jo uspemo do imamo mam amo vizijo, se zavedamo, da je ta zaposlitev le st stopnička in ne končni cilj. 3. nasvet: et: t: B Bodite aktivni že med študijem študij dije (izobraževanjem). vanjem). va Zlato pravilo lo o je, j da ljudje, ki niso aktivn vni med študijem em m (torej samo študirajo) in nimajo nim ma tet in stricev na pomembnih prvo zaposlitev. membnih položajih, težje dobijo me do pos oslitev. Na trgu dela so namrečč ttudi tisti njihovi kolegi, kii so s izkušnje pridobivali žee tekom študija. a. Resda nimajo delovne dobee - imajo pa določeno let delovnih deelovnih izkušenj, čeprav št šštudentskih. 4. nasvet: Širite socialno cia ialno mrežo, ki vam zaupa. zaup pa Aktivnost med študijem pišemo jeem se obrestuje tudi zaradi zarra gradnje socialne cialne mreže, o kateri več piše ci em v prejšnjem poglavju. Širite da vam Šiirite jo, predvsem pa poskrbite, po o m bodo ljudje, ki so v njej, zaupali. zau u Facebook ni dovolj, pomembni odnosi, ki so zgrajeni predhodnih po omembni so korektni o ggrajeni na pozitivnih predho od izkušnjah!

5. nasvet: Neformalno se izobražujte! Izkoristite čim več priložnosti za pridobivanje kompetenc, ki jih boste pri delu potrebovali. Potujte, udeležujte se seminarjev, konferenc, delavnic doma in v tujini. Prevzemajte pobude in organizirajte dogodke v društvih in mladinskih organizacijah. Delajte prostovoljno, ukvarjate se s športnimi aktivnostmi, umetnostjo, kulturo ali glasbo. 6. nasvet: Sproti beležite svoja neformalno pridobljena znanja. To je eden najpomembnejših korakov na poti do zaposlitvene pismenosti! Na kakršen koli način že beležite, naj bo to sprotno in naj vključuje ne le podatkov o tem, kje in kdaj ste delali, temveč tudi, kaj ste se pri tem naučili. Spletna aplikacija e-Nefiks ponuja voden proces zapisa posamezne izkušnje, ki jo lahko kasneje kadarkoli uvozite v Europass življenjepis. Preko prepoznavanja kompetenc prepoznavamo lastno znanje, krepimo samozavest in poskrbimo za samozavesten nastop pri delodajalcu. 7. nasvet: Prosite delodajalca za referenčno pismo. Uporabniki e-Nefiksa to storijo avtomatsko, ko vpišejo delovno izkušnjo. In čeprav ne uporabljate Nefiksa, je modro nekdanjega delodajalca, pri katerem ste delali v času študija, prositi za referečno pismo, ki ga nato bodočemu delodajalcu predložite kot prilogo življenjepisu. Če je imel nekdo z vami dobre izkušnje, bo to prav gotovo nekaj pomenilo tudi nekomu, ki sedi na naslednjem zaposlitvenem razgovoru nasproti vas. 8. nasvet: Naučite se napisati primeren življenjepis in motivacijsko pismo. E-Nefiks vas bo avtomatsko vodil do ene izmed evropsko priznanih oblik življenjepisa. Pazite, katere delodajalce boste navajali, in na to, katera znanja boste opisali. Vedno govorite resnico in skušajte biti objektivni. Motivacijsko pismo je priloga, ki spremlja življenjepis. Življenjepis in priloge so pomembni predvsem zato, ker predstavljajo vaš prvi stik z morebitnim bodočim delodajalcem. Zato poskrbite, da bodo napisani v primerni obliki, z vašimi kontakti in brez slovničnih napak. Povejte, kje ste izvedeli za delo, in se na kratko predstavite. Napišite tudi, zakaj menite, da ste primerni za razpisano delovno mesto.

Zaposlitvena pismenost

9. nasvet: Bodite ob pravem času na pravem mestu! Trg dela daje včasih pobude v obliki natečajev, srečanj in podobnih aktivnosti. Vzemite jih kot izziv in odgovorite nanje! Preizkušajte svojo vrednost na trgu dela tako, da pošiljate ponudbe za zaposlitev in ugotovite, koliko delodajalcev zanimate, četudi zaposlitve morda še ne potrebujete. Poskušajte kdaj kaj prostovoljno narediti za potencialnega delodajalca: morda seminarsko nalogo ali pa diplomsko delo, spletno predstavitev ali kaj podobnega. 10. nasvet: Imejte oči in ušesa odprta! Zanimajte se za realnost okoli sebe. Berite časopise, nacionalne strategije, opazujte okolje, pogovarjajte se z ljudmi. Morda se iz tega rodi dobra podjetniška ideja, ki odgovarja na izražene potrebe okolja. Na tak način morda najdete svoje mesto v kakšni nevladni organizaciji, se prijavite na razpis in pripravite projekt ali pa se odpravite po dragocene izkušnje v tujino.

7. Zaključek k Od vsakega posameznika eeznika je odvisno, aal ali bo odšel v trgovino trg rgovino z nakupovalnim nakupov ov listkom ali brez njega - in kdor je prebral publikacijo, ki še prihaja, prevzeti pu ublikacijo, ve, zakaj. zakajj. Mladi morajo jo o v času, ki je, in v času, č odgovornost zase: zza lastno zaposljiv zaposljivost, vo kar vključuje uččuje predvsem izo izobraževanje iz in karierno načrtovanje. Pred desetimi leti poklici, plačani alili tisti, ki so danes nujni, okklici, ki so danes najbolje naj ajb n nu še niso obstajali. Čez deset let bo najbrž brž rž obstajalo še veliko ko več takšnih poklicev pok oklicev - zato je pom pomembno, ome da se tega zavedamo in se “opremimo” miimo” z dovolj fleksibil eksibilnimi biln in prenosljivimi jivi vimi kompetencami,i, ki k bodo uporabne skozi daljše časovno obdobje. bd dobje. Napredek nam m prinaša stalno prilagajanje pr in nove tehnologije, teh tehn ki iz leta v leto spreminjajo delovne deelovne procese ter nas na spodbujajo, daa ves ve čas pridobivamo novo no znanje. Doba vseživljenjskega učenja povsod, enja nas dosega povso en so tako na otroškem škem kem igrišču, kakor v šoli, oli, slu sslužbi, pri hobijih ... Živimo v času su u in prostoru, ki nam m ne n pušča izbire, alili sse želimo učiti, uporabljati ljati novosti in s tem postajati bolj preprosto oljlj zaposljivi. To prepros ost moramo početi! Naš Naša naloga pri tem je, da ugotovimo, kaj je zares tisto, v ččemer smo dobri in ka kar si želimo početi, česa esa sa se s bomo z veseljem učili, ne zgolj v šoli, pač pa tudii ob o šoli in predvsem kas kasneje. asn Nihče ne more zares ares res iin z gotovostjo trditi, kaj se bo zgodilo v prihodnosti brez učenja in kompetencc v prihodnosti nos osti - toda gotovo je, daa b pri ne bomo imeli kaj početi.

Zaposlitvena pismenost

8. Viri in literatura 1. Bezić, T.; Vilič Klenovšek, T. (2006): Informiranje in svetovanje za vseživljenjsko učenje in razvoj kariere v Sloveniji. Ljubljana, ACS. Dosegljivo na http://www.acs.si/upload/doc/38_Informiranje_in_svetovanje_za_vsezivljenjsko_ucenje_in_ razvoj_kariere_v_Sloveniji.pdf (11.12.2010) 2. Blazinšek, A., Luštek, A. idr. (2010). Socialni kapital in mladi. Ljubljana, Salve. 3. Etični kodeks prostovoljstva, januar 2006, dosegljivo na www.prostovoljstvo.org/index. php?id=62&lang=sl (15. 12. 2010) 4. Jelenc, Z. /ur./ (2007): Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 5. Jelenc, Z. (2010): Ugotavljanje in potrjevanje ali vrednotenje in priznavanje; 2. št. samostojno glasilo AEDEES. Ljubljana, Andragoško društvo Slovenije. 6. Koščak, T., idr. (2010): Pridobivanje izkušenj v tujini. Ljubljana, Salve. 7. Mohorčič Špolar, V. (2000): Memorandum o vseživljenjskem učenju. Ljubljana, ACS. 8. Niklanović, S. 2007: Pregled politike karierne orientacije v EU: resolucija o karierni orientaciji. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 9. Statistični urad RS (2009): Mladi v Sloveniji. Ljubljana, SURS. 10. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (strategija 2020) (2010). EU, Evropska komisija. 11. Škulj, J., Bizjak Zupanc, T. (2010): Prenovljeni okvir evropskega sodelovanja na področju mladine. Ljubljana, Zavod Movit.

12. Programski dokument: Izobraževanje mladih (2010). Ljubljana, Mladinski svet Slovenije. 13. Ur. Rakar, Boljka (2009): Med otroštvom in odraslostjo, Analiza položaja mladih v Sloveniji 2009. Ljubljana, MŠŠ, URSM, Inštitut RS za socialno varstvo. 14. Raziskava Pisa (2010):Oecd Pisa 2009, Program mednarodne primerjave dosežkov učencev. Ljubljana, Pedagoški inštitut.Dostopno na http://www2.sviz.si/media/PISA_slo.pdf (8.12.2010) 15. Vlada RS (2009): Predlog zakona o prostovoljstvu. 16. http://enefiks.talentiran.si/sl/index/article?path=/navodila-in-pomoc (3.12.2010) 17. www.nefiks.net (6.12.2010) 18. www.mladinski-ceh.si (23.11.2010) 19. www.talentiran.si (3.12.2010) 20. http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/ (5.10.2010) 21. Wilthagen, Ton. 2008. Flexicurity: from principles to process and progress. Dostopno na http:// www.mutual-learning-employment.net/uploads/ModuleXtender/Trscontent/4/TRS%20H_ Wilthagen_final%20version.pdf (26. 8. 2010).

Zaposlitvena pismenost

MOJE BELEZKE

Zaposlitvena pismenost

MOJE BELEZKE

Nefiks je projekt za promocijo in beleženje neformaln neformalno pridobljenega znanja. Namenjen je beleženju vseh vrst znanja, človek pridobi zunaj šole. a, izkušenj, kompetenc, ki jih mlad člo Uporabljajo ga mladi od 14 let naprej, vanj pa se vpisuje neformalno neformaln pridobljeno znanje iz šestih tematskih področij:: • • • • • •

pridobivanje vanje znanja z aktivnim državljanstvom in odgovornim odg delom na projektih, pridobivanje bivanje znanja zn z delom, elom, pridobivanje obivanje znanja z v organiziranih oblikah izobraževanja, pridobivanje dobivanje znanja na taborih in s prostovoljnim delom, pridobivanje dobivanj znanjaa v tujini tujin ni in ostali stali načini način pridobivanja bivanja znanja.

Nefiks obstaja v dveh oblikah. blikah.

Knjižica Nefiks omogoča vpisovanje vseh kompetenc. Organizacija oz. odgovorna oseba pa vse to potrdi z žigom in podpisom.

E-Nefiks omogoča poleg vpisovanja tudi ustvarjanje Europass življenjepisa, zbiranje priporočil itd. Uporaben je tudi za organizacije, ki lahko vse našteto vpisujejo svojim mladim članom in uporabnikom.

Zaposlitvena pismenost

Projekt smo nadgradili:

s portalom www.talentiran.si, čigar namen je z informiranjem in s svetovanjem spodbujati mlade k dovolj zgodnjemu razmišljanju o vseživljenjski karierni orientaciji, k odločanju za različne oblike neformalnega izobraževanja in posledično k zviševanju možnosti za zaposlovanje. Na portalu so tudi informacije o Nefiksu, prodajnih mestih, tutorstvu in ostalih naših aktivnostih. Izvajamo in pripravljamo delavnice in izobraževanja ter posvete za dijake, študente in prve iskalce zaposlitve: Kam po maturi, Služba me - ne išče, Podjetni petki, Matrica uspeha itd. Razvili smo sistem Nefiks tutorstva. Naši tutorji so prostovoljci, ki z vrstniškim svetovanjem drugim mladim predstavljajo Nefiks ter aktivno sodelujejo pri vseh naših dejavnostih. Pripravljamo Nefiks nagrado – podelitev priznanj tistim, ki imajo v Nefiksu zabeleženih največ kompetenc. Izdajamo Nefiks publikacije s tematikami zaposlovanja, kompetenc, zaposlitvene pismenosti, socialnega vključevanja itd. Izdajamo elektronski časopis e-Nefi. Po Sloveniji imamo široko razvejano mrežo več kot 40 prodajnih mest. Predstavljamo se na prireditvah, sejmih, stojnicah, okroglih mizah in v tiskanih in drugih medijih.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT URAD ZA MLADINO

Zaposlitvena pismenost