metodologija na naucnoistrazuvacka rabota

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

UNIVERZITET ,,Sv. KLIMENT OHRIDSKI ” - BITOLA FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI - BITOLA VTOR CIKLUS NA STUDII

Pece Cvetkoski

VTOR CIKLUS NA UNIVERZITETSKI STUDII

Seminarska rabota

Mentor: prof. dr. Nikola Hristovski

Bitola, 2010.

1

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI BITOLA VTOR STEPEN NA UNIVERZITETSKI STUDII ZA PRERABOTKA NA ANIMALNI PROIZVODI

VTOR STEPEN NA UNIVERZITETSKI STUDII

Seminarska rabota

Katedra: Prerabotka na animalni proizvodi Predmet: Metodologija na nau~noistra`uva~ka rabota Mentor: prof. dr. Nikola Hristovski Student: Pece Cvetkoski PDS/25

Bitola, fevruari 2010

2

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

SODR@INA Voved Celi i zada~i Materijali i metodi ZAKONSKI AKTI ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 1. PROCES NA STEKNUVAWE NA MAGISTER MASTER NA NAUKI (Master of science) 1.1. Op{ti karakteristiki na magister na nauki 1.2. Planirawe na vtor ciklus na studii 1.3. Institucii za organizirawe na vtor ciklus na studii 1.4. Nastavni planovi i programi za vtor ciklus na studii 1.5. Zapi{uvawe na kandidatite na vtor ciklus na studii 1.6. Nastavnici na vtor ciklus na studii 1.7 Polagaweto na ispitite i izvr{uvaweto na obvrskite na vtor ciklus na studii 1.8. Izbor i prijavuvawe na temata za magisterski trud 1.9. Ocena na podobnost na temata na magisterskiot trud 1.10. Izrabotka na magisterski trud 1.10.1. Poim za magisterskiot trud 1.10.2. Potreba i cel za izrabotka na magisterskiot trud 1.10.3. Struktura ili kompozicija na magisterskiot trud 1.10.4. Dokumentarna osnova na rakopisot 1.10.5. Tehni~ka obrabotka na magisterskiot trud

1.11. Ocena na magisterskiot trud 1.12. Odbrana na magisterskiot trud 1.13. Upotrebata na titulata akademski steepen magister na nauki 1.14. Predavawe na magisterskiot trud 1.15. Promocija vo magister na nauki - ,,master of science�

1.16. Odzemawe na magister na nauki Zaklu~ok Literatura Lista na ilustracii (primeri) Indeks na termini

3

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

4

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Voved ,,Osnovnata funkcija na naukata se sostoi vo toa {to ~ove{tvoto so pomo{ na naukata (nau~nite soznanija i znaeweto) go ostvaruva svoeto vladeewe vrz prirodnite zakoni, razviva proizvodni sili, proizvodstvo i op{testveni odnosi. So pomo{ na nea ~ovekot individualno gradi dijalekti~ko-materijalisti~ki pogled na svetot, a nau~nite vistini mu pomagaat da se oslobodi od predrasudite i praznoverieto, da ja podobri svojata materijalna polo`ba, da go {iri svojot duhoven vidokrug i da gi usovr{uva svoite umni sposobnosti i moralnite uveruvawa�.*1.

Ottuka }e proizleze deka naukata od samiot svoj iskon e vo uloga da se sebe menuva, sebe evaluira i sebe kritikuva vo soglasnost so soznanijata da se nadograduva, osovremenuva i usvr{uva, povtorno po svoite obrabotuvawa i doka`uvawa na nepoznanicite i sekako da stremi da go postigne svojot maksimum vo sekoj mig na pogledot kon idninata. So eden zbor, razvojot na celokupnoto ~ove{tvo zapo~nuva i zavr{uva so naukata, ednostavno naukata go dr`i zborot na opstanokot na ~ove{tvoto, napredokot i razvojot na op{toto `iveewe i osvojuvaweto na nepoznatoto.

Vo toj kontekst na postojano usovremenuvawe, usovr{uvawe i steknuvawe na znaewe (Lifetime Learning) za poefikasno organizirawe i intenzivno realizirawe na nau~nite obvrski po koi sledat dostignuvawata, e i temata na ovoj trud, voveduvaweto na promenite vo visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija so adaptacija na nastavnite planovi i programi so Bolowskiot sistem na visoko obrazovanie, i Evropskiot kredit transfer sistem*2, so koj sovremen i aktuelen izvor na dostignuvawa na visoko {kolstvo, se sozdava edinstvenoto svetsko pole na naukata, nau~nite dostignuvawa i humanite resursi so koi globalno raspolaga naukata.

Na mnenie sum deka naukata za magisterskiot trud za da uspeam barem da ja na~nam vo objasnuvaweto treba da se razgleda od samiot iskon na po~etokot na ~ovekoviot razvoj, paralelno so razvojot na instituciite za obrazovanie, precizno visokoto obrazovanie.

Zna~i, naukata kako poim, Avtonomna e vo postojano razvivawe i nadograduvawe, samoevaluirawe, komplementirawe i osovremenuvawe, t.e. dijalektika koja permanentno se nadopolnuva od samata sebe, svoite doka`an i opravdani, odbraneti dokazi, definicii i iskustva.

Za `al, so ogled na dostapnoto vreme, vo ovoj trud nemam mo`nost dovolno elementarno da ja razrabotam istorijata na naukata i materijata na su{tinite i fundamentite na nau~noistra`uva~kata rabota, se do dene{noto nivo na intencija za kreirawe na edinstven svetski sistem na nauka i obrazovanie.

*1 Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *2 Pravilnik za evropski kredit transfer sistem i premin na studentite od edna na druga studiska programa, UKLO - Bitola, 2009, Bitola

5

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Celi i zada~i So razgleduvaweto i obrazlo`uvaweto na dostapnite aspekti so koi se detektira i legitimira samata nau~na dejnost, }e se obidam da se pribli`am do doka`uvaweto deka voveduvawe i otpo~nuvawe na rabota na visokoto {kolstvo na R.M. po Evropskiot kredit transfer sistem e nu`nata postapka so koja Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski” od Bitola i voop{to obrazovanieto vo R.M. fati ~ekor kon osovremenuvaweto, samoevaluiraweto i komplimentiraweto kon siguren od na Kompatibilen edinstveniot svetski/evropski pazar na znaeweto – naukata i obrazovanie.

So implementiraweto na Bolowskiot sistem, na mnenie sum deka se napravi va`en prv ~ekor kon obezbeduvawe na odamna doka`anata potreba na visokot {kolstvo za (…) sporedlivost, komplementarnost i kompatibilnost so srodnite i programite na visoktie u~ili{ta vo najrazvienite zemji.*3 Taka dene{noto planirawe na aktivnostite na visokoto obrazovanie, nastavnite planovi i programi, kako i organizacijata i realizacijata na istite se podredeni i utvrdeni po istite normi kako i vo pove}eto razvieni zemji vo Evropskata unija , SAD itn., studiite i diplomite se priznaeni, a so toa, obezbeden e {irok prostor za istaknuvawe i dejstvo na ve}e proizvedenite i kadri koi vo idnina }e se proizveduvaat na Univerzitetot Sv.kliment Ohridski” i voop{to site Univerziteti vo Republika Makedonija, a so toa se obezbedi, odmna posakuvanoto od visokite kadri vo R.M., pobrzo vrabotuvawe i gradewe na kariera ili prodol`uvawe na karierata so u~ewe (Lifetime learning*4), vo zemjava i nadvor od granicite na na{ata zemja, nau~no istra`uvawe, u~estvo vo proekti, ponatamo{na edukacija itn., spisokot i mo`nostite se beskrajni.

Pri obrabotuvaweto na temata najpove}e vnimanie e posveteno na vtoriot ciklus na akademski studii od podra~jeto na Biotehni~kite nauki na pole na prerabotkata na animalnite proizvodi, organizirani i realizirani od Fakultetot za biotehni~ki nauki od Bitola pri Univerzitetot Sv.Kliment Ohridski” - Bitola, na koi studii e predvidena procedura na steknuvawe na akademski stepen magister na nauki koj vo angliskoto govorno podra~je se konotira kako ”master of science” a se ozna~uva so kratenkite: Mr.sc.; mr.sc.; M.A.; S.mr. itn. (?master of Biotechnical science?).

*3 Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka *4 do`ivotno u~ewe

6

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Materijali i metodi Materijali za rabota Za postignuvawe na celta upotrebeni se podatoci od dela na R.Zelenika*5, M.Spasenovski*6, V.Silobr~i}*7, S.Borojevi}*8, Zakon za visoko obrazovanie*9 na R.Makedonija, Pravilnik za uslovi, kriteriumi i pravila na studirawe na vtor ciklus studii na Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski”,.

Dostapni podatoci od internet literatura.

Metodi za rabota Kako metodi vo ovaa seminarska rabota naj~esto }e go upotrebuvame metodot na analiza i sinteza vo slu`ba na komparacijata.

Site podatoci se podredeni da poslu`at za generalizacija.

Pri pi{uvaweto na seminarskiot trud e upotrebena indukcija, t.e. od poedine~no-elementarno do op{to-generalno, zatoa mo`ebi trudot }e nalikuva deka e predolg, robusen i sprotiven od premisata na narodnata krilatica: ,,Pi{uvaj kratko i jasno, so zborovite da bide tesno, a so mislite {iroko” – narodna krilatica *10 (R.Zelenika).

No bidej}i se raboti za materija i problematika koja Zakonski e regulirana i srazmerno na Avtonomijata na Univerzitetite, uredeni so podzakonski i op{ti akti na istite. Zatoa bev na mnenie deka odredenite sentenci i citirani delovi moraa da bidat preneseni vo originalna, izvorna forma, {to poradi vrednosta i opsegot na planiranite odnesuvawa na zasegnatite subjekti i za niv uredenite odnosi, kako i poradi eufori~niot efekt na protokolite vo procedurata steknuvawe na Akademski stepen magister na nauki.

*5 Zelenika R.,(2000), Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, Rijeka *6 Spasenovski M.,(1998) Voved vo nau~no-istra`uva~kata rabota, Skopje, Institut za biologija, Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. *7 Silobr~i} V., (/) Znanstveno delo, Jumena/Zagreb, Jugoslovenska medicinska naklada,Zagreb. *8 Borojevi} S., (1974) Metodologija eksperimentalnog rada. Novi Sad, Radni~ki univerzitet ,,Radivoje ]ipranov”, Novi Sad *9 Sl.vesnik na RM br. 35/08 *10 Zelenika R.,(2000), Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, Rijeka

7

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

ZAKONSKI AKTI ZA VISOKOTO OBRAZOVANIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Odlika na sekoe sovremeno op{testvo e samostojnoto proizveduvawe na sposoben visoko-obrazovan kadar, Nastaven, Nau~en, Nastavno-nau~en i Akademski kadar.

Univerzitetot/tite so svoite obrazovni edinici se instituciite od najvisok rang koi se gri`at za strate{kite celi na celokupnata reala vo edno op{testvo, i permanentno go hranat op{testvoto so visokoobrazovani, Nastavni i Nau~ni, stru~ni kadri.

Site pra{awa koi se od interes na visokoobrazovnite institucii, pravata i obvrskite se reguliraat so Zakon.

Zakonot za visokoto obrazovanie,*11 proglasen so ukaz na Pretsedatelot na R.Makedonija,*12 kako i dopolnenija i izmeni na Zakonot za visoko obrazovanie, koi precizno go doobjasnuvaat i podobruvaat – osovremenuvaat osnovniot tekst na Zakonot za visoko obrazovanie..

So ustavot na RM*13 se garantira Avtonomijata na univerzitetetot, soodvetno na ovoj princip ponatamu univerzitetot so svoite edinici, vtoriot ciklus na studii go organiziraat i realiziraat niz Statut na Univerzitetot, Pravilnik za edinstveniot kredit transfer sistem i preminot od edna na druga studiska programa, odnosno od edna na druga edinica na Univerzitetot i drugite op{ti akti na Univerzitetot.*14 Pravilnik za vtor ciklus na studii,*15 Pravilnik na re`im na studii od vtor ciklus, nastavniot plan i program na edinicata-fakultetot koj neposredno gi organizira i realizira studiite.

Na odnosnata edinica na Univerzitetot se formira Nastavni~ki sovet za vtor ciklus na studii koj ponatamu se gri`i za site pra{awa so organizacijata i realizacijata na vtoriot ciklus studii.*16 Vodi~ za studentite na vtor ciklus na studii.*17

*11. Sl.vesnik na RM br. 35/08. *12. ~l.75, Ustavot na Republika Makedonija. *13. ~l.46. Isto *14. Bilten br. 329, Univerzitet Sv.Kliment Ohridski, noemvri, Bitola. *15. Univerzitet Sv.Kliment Ohridski Bitola, Oktomvri, 2009 godina. *16. ~l.5, st.1. Pravilnik za vtor ciklus, 2009. *17.Fakultet za Biotehni~ki nauki, Bitola, dekemvri, 2009.

8

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1. PROCES NA STEKNUVAWE NA MAGISTER MASTER NA NAUKI (Master of science) Magisterski trud (ang. master) e mnogu zna~ajna formi vo unapreduvaweto, (samo-evaluacijata i osovremenuvaweto) na naukata. Sekoj fakultet interesent za organizirawe i realizacija na vtor ciklus na studii mora po vnimatelnoto prou~uvawe na svoite kapaciteti, strate{kite opredelbi na fakultetot, celite koi se stremi da gi dostigni i interesot za odredeniot vid studii da izgotvi ,,Pravilnik za zapi{uvawe na kandidati na studii od vtor ciklus”. Posebno va`no vnimanie treba da se posvet na nastavnite planovi i programi za vtor ciklus na studii, kako i moralno na studentite da ponudi steknuvawe na sovremeni teoretski soznanija i prakti~ni iskustva i usovr{uvawe vo izbranata strukaprofesija.*18 Za da se dobie celosna slika, za site relevantni pra{awa za steknuvawe na magister na nauka (master of science) potrebno e da se obrabotat slednive temi i ispolnat uslovite po niv: 1) op{ti karakteristiki na magister na nauki ”master of science”, ili vtor ciklus na studii, 2) planirawe na vtor ciklus akademski studii - master, 3) institucii za organizirawe na vtor ciklus akademski studii, 4) nastavni planovi i programi za vtor ciklus akademski studii, 5) zapi{uvawe na kandidatite na vtor ciklus akademski studii, 6) nastavnici na vtor ciklus akademski studii, 7) polagaweto na ispitite i izvr{uvaweto na obvrskite na master-ot, 8) izbor i prijavuvawe na temata za magisterski trud, 9) ocena za podobnosta na temata na magisterskiot trud, 10) izrabotka na magisterskiot trud, 11) ocena na magisterskiot trud, 12) odbrana na magisterskiot trud, 13) upotrebata na titulata za akademski stepen magister na nauki, 14) predavawe na magisterskiot nau~en trud, 15) promocija vo magister na nauki, 16) odzemawe na magister na nauki *19

*18. Spasenovski M.,(1998) Voved vo nau~no-istra`uva~kata rabota, Skopje, Institut za biologija, Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje. *19. Zelenika R.,(2000), Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, Rijeka

9

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.1. Op{ti karakteristiki na magister na nauki Nazivot magister na nauka se steknuva vo ramki na univerzitetski poslediplomski nau~ni magisterski studii, so novata terminologija vtor ciklus na studii ili master studii, na Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski” – Bitola.*20 • Naslovot se steknuva so prodlabo~eni znaewa za tematikata na odredeno nau~no podra~je (pr. Biotehni~ki nauki (International standard classification of education (ISCED)), nau~no pole (prerabotka na animalni proizvodi), granka na naukata (prerabotka na mleko), oblast na naukata (…), predmet (konzumno mleko i kiselomle~ni proizvodi…).

• Nau~no osposobuvawe i usovr{uvawe za nau~ni istra`uvawa i nau~noistra`uva~ka rabota.

• Steknuvawe na fundamentalni znaewa za metodologijata i tehnologijata na nau~noto istra`uvawe, odnosno metodologija na nau~noistra`uva~kata rabota, no i ve{tina vo nau~noto istra`uvawe i pi{uvawe na stru~ni dela.

• Aktivno u~estvuva vo nau~noistra`uva~ki rabotni ekspertski ekipi i izrabotuva samostojno i/ili so pomo{ na mentorot (ili voditelot na timot) stru~ni i nau~ni proekti; seminarski, kriti~ki osvrti, nau~ni studii, elaborati, ekspertizi (…), nau~en magisterski trud.

• Se steknuva so prodlabo~eni znaewa od drugi srodni nau~ni poliwa (ponekoga{ i od drugi nau~ni poliwa…) koi mu se potrebni za pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na svojata riznica od znaewa vo grankata ili ogranokot (oblasta) na naukata vo koja magistrant-ot*21 nau~no se osposobuva i usovr{uva.

Vo tek na univerzitetskiot vtor ciklus na studii, kandidatot treba da se osposobi kako istra`uva~ da mo`e aktivno i uspe{no da u~estvuva vo nau~ni istra`uvawa koi gi sproveduvaat ekspertskite ekipi. Me|utoa sekoj kandidat individualno treba da nastojuva vo tekot na takvite studii nau~no da se osposobi i usovr{i za samostojna nau~noistra`uva~ka rabota i samostojna izrabotka na nau~ni i stru~ni dela (…).*22 *20. Izvadok od internacionalniot standard za edukacija - ISCED – International standard clasifikation of education.

5. Tercierna edukacija (prv stepen) – poleto na ovoj program normalno pobaruva uspe{no kompletirawe na ISCED nivo 3 i 4.* Ova nivo vklu~uva tercierni programi so akademska orientacija (tip A) koe e so zgolemena teoretska osnova i tercierni programi so profesionalna orientacija (tip B) koj e tipi~no pokratok od tipot A i e prilagoden na pazarot na trudot.

6. Tercierna edukacija (vtor stepen) – e rezervirano za tercierni studii koja se vodi so visoki istra`uva~ki kvalifikacii (Ph.D. ili doktorat-doktorska disertacija). *21. (nlat. Magistrandus) onaj koj se podgotvuva da stekne nau~no zvawe Magister master na nauki. *22.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

10

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

1.2. Planirawe na vtor ciklus na studii So cel osiguruvawe na postojana pro{irena reprodukcija na nau~nici, istra`uva~i, nastavnici, sorabotnici ili ednostavno permanentna potrebna masa na vrvni intelektualci, eksperti od site zanimawa i site zvawa-naslovi, posebno onie najmladite intelektualci, sekoja dr`ava mora da posveti posebno vnimanie na planiraweto na obrazovanieto, nau~no osposobuvawe i usovr{uvawe na humaniot potencijal.

Planiraweto na univerzitetski vtor ciklus na studii e va`en segment na celokupnoto nacionalno obrazovanie i nau~en sistem, a se sproveduva vo soglasnost so ekonomijata i op{testvenite potrebi. Takvite potrebi se vo soodnos so nacionalnoto obrazovanie i nau~nata politika, nacionalnata nau~noistra`uva~kata programa, strategija i dolgoro~en razvoj na ekonomijata i op{testvoto, (‌).

So planovite za vtor ciklus na studii se utvrduvaat nau~nite podra~ja i poliwata na naukata za koi se organizira studii, univerziteti, fakulteti i akademii kako nositeli na takvite studii, mo`niot broj na magistranti i na~inot na finansirawe (‌). Planovite moraat da bidat vo soodnos so mo`nostite na visokite {koli, koi gi organiziraat i realiziraat nastavnite planovi i programi na odredenite magisterski nau~ni studii ili vtor ciklus na studii. *23 Pri razgleduvaweto na baraweto i donesuvaweto na re{enieto za akreditacija,*24 i organizirawe i izveduvawe na vtor ciklus na studii, ovlastenite dr`avni tela i institucii vo slu~ajov Odborot za akreditacija imaat vo obzir brojni i visoki kretiriumi i standardi kako: sega{nite i idni strate{ki potrebni za soodvetniot profil na kadri; kvalitet na nastavnite planovi i programi; kompatibilnost i komplementarnost so takvite planovi i programi na najpoznatite svetski visoki u~ili{ta, kadrovski, infrastrukturni i drugi mo`nosti na visokite u~ili{ta koi imaat namera da organiziraat i izveduvaat takvi studii; brojot na zainteresiranite lica koi }e se zapi{at i nivnite referenci za zapi{uvawe na izvesni studii na odreden univerzitet, fakultet ili umetni~ka akademija.*25

*23. Zelenika R.,(2000), Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, Rijeka *24. Sl.vesnik na RM br. 35/08, ~l.2, to~ka 3. *25. Isto.

11

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.3. Institucii za organizirawe na vtor ciklus na studii Vtoriot ciklus na studii studii vo odredeno podra~je i/ili pole na naukata mo`at da organiziraat i izveduvaat univerziteti, fakulteti i umetni~ki akademii vo sklad so va`e~kite zakonski propisi, kako i propi{anite i voobi~aeni proceduri.

Me|utoa, na nivo na univerzitetot mo`no e da se organizira i zaedni~ki vtor ciklus na studii, odnosno centar za vtor ciklus na studii.

Univerzitetskiot senat gi ovlastuva visokite u~ili{ta za ureduvawe i izveduvawe na vtor ciklus na studii, po prethodno dobieno mislewe na Odborot za akreditacija za visoko obrazovanie.*26 Edinicata na Univerzitetot donesuva odluka za oblikot na organizacija na Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus, odnosno dali na nivo na edinicata vo soglasnost so nejzinata struktura }e ima eden Nastavni~ki sovet ili pove}e Nastavni~ki soveti za site studiski programi na vtor ciklus na studii.*27 Odluka za sostavot i strukturata na Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus studii donesuva Nastavno-nau~niot sovet, Nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot.*28 Nastavno-nau~niot sovet, Nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot, na predlog na Nastavni~kiot sovet za studii od vtor ciklus izbira rakovoditel, odnosno rakovoditeli i sekretar/i na vtoriot ciklus, so mandate od dve godini. Rakovoditelot se izbira od ~lenovite na Nastavni~kiot sovet na vtoriot ciklus studii.*29 Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus studii gi ima slednive nadle`nosti: Mu predlaga na Nastavno-nau~niot sovet, Nau~niot sovet, odnosno Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot: • (…)raspi{uvawe na konkurs za zapi{uvawe na studiite; • (…)brojot na mesta, uslovi i kriteriumi za upis; • (…)visinata na kofinansiraweto na studiite; • donesuva odluka za priem na studentite na vtor ciklus; • (…)novi studiski programi od vtor ciklus; • (…)izmeni i dopolnuvawa na postojnite studiski programi (…); • se gri`i za organizacijata i realizacijata (…); • gi razgleduva prijavite za magisterski studii ili specijalisti~ki trudovi; • (…) komisija za ocena na prijavata za magisterski ili…(…); *26. Sl.vesnik na RM br. 35/08, ~l.2, to~ka 3. *27.Bilten.br.329.~l.5,st.2. Pravilnik za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na vtor ciklus studii na Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski” Bitola, 2009 *28. ~l.6, Isto *29. ~l.7, Isto.

12

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

(…) da donese odluka za prifa}awe ili neprifa}awe na izve{tajot za podobnosta na temata i kandidatot; • (…) da donese odluka za opredeluvawe na mentor na kandidatot; Donesuva odluka za premin od edna na druga studiska programa i kopatibilnost na predmetite;se gri`i i razgleduva i drugi pra{awa povrzani so funkcioniraweto na studiite od vtor ciklus.*30

1.4. Nastavni planovi i programi za vtor ciklus na studii Nastavnite planovi i programi za vtor ciklus na studii se osmisluvaat, pripremaat i operacionaliziraat vo sklad so sovremenite koncepcii na odnosnite studii i vo ramki na strategijata i planovite koi gi donesuva ovlastenite dr`avni, odnosno univerzitetski tela i institucii, no i po konceptite, strategiite i planovite na univerzitetite, fakultetite i akademiite koi organiziraat i realiziraat nastavni planovi i programi na takvi studii.

So nastavniot plan za vtor ciklus na studii se utvrduva: • Nastavnicite koi }e bidat nositeli na poedine~nite predmeti kako i nastavnicite koi aktivno }e u~estvuvaat vo realizacijata na poedine~ni segmenti na nastavniot plan i programa (nadvore{ni nastavnici, gosti i sl.).

• Na~in na proverka na znaewata, odnosno nau~noto osposobuvawe na magistrantot.

• Po~etocite i krajot i ~asovite za odr`uvawe na predavawata i seminarite po semestri, moduli, po predmeti, odnosno nastavnici kako i ispitnite rokovi(…).

Nastavnata programa na vtor ciklus na studii, nau~no argumentirano gi sodr`i slednive elementi: • Nositelot na studiite, pr. Fakultetot za biotehni~ki nauki pri Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski” vo Bitola.

• Opis na naslovot, pr. Magister po prerabotka na animalni proizvodi ili master of biotechnical science vo angliskoto govorno podra~je (…).

• Akademski stepen, pr. Mr.sc.(biotech.-biotechnical)? nasoka prerabotka na animalni proizvodi (…).*31

*30. ~l.8. Pravilnik za uslovi(…)vtor ciklus na studii...2009.Bitola. *31.Zelenika R.,(2000), Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, Rijeka

13

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

•

•

•

Uslovi za zapi{uvawe na studiite, Uslovite se propi{ani so zakonot za visoko obrazovanie, no i vo drugi akti na institucijata koja organizira i realizira programi na takvi studii(pr. Statut, pravilni za organizirawe i pravilnik za re`imot na studirawe…).*32 Na vtor ciklus akademski studii vo vremetraewe od edna godina (60 evropski krediti) mo`e da se zapi{e lice koe zavr{ilo prv ciklus akademski studii, odnosno dodiplomski studii vo traewe od najmalku 4 (~etiri) godini (240 evropski krediti) i gi ispolnuva uslovite od st.1 na ovoj ~len.*33 Na vtor ciklus akademski studii ne mo`e da se zapi{e lice so zavr{en prv ciklus stru~ni studii.*34 Na vtor ciklus stru~ni studii (specijalisti~ki studii) mo`e da se zapi{e lice koe zavr{ilo prv ciklus stru~ni ili akademski studii so vremetraewe od najmalku (180 evropski krediti) i gi ispolnuva uslovite od st.1. od ovoj ~len.*35 Traewe na studiite, vtor ciklus na studii traat edna godina ili dva semestri ili dve godini i soodvetno ~etriri semestri, vremetraeweto na studiite zavisi od prifateniot sistem na prv i vtor ciklus studii (sistem 3+2 ili 4+1), pri {to vkupniot broj poeni na krajot od vtoriot ciklus akademski studii iznesuva 300 krediti. Predavawata se realiziraat vo prviot i vtoriot semestar. (…). *36 Ramka i izvr{na sodr`ina na zadol`itelnite i izbornite predmeti so brojot na ~asovi potrebni za nivno usovr{uvawe (naj~esto podelena na tematski edinici), e propi{ana zadol`itelna i dopolnitelna literatura.

Popis na predmeti koi studentot mo`e da gi izbere od drugi poslediplomski magisterski nau~ni studii (…).

Kompatibilnosta na studiskite programi od prv ciklus za upis na vtor ciklus na studii se utvrduva so Odluka na Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus na studii.*37

*32. ~l.enovi 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16. Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *33. ~l.9, st.2. Isto. *34. ~l.9, st.5. Isto. *35.~l.9, st.6. Isto. *36.~l. 17, st.3. Isto. *37.~l.10., Isto.; Programa i popis, Vodi~ za studentite na vtor ciklus na studii, (2009),UKLO,FBN,Bitola.

14

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

•

Redosled na realizacija i zapi{uvaweto na predmetite na studiite (…). Po pravilo studentot zapi{uva 30 krediti po semestar, no mo`e da zapi{e broj na predmeti koi nosat minimum 18 krediti (bodovi), no ne pove}e od 42 krediti vo semestar.*38 Ako studentot zapi{an na ednogodi{ni studii od vtor ciklus gi polo`i site predmeti od soodvetniot semestar, vo narednata u~ebna godina samo prezapi{uva predmeti ili evidentira godina.*39 Studentite koi povtorno zapi{uvaat predmeti, smeat da zapi{at nov predmet, koj{to spored studiskata programa uslovuva prethodno polagawe na predmetot koj povtorno se zapi{uva, a polagaweto na predmetite mora da e redosledno.*40 (…)

Uslovite za zapi{uvaweto na magistrantite na sledniot semestar ili slednata godina (…).(…) Status na student vo tekovnata godina na vtor ciklus studii imaat studentite koi{to }e zapi{at odnosno prezapi{at semestar i studiska godina.*41(…)…napreduvaweto vo tekot na studiite e povrzano so osvoenite krediti, vo soglasnost so ~lenovite: 24, 25, 26, 27 i 28 od ovoj Pravilnik. (…) Status na student vo tekovnata godina na vtor ciklus studii imaat studentite koi{to }e zapi{at odnosno prezapi{at semestar i studiska godina.*42 Studentite koi studiraat na studiskata programi {to traat edna godina, narednata u~ebna godina samo prezapi{uvaat nepolo`eni predmeti i/ili evidentiraat studiska godina. *43 (…)…koi gi polo`ile site predmeti predvideni so studiskata programa, no do po~etokot na u~ebnata godina ne go odbranile magisterskiot (…) trud, samo ja evidentiraat studiskata godina.*44 Studentite koi gi polo`ile site predmeti od neparnite semestri predvideni so studiskata programa, no seu{te imaat nepolo`eni predmeti od parnite semestri, vo neparnite semestri vo novata u~ebna godina ne zapi{uvaat predmeti, tuku samo ja evidentiraat studiskata godina.*45

*38. ~l.24, st.2. Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *39.~l.27., Isto. *40.~l.28., Isto. *41.~l.30., Isto. *42.~l.31., Isto. *43.~l.32., st.2., Isto. *44.~l.33., st.1., Isto. *45.~l.31., st.2., Isto.

15

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Zapi{uvaweto semestar, odnosno predmeti vo dadeniot semestar, se vr{i soglasno so prethodno polo`enite predmeti i osvoenite krediti, spored ~lenovite 24, 25, 26, 27 i 28 od ovoj pravilnik.*46 Evidencijata na predmetite {to se zapi{uvaat, podatocite dali toa se povtorno zapi{ani predmeti ili novi predmeti, kako i visinata na {kolarinata se vr{i preku popolnuvawe prijava od strana na studentite pri zapi{uvawe na predmetite.*47 To~nosta na podatocite vo prijavata so svoj potpies ja potvrduvaat nadle`niot referent vo slu`bata na studentski pra{awa, administratorot na EKTS i rakovoditelot na Nastavni~kiot sovet za vtoriot ciklus na studii. *48 Pla}aweto na iznosot za kofinansirawe pri zapi{uvaweto na semestarot se odreduva spored zapi{anite krediti.

Presmetkata se vr{in a na~in {to iznosot za kofinansirawe se deli so brojot na krediti za edna studiska godina, odnosno 60 krediti i taka dobieniot iznos se mno`i so brojot na zapi{ani krediti na novi predmeti. Studentite koi povtorno zapi{uvaat predmet, pla}aat 50% od iznosot za kofinancirawe na predmetot.*49 Nastavnite programi na vtor ciklus na studii osven elementite (…) sodr`at: i EKTS krediti (bodovi - poeni) na studiite i toa: elementi na bodovniot sistem na studiite se: • Vtoriot ciklus na Univerzitetski akademski studii na studiskata programa po Prerabotka na animalni proizvodi, se realizira vo 2 (dva) semestri. Vo ramki na istata se predvideni 4 (~etiri) zadol`itelni predmeti koi nosat vkupno 45 (~etirieset i pet) EKTS krediti i 4 (~etiri) od ponudenite 7 (sedum) izborni predmeti, koi nosat vkupno 11 (edinaeset) EKTS krediti. Potoa od ponudenite 4 (~etiri) izborni predmeti eden predmet ili 25% e predmet od nau~noto pole Organizacioni nauki-upravuvawe i 3 (tri) ili 75% se od nau~noto podra~je Biotehni~ki nauki, koi studentite mo`at da gi izbiraat od Edinicite na Univerzitetot. Vkupniot broj na kreditni edinici po semestri iznesuva 30 (trieset) EKTS krediti, a do magistrirawe 60 ({eeset). Vo strukturata na vkupniot broj na predmeti zadol`itelnite i izbornite predmeti se zastapeni so po 50%.*50 •

*46 ~l.34., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *47.~l.35., st.1., Исто. *48.~l.35., st.3., Исто. *49.~l.36., st.1 i 2., Исто. *50.Vodi~ na studentite od vtor ciklus studii,(2009),Bitola,УКЛО,ФБН -Битола.

16

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Prviot semestar ima 4 zadol`itelni predmeti so fond od 16 ~asovi sedmi~no predavawa, zaedno so ~asovite za seminari po predmetite; vtoriot semestar, modulski ima 4 izborni predmeti so 16 ~asovi sedmi~no predavawa zaedno so ~asovite za seminarite; sekoj predmet od zadol`itelnite predmeti nosi 12 (dvanaeset) EKTS krediti ili 60 ({eeset) ~asovi predavawa so polo`en ispit, a izbornite predmeti po 11 (edinaeset) EKTS krediti, toa e: 1 bod ekvivalent na 5 ~asa predavawe so polo`en ispit, eden izraboten i obraboten seminar ima vrednost od 2 boda (sekoj magistrant mora da objavi tri takvi seminarski raboti); eden izraboten i obraboten kriti~en prikaz ima vrednost od eden bod (sekoj magistrant e obvrzan da izraboti dva takvi kriti~ki prikazi); izraboten, pozitivno oceneta i odbraneta magisterska rabota ima vrednost od 15 (petnaeset) EKTS krediti ili poeni.

Magistrantot – studentot se steknuva so pravo da podnese prijava na tema i izrabotka na magisterskiot trud (…) po polagaweto na najmalku 2/3 (dve tretini) od vkupniot broj predmeti i otkako zadol`itelno }e se stekne so 50% od vkupniot broj na EKTS krediti.*51 Nastavnite planovi na vtoriot ciklus na studii se donesuvaat od Univerzitetskiot Senat na predlog na Fakultetskiot sovet. Takvite programi treba da se sovremeni i so realni pozitivni mo`nosti, za potrebite i mo`nostite na kandidatite i instituciite koi organiziraat i izveduvaat takvi studii. (…) Tie treba da bidat sporedlivi, komplementarni i kompatibilni so srodnite i programite na visokite u~ili{ta vo najrazvienite zemji.

So cel kandidatite da gi imaat na raspolagawe site relevantni informacii za vtoriot ciklus akademski studii.

Osven informaciite koi gi sodr`i nastavniot plan i program, odnosno pravilnikot za vtoriot ciklus na studii na ovlasteniot univerzitet, brojni informacii, pravila na ,,igrata”, odnosno obvrskite i pravata na magistrantite i na institucijata koja go organizira i realizira takvoto studirawe, mo`no e da se uredat i utvrdat so posebni akti.

Naj~esto site relevantni pra{awa za poslediplomskite studii se ureduvaat so: • Pravilnik za organizacija na vtor ciklus na studii. So ovoj pravilnik se ureduva organizacijata i realizacijata na studiite, a posebno se utvrduvaat zada~ite i aktivnostite na stru~nite tela (t.e. fakultetski soveti, rakovodstva na vtor ciklus na studii, rakovoditel i sekretar na studiite…), nastavnici nositeli na katedrite, finansiraweto na studiite (…).*52 *51.~l.56., st.2., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *52.~l.1., Исто.

17

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Pravilnik za re`im vtor ciklus na studii, so ovoj pravilnik se reguliraat site relevantni pra{awa za re`imot na studirawe, pr. izveduvawe na nastavata; polagawe na ispitite; prijavuvawe, predavawe i odbrana na seminarskite raboti, kriti~nite prikazi i magisterskiot trud; sostavot i rabotata na komisijata za ocenuvawe, soodvetnosta na temata za magisterskiot trud, za ocena na magisterskiot trud i za odbrana na magisterskiot trud; opremuvawe i dostavuvawe na magisterskiot trud; titula za akademski stepen magister na nauki (…).*53

1.5. Zapi{uvawe na kandidatite na vtor ciklus na studii Uslovite za zapi{uvawe na kandidatite na vtor ciklus na studii se utvrdeni so Zakonot za visokoto obrazovanie, vo koj e dadena potpolna sloboda vo odlukite na Univerzitetot i Edinicite na Univerzitetot vo glavata za Akademskata sloboda koja opfa}a pove}e aspekti, od koi eden e i:samostojno ureduvawe na vnatre{nata organizacija i raboteweto so statut vo soglasnost so zakonot,*54 potoa, Statutot na Univerzitetot, fakultetot i umetni~kata akademija, a se objavuvaat vo Konkurs za zapi{uvawe na kandidatite na odredenite studii.

Zapi{uvaweto na vtor ciklus studii se vr{i vrz osnova na Konkurs koj go objavuva Univerzitetot. Edinicite na Univerzitetot dostavuvaat predlog za brojot na studentite i visinata na iznosot za kofinansirawe na studiite.*55 Konkursot se objavuva vo dneven vesnik {to izleguva vo R.Makedonija i na internet stranicata na Univerzitetot. *56 Po Pravilnikot ova se nekoi od uslovi: • Zavr{eni prv ciklus na univerzitetski studii od soodvetna oblast. Na odredeni vtor ciklus na studii mo`at da se javat i kandidati koi poteknuvaat od nesoodvetni studii, ako mo`e na osnov na zavr{enite studii za koi kandidatot e osposoben da se zaklu~i deka nema da ima problemi vo sovladuvaweto na soodvetnite studii od vtor ciklus.

Univerzitetot i Edinicite na Univerzitetot utvrduvaat koi studii se soodvetni za upis na oddelni studiski programi od vtor ciklus, kako i za uslovite na kandidatite koi imaat zavr{eno drugi studiski programi.*57

*53. Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *54.~l.12., st.2. i ~l.108. st. 12 i st.13., ZVO,Sl.Vesnik na RM br.35/08. *55.~l.12., st.1., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *56.~l.12., st.2.,Isto. *57.~l.108, st.12 od ZVO.

18

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Porane{nite iskustva bea kandidatot treba{e da ima postignat najmal prose~en uspeh od 8,5 zaedno so diplomskata rabota. Pri isklu~oci, kandidati so poniska prose~na ocena no ne poniska od 8,0 so ispolnuvawe na site drugi referenci, mo`e da ostvari pravo na zapi{uvawe so obrazlo`ena preporaka na dva nau~nici so naslov na nau~en sorabotnik ili so povisok naslov, odnosno univerzitetski profesori so naslov docent ili so povisok naslov (od soodvetnoto nau~no pole).*58 Univerzitetot ,,Sv.Kliment Ohridski” – Bitola denes praktikuva da nema uslov za postignatiot uspeh vo predhodniot prv ciklus na edukacija, so toa dozvoluva na pove}e studenti da se steknat so vtor ciklus na visoko obrazovanie so {to soodvetno obezbedi ramnopravnost na kandidatite i pogolema konkurencija pome|u visokiot kadar.

• Porane{na praktika be{e kandidatot/tite da treba da znae/aat najmalku eden svetski jazik: angliski, germanski, francuski ili italijanski (…)., koja praktika denes e napu{tena.*59 Uslovi za zapi{uvawe na VCS*60, No sepak od aspek na napredokot na studentite na vtor ciklus studii i sovremenite tokovi na `iveewe, premol~eno se obrnuva na toa kandidatite da znaat barem eden svetski jazik, bidej}i izu~uvaweto na eden svetski jazik e zadol`itelen vbo skoro site ciklusi na obrazovanie, koi kandidatot moral da gi pomine i uspe{no zavr{i.

Eden od uslovite e i pla}awe na vtor ciklus na studii i pla}awe na tro{ocite na studiite.*61 Mo`at da se utvrdat i drugi uslovi kako na pr.: izvr{uvawe na nekolku nau~ni raboti i/ili odredena praksa vo ekonomijata, ili nekoja institucija, zavod ili sli~no, koja porane{na praktika so implementiraweto na EKTS se izostavuva, no denes atraktivnosta na Nastavnite planovite i programi marketing{ki se nametnuva so otvarawe mo`nosti za podolgotrajna i poseopfatna rabotna praksa. (zabele{ka) Za toa dali kandidatot gi ispolnuva site uslovi za zapi{uvawe na vtor ciklus na studii, odlu~uva ovlasteno telo na institucijata koja gi organizira i realizira nastavniot plan i programa na poso~enite vtor ciklus na studii, so Odluka na Nastavni~kiot sovet, odnosno Nastavni~kite soveti za vtor ciklus na edinicata na Univerzitetot.*62

*58. Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *59.od ~l.9. do ~l.16. Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *60.Uslovi za zapi{uvawe na Vtor ciklus na akademski studii,Isto. *61.~l.29., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *62.~l.14., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009.

19

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

1.6. Nastavnici na vtor ciklus na studii Nastavnicite-(profesori) nositelite na poedine~nite predmeti (t.e. komisii) na vtor ciklus na studii mo`at da bidat Univerzitetski nastavnici koi se izbrani vo nau~no-nastavni zvawa, docenti, vonredni profesori, redovni profesori od soodvetno nau~no podra~je odnosno pole na naukata. Mo`at da bidat nau~nici koi se izbrani vo nau~ni zvawa: nau~en sorabotnik, vi{ nau~en sorabotnik i nau~en sovetnik, no i akademici od soodvetnoto nau~no podra~je ili pole na naukata.*63Vo zakonot podrobno se navedeni site kvaliteti i kriteriumi za izbor i imenuvawe na Nastavni~kite i Nau~nite naslovi i zvawa.

Vo prakti~nata realizacija na nastavnite planovi i programi na vtor ciklus na studii, nastavnicite, nositeli na komisii se istaknati i afirmirani univerzitetski redovni profesori, nau~ni sovetnici i akademici. Ne e primerno, na pr. nekoj nastavnik da e nositel na odredena komisija, a pritoa da nema objaveno ni edna nau~na statija. Soodvetno so toa bi trebalo sekoj nastavnik pred imenuvaweto za nositel na odredena komisija pismeno da gi obrazlo`i site svoi referenci-(Curriculum vitae)*64 relevantni za odluka na negovata meritornost*65 za odredenata-soodvetna komisija (‌).

Osven nastavnicite nositeli na komisiite, vo realizacijata na nastavnite programi na na vtor ciklus na studii u~estvuvaat i brojni afirmirani i istaknati univerzitetski nastavnici, nau~nici, akademici i eksperti od zemjata kade se izveduvaat studiite i od stranstvo, specijalisti za poedine~ni poliwa granki i ogranoci na naukata. Mo`e i za prenesuvawe na novite znaewa od praksata, izveduvaweto na predavawata i seminarite, osven mentorstvata, odnosno vodewe na magistrantite pri izrabotkata na magisterskite trudovi, da se poveri na istaknati stru~waci od ekonomskite i/ili neekonomskite dejnosti (‌). I nastavnicite gosti, treba da ispolnuvaat soodvetni uslovi i da gi predadat svoite referenci za relevantna odluka na meritornosta za odredena komisija (‌).

*63.glava10., Zakon za Visoko Obrazovanie. *64.Biografija *65.(lat.meritorius) zaslu`en, pofalen, koj se vpu{ta vo samata rabota, koj se odnesuva na su{tinata ili predmetot na materijata, koj odgovara na zna~eweto, va`en, su{testven, vistinski, povikan, stru~en, nadle`en, zaslu`en, sposoben da dade mislewe. (leksikon za stranski zborovi i izrazi M.Vujaklija, Prosveta, Belgrad, Belgrad, 1991.).

20

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.7 Polagaweto na ispitite i izvr{uvaweto na obvrskite na vtor ciklus na studii Kandidatite, odnosno studentite na vtor ciklus na studii, dol`ni se navremeno da gi polo`at ispitite od predmetite utvrdeni vo nastavniot plan, da izrabotat i obrabotat odreden broj na seminarski raboti ,,(naj~esto tri seminarski raboti od razli~ni predmeti), da izrabotat i odbranat odreden broj kriti~ki prikazi (naj~esto dva, eden od doma{nata i eden od stranskata literatura)”*66 i da prijavat, izrabotat i odbranat magisterski trud.

Site relevantni pra{awa za polagaweto na ispitite i izvr{uvaweto na drugite obvrski na kandidatite na odredeni studii, institucijata koja organizira i realizira takvi studii e dol`na pred po~etokot na studiite precizno da go utvrdi nastavniot plan i program i pravilnikot za re`im na odredenite studii.*67 Nastavnite disciplini od studiskata programa po pravilo se polagaat samo na zavr{no ocenuvawe.

Nastavni~kiot sovet na vtoriot ciklus studii mo`e da donese odluka za polagawe na predmetite od vtoriot ciklus na studii i preku kolokviumi vo soglasnost so ovoj Pravilnik i Pravilnikot na EKTS.*68 Na zavr{noto ocenuvawe (…) se ocenuvaat so poeni od 0 do 80, pri {to uslov za polagawe na zavr{niot ispit se osvoeni minimum 41 poen, no i osvoeni najmalku 10 poeni od drugi aktivnosti, {to zna~i vkupno nad 50 poeni. Dokolku studentot osvoi pove}e od 50 poeni, samo na zavr{noto ocenuvawe, toga{ za pozitivna ocena ne mu se potrebni dopolnitelen broj poeni od drugi aktivnosti.

Ostanatite 20 poeni od vkupniot broj od maksimumot 100 poeni, se dobivaat vrz osnova na drugi aktivnosti i rezultati na studentite i toa: Prva grupa – 10: prisustvo i aktivnosti na nastava.

Vtora grupa – 10 poeni: izrabotka na seminarski trud; samostojna doma{na rabota; izraboteni ili realizirani proekti/programi; izraboten i objaven nau~en trud.

Treta grupa – 5 poeni: mentorstvo na drugi studenti; osvoeni nagradi ili pofalnici; u~estvo na seminari; u~estvo na simpoziumi i dr. aktivnosti predvideni so predmetnata programa.*69 *66 Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *67. Vodi~ za studentite na vtor ciklus na studii, dekemvri,2009. *68.~l.41., st.1 i 2., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *69.~l.42.,st.3.,Isto.

21

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Raspredelbata na poenite za konkretnite aktivnosti (…) ja izveduva predmetniot nastavnik koj e dol`en (…) da ja stavi na uvid na studentite na po~etokot na nastavata po soodvetnata nastavna disciplina.

Maksimalniot broj poeni od site aktivnosti (…) potrebni za formirawe na zavr{nata ocena ne mo`e da bide pogolem od 20.*69 Materijalite na koj osnov se podeleni poenite za drugite aktivnosti, predmetniot nastavnik e dol`en da gi ~uva 3 (tri) meseci.*70 Komisijata gi vnesuva poenite od zavr{noto ocenuvawe (…) vo poseben formular za objavuvawe na rezultatite od zavr{noto ocenuvawe.

Komisijata gi objavuva rezultatite od zavr{noto ocenuvawe vo soodvetniot ispiten rok, najdocna 15 dena od sproveduvaweto na ispitot.*71 Zavr{noto ocenuvawe mo`e da bide pismeno, usno ili pismeno i usno. (…).*72 Predmetnata komisija e dol`na najdocna do 30 denovi od odr`uvaweto na ispitot, do Slu`bata za studentski pra{awa da dostavi primerok od objavenite rezultati, zapisnik (…), ispitnite prijavi so potpis od dvajcata nastavnici, (…)…rezultatite mora da se identi~ni so brojot na kandidatite koi go polagale ispitot i ispitnite prijavi. (…). (…) Komisijata ja vnesuva i potpi{uva kone~nata ocena vo indeksot na studentot.*73 Rezultatite zadol`itelno se objavuvaat na oglasnata tabla i na internet stranicata na Edinicata na Univerzitetot, (…) nastavnikot da ~uva primerok, a eden primerok da se dostavi do arhivata na Edinicata na Univerzitetot, rezultatite se ~uvaat i vo elektronska forma.*74 Formiraweto na kone~nata ocena od zavr{noto ocenuvawe i ostanatite aktivnosti vo ramkite na predmetnata programa se vr{i vrz osnova na vkupniot broj osvoeni poeni po site osnovi i toa: od 0 do 50 poeni – ocena 5 (pet); od 51 do 60 poeni – ocena 6 ({est); od 61 do 70 poeni – ocena 7 (sedum); od 71 do 80 poeni – ocena 8 (osum); od 81 do 90 poeni – ocena 9 (devet); od 91 do 100 poeni – ocena 10 (deset).*75

*69.~l.42., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *70.~l.43., Isto. *71.~l.44.,Isto. *72.~l.44., st.1.,Isto. *73.~l.46., st. 1 i 3.,Isto. *74.~l.47.,Isto. *75.~l.48.,Isto.

22

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Pri pojava na decimali, se zaokru`uva na sledniov na~in: ako prvata decimala e pomala od 5 se zaokru`uva prethodniot cel broj, a ako e ednakva ili pogolema od 5 se zaokru`uva sledniot broj.*76 Vo Pravinikot za vtor ciklus na studii se predvideni i situaciite koga studentot ne e zadovolen od ocenata na zavr{noto ocenuvawe i na~in na prigovaraweto i komisiskoto ocenuvawe.*77 Osven navedenite obvrski, na magistrantite vo tekot na studiite treba da im se ovozmo`i aktivno u~estvo vo nau~noistra`uva~kata rabota, so cel specijalisti~kite soznanija, metodologijata i tehnologijata na nau~noto istra`uvawe da ja primenat vo prakti~nata istra`uva~ka rabota.

So toa tie bi steknale dragoceno iskustvo i potrebna ve{tina vo nau~noto istra`uvawe i pi{uvawe, odnosno izrabotka na nau~ni i stru~ni dela, na toj na~in sistemski i zabrzano }e se osposobat za efektivno nau~no istra`uvawe i izrabotka na kvalitetna magisterska rabota.

Instituciite koi organiziraat i realiziraat vtor ciklus na studii i koi gi upatuvaat magistrantite na takvi studii, treba da gi osiguraat site materijalni, rabotni i drugi uslovi za prisustvo na nastavata, odnosno, aktivno u~estvo vo nastavniot i istra`uva~kiot proces (‌).*78

1.8. Izbor i prijavuvawe na temata za magisterski trud Izborot na temata na magisterskiot trud ja bira studentot vo dogovor so potencijalniot mentor. Nau~noto rabota na istra`uvaweto zapo~nuva so izborot na temata ili naslovot na deloto.

Uspe{niot izbor na temata na nau~noto delo e edna od najva`nite pretpostavki koi mo`e da donese uspeh na nau~noto delo i obratno neuspe{niot izbor zna~i i neuspeh na samoto delo. Temata mora da ja tretira problematikata od nau~noto podra~je i pole na naukata za koe studentot nau~no se osposobuva i usovr{uva. Temata treba da bide nova, aktuelna, pogodna i korisna, a mora koncizno, nedvosmisleno i jasno da ja izrazuva su{tinata na magisterskiot trud.

Studentot mo`e da predlo`i nekoe novo tehni~ko-tehnolo{ko re{enie, va`no unapreduvawe na nekoj model, re{avawe ili svoja obrabotena nau~na rabota, koja }e bide od vrednost na ekvivalent na magisterskiot trud, no pod uslov takvoto re{enie, unapreduvawe na modelot, objavenata rabota (‌) mora da bide standardno oblikuvana i opremena kako kvalitetna magisterska nau~na rabota.*79

*76.~l.49., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *77.~l.54. i ~l.55.,Isto. *78.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *79.Isto.

23

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Po izborot na temata na magisterskata nau~na rabota, studentot e dol`en da pripremi i podnese pismena Prijava na temata na magisterskiot trud, do Nastavni~kiot sovet na vtor ciklus na studii.*80 Studentot se steknuva so pravo da podnese prijava za izrabotka na magisterski trud, po polagaweto na 2/3 (dve tretini) od vkupniot broj predmeti i da stekne najmalku 50% od vkupniot broj krediti.*81 Prijavata za temata na magisterskiot trud na studentot obvrzno sodr`i: Biografski podatoci ili ,,curriculum vitae”, naslov na izbranata tema, obrazlo`enie za nau~nata i stru~nata opravdanost na temata, plan za rabota i pregled na literaturata od soodvetnata oblast.*82 Vo obrazlo`enieto na temata studentot treba da ja doka`e so nau~no argumentirawe na aktuelnosta, podobnosta i pogodnosta na temata.

• Glavniot problemot na istra`uvaweto treba jasno i koncizno da se definira. Po postaveniot problem i predmet na temata da se opi{at rabotnata, odnosno nau~nata hipoteza, na koja se dodadeni i tri do pet pomo{ni hipotezi.

• Nau~no da se fundamentira i definira potrebata na temata i da se odredi celta na celokupnoto istra`uvawe, na koi se dodavaat i nekolku pod celi, sporedni celi i va`nite pra{awa koi vo tekot na istra`uvaweto nau~no }e se odgovorat.

• So kriti~na i kvalitativna nau~na analiza }e se obrabotat site dosega{ni aktivnosti, objavuvawa, istra`uvawa i sl. na problematikata na temata za koja }e se izrabotuva magisterskiot trud. Toa mora studentot da go doka`e deka za~natata problematika do prijavuvaweto na temata na potpolno prifatliv-koncipiran na~in ne e nau~no istra`ena, obrabotena, javno prezentirana. Dokolku kandidatot ne e vo mo`nost toa konzistentno da go doka`e, predlo`enata tema ne e pogodna za magisterskiot trud. Pri obrazlo`uvaweto kandidatot treba da gi navede site bibliografski edinici koi gi istra`il za tretiranata tematika i problematika na temata.

• Kandidatot treba da gi navede site nau~ni metodi so koi }e se poslu`i pri istra`uvaweto i pritoa da gi doka`e pretpostavkite za temata. Metodite treba da se konkretiziraat kako }e se upotrebuvaat.*83

*80.~l.56. st.2., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *81.~l.56. st.3.,Isto. *82.~l.56. st.4.,Isto. *83.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

24

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Strukturata/kompozicijata na magisterskiot trud, t.e da se obrazlo`i jasen plan na rabota koga i kade }e se upotrebat metodite i istra`uvawata.

• O~ekuvanite rezultati od istra`uvaweto.

• Precizno, jasno, nedvosmisleno i koncizno da se objasni nau~niot pridones od magisterskiot trud.

• Primenata na dobienite rezultati, koga, kako i kolku rezultatite }e se primenat vo natamo{nata nau~noistra`uva~ka rabota.

Studentot-magistrantot pokraj site ovie aktivnosti mora da pripremi ,,Gantogram” na aktivnostite pri izrabotkata na magisterskiot trud.*84 (Primer:1.)

Kako posledno kandidatot mora da e svesen deka magisterskiot trud e individualno, izvorno i originalno nau~no delo koe treba da ima pridones vo odredenata nauka(…).*85 Nau~nite istra`uvawa se izvr{uvaat i da se temelat na nau~ni metodi i da ovladee so metodologijata i tehnologijata na nau~noistra`uva~kata rabota, kako prakti~na taka i pri pi{uvaweto na deloto.

Kompletnata prijava na temata treba da sodr`i otprilika od 10 do 12 stranici tekst. Prijavata se pi{uva vo ,,idno vreme”, a koga odredeni delovi od prijavata }e se koristat vo uvodot se pi{uvaat vo ,,minato vreme”.

Primer:1.: Gantogram, aktivnost pri izrabotkata na magisterskiot trud*86 OPIS NA AKTIVNOST

2010.

I.-III.

1. Sobirawe na literaturno gradivo i nau~ni informacii

3 m-ci

2. Prou~uvawe na literaturnoto gradivo i nau~nite informacii

2010.

IV.-IX.

2010.

X.-XII.

2011.

I.-III.

2011.

IV.-VI.

2011.

VII.-IX

2011.

X.-XII.

6 m-ci

3. Selekcija, analiza i sinteza na relevantni fakti, soznanija, zakonitosti, teorija…

6 meseci

4. Konsultacii i razgovori so eksperti i tvorewe na generalni zaklu~oci

3 m-ci

5. Pismeno formulirawe na rezultatite na istra`uvaweto

3 meseci

6.Pi{uvawe na tekstot na rakopisot, grafi~ka i tehni~ka obrabotka na magisterskiot trud

3 m-ci

*84.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *85 (~l.60, Pravilnik za vtor ciklus studii2009). *86.IZVOR.,Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

25

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Naslov-Zaglavie na magisterskiot trud, osven {to treba da bide nov, aktuelen, atraktiven, inventiven, ploden, korisen (…) i mora ednostavno, jasno i nedvosmisleno da ja odrazuva su{tinata na takvata rabota, nesmee da bide prekratok, a ni predolg: mora da gi sodr`i klu~nite zborovi na tematikata koja se tretira so nau~nata rabota, ni pomalku, a ni pove}e od toa; naslovot-zaglavieto ne e slo`ena re~enica so svrznici i nesmee da gi sodr`i zborovi koi ~esto se upotrebuvaat vo frazologijata, pr. ,,Uloga, zna~ewe i funkcija na menaxmentot vo kontekst na efektivnost na pretpriemnata ekonomija na malite pretprijatija na zemjite vo tranzicija…” namesto posoodvetniot naslov: ,,Menaxmentot – faktor na delotvornosta na malite pretprijatija kaj zemjite vo tranzicija”.

Isto treba da se pravi razlika pome|u ime na u~ebnik, koj obi~no sodr`i samo dva do tri zborovi (pr. ,,Me|unarodna {pedicija”, ,,Ekonomika na pretprijatija”, ,,Sovremeni transportni sistemi” i sl.) i imeto-naslovot na magisterskiot trud koj obi~no ima od pet do maksimum devet zborovi.

Koga se rasprava za problematikata na strukturata ili kompozicijata (t.e. rabotnite tezi) na magisterskata nau~na rabota, treba da se ima vo uvid i faktot deka soodvetnata struktura na takvata rabota nemo`e da se pripremi bez prethodno izvr{enite nau~ni istra`uvawa, pribirawe i obrabotka na brojni relevantni nau~ni informacii, soliden kvantum na znaewe za tretiranata problematika i sekako korektna sorabotka so mentorot. Od iskustvo e poznato deka studentite pred pristapuvaweto na izrabotkata na strukturata na magisterskiot trud, obvrzno prou~uvaat i pove}e od 100 bibliografski edinici.*87

1.9. Ocena na podobnost na temata na magisterskiot trud Postapkata za ocena na podobnosta na temata za magisterskiot trud ima nekolku va`ni fazi i toa: Imenuvaweto na komisija za ocena na podobnosta na temata na magisterskiot trud i pogodnost na kandidatot koj }e ja izrabotuva magisterskata rabota.

Podobnosta na temata ja ocenuva Komisija od 3 (tri) ~lena koja po predlog od Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus na studii ja formira Nastavno-nau~niot, odnosno Nau~niot sovet(…).

Treba da se spomene deka vo site rakovodstva na vtor ciklus na studii mo`e da se predlagaat i da se opredeluvaat nastavnici od nastavnonau~nite zvawa kako: docenti, vonreden i redoven professor, profesor emeritus, odnosno nau~nici so nau~ni zvawa: nau~en sorabotnik, vi{i nau~en sorabotnik, nau~en sovetnik kako i akademici (…)…no site treba da bidat birano od soodvetnoto nau~no podra~je ili pole na naukata.

*87.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

26

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Ako temata e interdisciplinarna ili multidisciplinarna, rakovodstvoto mo`e da se zgolemi na 4 (~etiri) ili 5 (pet) ~lenovi, no mentorot i presednikot na komisijata za ocena magisterskiot trud mora da e od poleto ili podra~jeto od koe se brani magisterskiot trud.

Priprema na izve{taj za pogodnosta na temata na magisterskiot trud i pogodnosta na kandidatot, koj go prigotvuva rakovodstvoto, predsedatelot na komisijata za ocena na magisterskiot trud i treba da sodr`i: • Biografija na kandidatot ili ,,curriculum vitae”; • Obrazlo`enie na temata ili naslovot na magisterskiot trud; • Rabotni teziili struktura (kompozicija); • Elaborirawe na problemot i predmet na istra`uvaweto i postavenite rabotni ili nau~ni hipotezi; • Potrebata i celi na istra`uvaweto; • Nau~nite metodi; • O~ekuvanite rezultati od istra`uvaweto; • O~ekuvan nau~en pridones na istra`uvaweto; • Primena na rezultatite od istra`uvaweto; • Podobnost na studentot; • Zaklu~ok i predlog.

Site spomenati elementi treba sistemski, potpolno precizno, nau~no vtemeleni, koncizno, jazi~ki, stilski i terminolo{ki izdr`ano da se elaboriraat, zatoa {to presudno vlijaat na ocenata na podobnosta na temata na magisterskiot trud i podobnosta na studentot. Izve{tajot go pretstavuva idniot magister i rakovodstvoto na vtoriot ciklus na studii i institucijata koja gi organizira i realiziraa studiite. Zatoa izrabotkata na izve{tajot treba pomno i vnimatelno da se se izraboti. Izrabotkata e olesneta dokolku kandidatot podnese kvalitetna prijava na magisterskiot trud i prilozite kon taa prijava. (…).

Izve{taite imaat opseg od 12 (dvanaeset ) kartici*88.

Prifa}awe na izve{tajot za podobnosta na temata na magisterskiot trud i podobnosta na studentot. Komisijata e dol`na vo rok od 30 (trieset) dena od formiraweto da dostavi izve{taj do Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus na studii, koj {to utvrduva predlog i go prosleduva do Nastavnonau~niot sovet (…).*89 Potoa, Nastavno-nau~niot sovet, odnosno Nau~niot sovet ili Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot donesuva Odluka za prifa}awe na temata na magisterskiot trud.*90 Naslovot na prifateniot trud se objavuva vo Biltenot na Univerzitetot.*91 *88.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *89.~l.56., st. 5 i st.6., Pravilnik za vtor ciklus na studii,2009. *90.~l.57.,Isto. *91.~l.58.,Isto.

27

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Od toj moment kandidatot dobiva oficijalna dozvola za prodol`uvawe na rabotata so istra`uvaweto za magisterski trud i po prifa}aweto na temata za izrabotkata na magisterskiot trud, kandidatot podnesuva barawe do Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus studii za opredeluvawe na mentor. Predlogot na Nastavni~kiot sovet za vtor ciklus na studii se prosleduva do Nastavno-nau~niot sovet, odnosno Nau~niot sovet/Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot koja donesuva Odluka.

Odlukata po baraweto za opredeluvawe na mentor se donesuva najdocna vo rok od 60 ({eeset) dena.

Mentorot se opredeluva od redot na nastavno-nau~nite rabotnici od potesnata oblast od koja e prijaven trudot.

Mentorot e ~len na Komisijata za ocena i odbrana na magisterskiot trud.*92 Za mentorot, dobronameren, pozitivno orientiran i dobar mentor mo`e vonredno mnogu da mu pomogne na kandidatot vo izrabotkata na magisterskiot trud, posebno ako e ekspert za odredenoto podra~je i ako ima golemi poznavawa za metodologijata na nau~noistra`uva~kata rabota.

Dobronamerniot sovet: (‌) -,, magistranti nemojte da {tedite na trud i vreme pri pripremata na svojata prijava na temata na magisterskiot trud (so site element ii predlozi) i za svojot potencijalen mentor, pred slu`beno da go predlo`ite za mentor, soberete gi site relevantni informacii, pozitivni i negativni, pa potoa donesete ja svojata odluka.

Ako taka ne postapite se odnesuvate kako pijani hazarderi (‌).*93

1.10. Izrabotka na magisterski trud Za kvalitetno izrabotuvawe na magisterskiot trud, sekoj kandidat treba da go zne slednovo: 1) Poim za magisterskiot trud; 2) Potreba i cel za izrabotka na magisterskiot trud; 3) Struktura ili kompozicija na magisterskiot trud; 4) Dokumentarna osnova na rakopisot; 5) Tehni~ka obrabotka na magisterskiot trud.*94

*92.~l.59., Pravilnik za vtor ciklus na studii. *93.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *94.Isto.

28

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

1.10.1. Poim za magisterskiot trud Magisterskiot trud - master-ot e izvorno, originalno delo koe kandidatot za magister samostojno go izrabotuva, vo sorabotka i vodstvo na mentorot, na krajot na studiite od vtor ciklus, koe delo po tehnologijata na izrabotka i pridones na naukata e prikladno za utvrduvawe na sposobnostite na kandidatot za magister, za aktivno u~estvo vo nau~noistra`uva~kata rabota, vo nau~noto podra~je i pole, t.e. oblast na naukata za koja se opredelil kandidatot-magistrantot.

Istra`uvaweto na tematikata, koja se tretira vo ramka na problemot i predmetot na istra`uvawe i postavenite hipotezi, mora da se izvede so fundamentalni i soodvetni istra`uvawa i so primena na okolu 15 (petnaesetina) i pove}e nau~ni i stru~ni metodi vo soodvetna kombinacija. Rezultatite vo magisterskite trudovi sli~no kako i vo Doktorskite disertacii moraat da otkrijat novi soznanija, novi nau~ni fakti, novi zakonitosti, novi teorii.

Po pravilo toa e izrazito individualno i samostalno izraboteno delo i ne mo`e da bide rezultat na ekipna rabota.*95 Rezultatite na magisterskiot trud treba da pretstavuvaat pridones vo: sistematizacija na nau~ni ili stru~ni re{enija vo opredelena oblast; re{avawe na aktuelna nau~na/stru~na zada~a, koja e postavena kako cel na trudot; primena na postoe~ki nau~ni/stru~ni dostignuvawa vo re{avaweto na kompleksna zada~a.*96 (~l.61. Pravilnika za vtor ciklus studii, 2009).

Po izvornosta, originalnosta, pridonesot na naukata, kvalitet, opseg i metodolo{ka oprema, magisterskiot trud se rangira pome|u Doktorskata disertacija i magisterskiot stru~en (specijalisti~ki) trud. Koga bi se kvantifikuval kvalitetniot odnos pome|u doktorskata disertacija, magisterskiot nau~en trud i magisterskiot stru~en trud, odnosot bi bil: 100 : 75 : 50. Ako kon toj odnos go vklu~ime i diplomskiot trud toga{ odnosot po hierarhijata na va`nite referenci, bi izgledal vaka: 100 : 75 : 50 : 25.*97

*95.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *96.~l.61. Pravilnika za vtor ciklus studii, 2009. *97.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

29

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.10.2. Potreba i cel za izrabotka na magisterskiot trud Osnovnata potreba i cel na magisterskiot trud od aspekt na kandidatot e odbranata na samostojno izraboteniot magisterski trud i da se stekne so akademski stepen magister na nauka.

Po taa osnovna potreba i cel sleduvaat i drugi potrebi i pod-celi, kako: • kandidatot za magister-magistrantot podrobno, podlaboko i poopse`no da se zapoznae so odredeno pole na naukata; • kandidatot nau~no da se osposobi i usovr{i za ponatamo{na samostojna nau~noistra`uva~ka rabota; • osposobuvawe za aktivno i efektivno u~estvo vo ekipite za nau~noistra`uva~ka rabota; • kandidatot za magister da stekne ve{tina i sposobnost za pi{uvawe na nau~ni i stru~ni dela.

So izrabotkata na nau~niot trud kandidatot za magister mora da doka`i: • sposobnost za primena na teoriskoto i prakti~noto znaewe vo samostojna obrabotka na aktuelna i dotoga{ neobrabotena tema (i tematika) na nau~nite i stru~ni dela; • sposobnost za primenuvawe na metodologijata i tehnologijata na nau~noto istra`uvawe; • sposobnost za koristewe na relevantni tu|i soznanija, stavovi, nau~ni fakti, zakonitosti, teorii koi se objaveni vo aktuelnata literatura ili se skladirani vo bankite na podatoci, • sposobnost formulirawe na rezultatite na istra`uvawa i sopstvenite soznanija do koi do{ol so primena na nau~noistra`uva~kite instrument ii vo tek na nau~noistra`uva~kata rabota; • sposobnost na pi{uvawe na nau~ni i stru~ni dela; • sposobnost aktivno i efektivno da u~estvuva, individualno i kolektivno, vo nau~noistra`uva~kata rabota.*98 1.10.3. Struktura ili kompozicija na magisterskiot trud Magisterskiot trud ima odredena struktura ili kompozicija, t.e sistemski raspored i me|usebna povrzanost na site delovi (elementi).

Strukturata gi opfa}a slednive delovi: • Predgovor ili voved. Ne e obvrzuva~ki, no po`elno e da se napi{e. Ako se pi{uva toga{ e kratok i jasen, sodr`i: motivi i pri~ini za pi{uvaweto, na koj e deloto nameneto, te{kotiite pri istra`uvaweto i formulirawe na rezultatite na istra`uvaweto, konkretna blagodarnost na site koi na bilo koj na~in mu pomognale na kandidatot.

30

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Kratka Sodr`ina - (Abstract) Zadol`itelno se pi{uva vo magisterskiot trud i toa na nacionalniot, maj~in jazik (vo Makedonija na Makedonski) i na eden ( mo`e i na pove}e) svetski jazici. Vo sodr`inata se iznesuva pregledot, koncizna sodr`ina na celosnoto delo; sodr`inata ima dvojna namena: da mu poslu`i na javnosta kako informacija za nekoe delo (pr. magisterskiot trud) i da mu ovozmo`i na ~itatelite brzo osoznavawe na va`nite obele`ja na nekoe delo i da so toa utvrdat dali e interesno za niv i dali }e go pro~itaat.

• Sodr`ina e zadol`itelna. Za ~itatelite pretstavuva temelen patokaz so koj lesno mo`e da se pronajdat site informacii i soznanija koi mu trebaat. Sodr`inata e numeri~ko-tekstualen pregled na delovite i poddelovite na magisterskiot trud so koj lesno se pronao|aat stanite na koi se tie delovi ili poddelovi.

• Uvod-ot e zadol`itelen. Toa e po~etniot i pristapniot del na magisterskiot trud, koj pretstavuva ne samo takvo delo tuku i nau~na slika na avtorot (t.e. idniot magister). So uvodot kandidatot za magister gi voveduva ~itatelite vo podra~jeto na tretiranata tematika, gi zapoznava so problemot i predmetot na istra`uvaweto, so postavenata hipoteza, potrebata i celite na istra`uvaweto, ocena na dosega{nite istra`uvawa, nau~nite metodi i strukturata na nau~nata rabota. Se pi{uva posle zavr{eniot tekst vo rakopisot na magisterskiot trud i toa vo minato vreme, a kandidatot za magister vo tekot na izrabotkata na sekoja rabota treba da gi znae site ramki na sodr`inata na site elementi na taa rabota.

Vo sklad so navedenoto, uvodot na sekoj magisterski trud-master trud mora da gi sodr`i elementite:*99 • problemot i predmetot na istra`uvaweto so hipotezite; • namena i cel na istra`uvaweto; • ocena na dosega{nite istra`uvawa; • nau~ni metodi; • struktura ili kompozicija na rabotata. *98.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *99.Tekstot na elementite na uvodot na magisterskiot trud gi sodr`i konkretiziranite naznaki koi kandidatot gi navel vo obrazlo`enieto na temata i rabotnite tezi na magisterskiot trud, koi gi prilo`il kon prijavata na temata na magisterskiot trud (so razlika {to toga{ upotrebuval futur,*1 a vo zavr{nata varijanta na uvodot se upotrebuva perfekt.*2 _____________________________________________________________________________ *1.futur-idno vreme, *2 .perfekt-minato vreme.

31

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Uvodot ne smee da e prekratok, a ni predolg, obi~no ima opseg od okolu desetina kartici. o Izlagawe na tematikata – delovi na magisterskiot trud i nivno obele`uvawe. Zavr{niot tekst na magisterskiot trud sistemski se ras~lenuva na delovi i poddelovi po decimalniot sistem, po prethodno pripremena sodr`ina. Izlagaweto na celokupnata tematika na takvata celina sistemski se raspredeluva vo tri grupi: istorisko-teoretski, retrospektiven / eksplikativen*100 del, analiti~ko-eksperimentalen del, perspektiven del.

Toa ne se tri delovi vo bukvalna smisla na zborot, kako {to ne se ni naslovi na tie delovi. Toa se bukvalno tri grupi, koi mo`at da imaat i pove}e delovi so karakteristi~ni naslovi, toa posebno se odnesuva na vtorata grupa analiti~ko-eksperimentalniot del. Ovaa grupa vo su{tina i po pravilo ima pove}e delovi, zatoa {to von ea se re{ava problemot i predmetot na istra`uvaweto, se doka`uva postavenata hipoteza itn(‌).

Po`elno e celokupnata tematika na magisterskiot trud sistemski da se rasporedi, obraboti i prezentira vo najmalku 5 (pet), a najpove}e 9 (devet) me|usebno povrzani delovi, bez uvodot i zaklu~okot.

Vo obele`uvaweto na delovite i poddelovite dosledno treba da se upotrebuva decimalniot sistem so arapski brojki, no najpove}e do ~etiri edinici. Site decimalni edinici so naslovite koi im pripa|aat se zapi{uvaat vo sodr`inata.

Vo izlagaweto na tematikata vo magisterskiot trud doa|a do izraz znaeweto, sposobnosta, inventivnosta, kriti~nosta, nau~noistra`uva~koto iskustvo, motiviranosta (‌) na kandidatot za magister. Toj mora nau~no i logi~ki da gi povrzuva relevantnite soznanija, fakti, dokazi i misli vo utvrduvaweto na problemot, sudovite, definiciite, zakonitostite, teoriite i izveduvawerto na zaklu~ocite. Pritoa kandidatot treba da e samostoen i objektiven vo prosuduvaweto i donesuvaweto na relevantnite oceni i predlozi, nesmee da e rob na tu|i i sekojdnevni mislewa, a svojata odgovornost ja potvrduva so argument ii nau~no vtemeleni dokazi.

Vo ovoj najva`en del na magisterskiot trud, kandidatot zadol`itelno i na voobi~aen na~in citira tu|i stavovi, soznanija i formulacii, odnosno ja naveduva koristenata literatura vo komentarite-fusnotite. Poradi prednostite se prepora~uva evropskiot sistem povikuva~ki bele{ki.*101

*100.eksplikativen (nlat. explicativus) objasnuvan, koj slu`i za objasnuvawe, koj objasnuva, objasnuva~ki. *101.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

32

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

•

o Zaklu~ok e zavr{niot del na master trud-ot. Toa e na sistemski, koncizen i zbien na~in izlo`ena sintezata na site relevantni soznanija, informacii, stavovi, nau~ni fakti, teorii i zakoni koi op{irno se obraboteni vo analiti~kiot del na master trud-ot, a so koi e doka`uvana postavenata hipoteza. Vo zaklu~okot ne se naveduvaat citati i ne se pi{uvaat fusnoti.

Delovite, odnosno pasusite na zaklu~okot ne se ozna~uvaat so broevi, tuku se formuliraat hronolo{kip o strukturata na magisterskata rabota. Isto nesmee da e prekratok, a ni preop{iren, treba da iznesuva okolu 10% (desetina) od vkupniot opseg na magisterskiot trud (okolu 10 (deset) do 12 (dvanaeset) kartici. o Literatura. Popisot na koristenata literatura, odnosno bibliografskite edinici se klasificira soodvetno so va`e~kite standardi. o Ilustracii. Site ilustracii, tabeli, grafikoni, {emi, cre`i, mapi (‌), ako se inkorporirani vo tekstot na magisterskiot trud se popi{uvaat hronolo{ki i posebno za sekoj vid ilustracii na poseben popis, (pr. popis na tabelite). o Primeri-te koi se inkorporirani vo tekstot na magisterskiot trud se popi{uvaat isto hronolo{kin a poseben popis. o Prilozi-te kako na pr. anketni pra{alnici, analiti~ki tabeli, odredeni legitimacii i sl. se popi{uvaat hronolo{ki i na krajot se prilagaat kon magisterskiot trud (‌).

Osven prethodno navedenite va`ni delovi, odnosno elementi na master trudot, posle literaturata, ilustraciite, primerite i prilozite, mo`at da se navedat i: indeks na imiwata, indeks na poimite, indeks na karici i sl.*102 1.10.4. Dokumentarna osnova na rakopisot

Dokumentarna osnova na rakopisot na master trud-ot opfa}a: citirawe na literatura, povikuvawe na bele{ki, (fusnoti, napomeni) i ilustracii (t.e. tabeli, grafikoni, crte`i, {emi, mapi). Za poznavaweto i pravilnata upotreba na citatite, fusnotite i ilustraciite direktno zavisi od kvalitetot na magisterskiot trud, pa soodvetno na toa na dokumentarnata osnova na magisterskiot trud, zatoa kandidatot treba da posveti zna~ajno dol`no vnimanie.*103

*102.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *103.Isto.

33

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.10.5. Tehni~ka obrabotka na magisterskiot trud Tehni~ka obrabotka na magisterskiot trud podrazbira pi{uvawe na rakopisot, jazi~na-stilska i terminolo{ka obrabotka na tekstot od rakopisot, pe~atewe i tehni~ka priprema na tekstot, ~itawe, redigirawe, dopolnuvawe na sodr`inata i zavr{no oblikuvawe na tekstot na rakopisot, lektura i korektura, korici i podkorici(…).

Tehni~kata obrabotka na tekstot e skoro identi~na za site nau~ni i stru~ni dela, obrabotkata na magisterskiot trud opfa}a: pi{uvawe na tekstot, korici, potkorici, informaci za magistrantot i za magisterskiot trud, opseg na magisterskiot trud.

Pi{uvawe na tekstot. Rakopisot za magisterskiot trud se pi{uva na personalen kompjuter, so standarden prored, na 80 gramski A4 format hartija.*104 Po pravilo se pi{uva samo na desnata strana, no mo`e da se pi{uva i na dvete strain, koi se ozna~uvaat so arapski brojki.*105 Ako tekstot se pi{uva na dvete strani na listot hartija, site glavni delovi moraat da zapo~nuvaat na desnata strana! Site naslovi, podnaslovi, pasusi i nabrojuvawa, koi se pi{uvaat po vertikala, se vovlekuvaat vo desno za pet do deset bukvini mesta.*106 Pri pi{uvaweto na naslovite i podnaslovite mora da se po~ituva hierarhijata na golemite pomalite-srednite i malite bukvi, razli~ni tipovi i vidovi bukvi. Na edna strana se prepora~uva od tri do pet pasusi koi moraat da bidat koherentni. Ilustraciite so site va`ni elementi se inkorporiraat na soodvetni mesta vo tekstot: prvo mora da se najavi ilustracijata pa potoa da se komentira (…).

Korica ili nadvore{na stranica. Na koricite na magisterskiot trud mora grafi~ki i tehni~ki korektno da se napi{e i rasporedi slednovo: Univerzitet…, fakultet…, vtor ciklus na akademski studii…, ime i prezime na kandidatot-magistrantot…, naslov na magisterskiot trud…, magisterski trud…, mesto na fakultetot i godina na predavaweto na rabotata. primer:2.

Potkorici ili prv vnatre{en list na magisterskiot trud sodr`i potpolno isti elementi (t.e. identi~en tekst) kako na koricite samo {to namesto godinata na predavawe na deloto, se zapi{uva godinata i mesecot na predavawe na magisterskiot trud. primer:3.

Posle prviot vnatre{en list – potkoricata, potrebno e da se vmetne poseben list so podatoci i informacii za magistrantot, magisterskite studii-vtor ciklus na studii i podatoci za magisterskiot trud. primer:4.

*104. dimenzii na listot- 210 *297mm. *105.paginacija (nlat.paginatio) tip. Broevite koi gi obele`uvaat stranicite na knigite, obele`uvawe stranicite na knigi ili rakopisite.; pagina (lat.pagina) stranica na kniga, brojot koj ja ozna~uva stranicata na knigata. *106. evropski na~in na pi{uvawe.

34

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Opseg na master trud-ot. Normativite za opseg na master trud-ot ne se napi{ani, a toa ne e ni opravdano koga se zemat za uvid brojnite specifiki, specifi~ni pobaruvawa na takvite raboti vo poedini nau~ni podra~ja poliwa i granki na naukata.

Po pravilo, na pr. master trudovite se so pogolem opseg vo nau~nite podra~ja vo op{testvenite i humanisti~kite nauki, otkolku vo nau~nite podra~ja na prirodnite, tehni~kite, biomedicinskite i biotehni~kite nauki.

Toa e zatoa pred se poradi brojnite specifi~nosti na predmetite i objektite za istra`uvawe, obele`jata na problematikata koja se istra`uva i specifi~nosta na nau~nite metodi koi se upotrebuvaat vo nau~noto istra`uvawe na odredenite problemi, predmeti, hipotezi vo edno ili drugo nau~no podra~je.

Taka na pr. na osnov na empiriski istra`uvawa mo`e da se utvrdi optimalniot opseg na master trudovite vo nau~noto podra~je na op{testvenite nauki bi mo`el da bide od 120 do 180 karti~ki. Posle izvr{eno istra`uvawe vo u~ili-{tata vo Hrvatska, Slovenija, Italija, Avstrija i Germanija i uvid vo pove}e stotini magisterski trudovi i/ili doktorski disertacii, mo`e da se konstatira deka tie dela imaat opseg od 120 do 320 kartici vo humanisti~kite nauki od 120 do 240 kartici vo op{testvenite nauki, od 40 do 120 kartici vo prirodnite nauki, od 120 do 280 kartici vo biotehni~kite nauki, od 80 do 160 vo biomedicinskite nauki i od 80 do 220 kartici vo tehni~kite nauki.

Po`elno e poradi racionalnosta i nau~nata disciplina, nau~nite dela da ne bidat podolgi od 150 kartici.

Vrednosta i kvalitetot na nekoe delo ne se odreduva so negoviot opseg (brojot na stranici) tuku so stepenot na uspeh na nau~noto istra`uvawe, ispravnosta na primenata na nau~nite metodi i tehniki, zbienosta vo formuliraweto na rezultatite od istra`uvaweto vo praksata, stepenot na materijalnata i duhovnata korist i upotreblivosta na rezultatite od istra`uvaweto vo pozitivno menuvawe na negativnite pojavi, odnosi, procesi (‌). Ili kolku rezultatite od istra`uvaweto pozitivno vlijaat na adravjeto, zadovolstvoto, blagosostojbata i sre}nata idnina ne samo na mo}-nite bogatite i privilegiranite (‌) tuku na site lu|e, celoto ~ove{tvo i site prirodni resursi na planetata zemja.*107

*107. Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

35

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Primer:2. Prva strana, Korica na magisterskiot trud*108

UNIVERZITET ,,SV. KLIMENT OHRIDSKI ” - BITOLA FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI – BITOLA VTOR CIKLUS NA AKADEMSKI STUDII ZA PRERABOTKA NA ANIMALNI PROIZVODI

PECE CVETKOSKI

UPOTREBA NA ^ISTITE KULTURI VO MLEKARSKATA INDUSTRIJA

MAGISTERSKI TRUD

BITOLA,2010.

*108.Izvor,Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

36

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Primer:3. Sledna strana po prvata stranica so naslovot*109

UNIVERZITET ,,Sv. KLIMENT OHRIDSKI ” - BITOLA FAKULTET ZA BIOTEHNI^KI NAUKI – BITOLA VTOR CIKLUS NA AKADEMSKI STUDII ZA PRERABOTKA NA ANIMALNI PROIZVODI

PECE CVETKOSKI

UPOTREBATA NA ^ISTITE KULTURI VO MLEKARSKATA INDUSTRIJA

MAGISTERSKI TRUD

BITOLA, FEVRUARI 2010.

*109.Izvor,Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

37

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

Primer:4. Izgled na tretiot list so podatoci za kandidatot, vtoriot ciklus na studii i magisterskiot trud*110

PODATOCI I INFORMACII ZA KANDIDATOT Ime i Prezime: Datum, mesto na ro|awe i EMBG: Naslov na zavr{eniot fakultet i godina na diplomirawe:

INFORMACII ZA MASTER TRUD-OT Naslov na vtor ciklus na studii: Naslov na master trud-ot: UDK Fakultet na koj se brani master trudot: KOMISIJA, OCENA I ODBRANA NA MAGISTERSKIOT TRUD Datum na Prijava na master trud-ot: Komisija za ocena na podobnosta na temata i kandidatot: 1) 2) 3) 3. Datum na prifa}awe na temata: 4. Mentor: 5. Komisija za ocena master trud-ot: 1) 2) 3) 6. Komisija za odbrana na master trud-ot: 1) 2) 3) 7. Lektor: 8. Datum na odbrana na temata: 9. Datum na promocija na magisterot na nauka-master of science:

*110.Izvor,Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

38

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.11. Ocena na magisterskiot trud Studentot go brani master trudot najdocna vo rok od 4 (~etiri) godini od denot na odobruvaweto na temata. (…).

Poslednata verzija na manuskript*111 na master trudot se smeta deka e zavr{en koga }e se usoglasat site sporni pra{awa na predhodnite verzii pome|u magistrantot i mentorot.

Mentorot vo pismena soglasnost potvrduva deka master trudot gi zadovoluva standardnite referenci na takva nau~na raboti i ja odobruva ponatamo{nata procedura na kandidatot za steknuvawe na akademski stepen magister na nauki-master.

Toga{ (…) po isklu~oci na barawe na studentot, vo opravdani slu~ai na predlog na Nastavni~kiot sovet, Nastavno-nau~niot sovet/Nastavni~kiot sovet na edinicata na Univerzitetot, mo`e da se prolongira odbranata na magisterskiot trud (…), no najmnogu za vreme od edna godina.*112 Studentot se steknuva so pravo za podnesuvawe na barawe za formirawe na komisija za ocena na master trudot, otkako }e gi zavr{i predvidenite obvrski i polo`i predvidenite predmeti. (…), Komisija za proverka na studentskoto dosie. (…) se izgotvuva zapisnik, (…) ako dosieto na kandidatot e kompletno, se odobruva prodol`uvawe na postapkata za formirawe na Komisija za ocena na masterot…(…)

Kandidatot po izrabotkata na trudot, dostavuva 3(tri) primeroci od master trudot, so barawe za formirawe na komisija.

Nastavno-nau~niot sovet (…) vo rok od 45 (~etirieset i pet) denovi od denot na dostavuvawe (…) formira Komisija za ocena na trudot.

Izve{taj za ocena na master trudot (…), najdocna do 90 (devedeset) denovi od denot na podnesuvaweto na trudot.

Komisijata se sostoi od 3 (tri) ~lena od soodvetnata nau~na oblast.

Dokolku Komisijata za ocena na trudot ima zabele{ka, ja ispra}a do kandidatot vo pismena forma, najdocna do 90 (devedeset) dena od podnesuvaweto na trudot. (….) za postapuvawe po niv.

Vo vakov slu~aj Komisijata e dol`na da dostavi Izve{taj najdocna do 180 dena od formiraweto na istata.*113 Po pravilo, ~lenovite na formiranata Komisija za ocena na magisterskiot trud, se istite koi bile vo sostavot vo Komisijata za ocena na podobnosta na temata na magisterskiot trud i opravdano e praviloto istite ~lenovi kontinuirano da u~estvuvaat vo site fazi na steknuvawe na akademskiot stepen magister na nauki.

*111.manuskript (lat. manus raka, scriptum) rakopis, posebno onoj koj e spremen za objavuvawe, {tampawe, pe~atewe. *112.~l.63., Pravilnik za vtor ciklus na studii, 2009. *113.~l.64., Isto.

39

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Izve{tajot za ocenata se dostavuva do Nastavno-nau~niot sovet (…) i mu se predlaga da se usvoi i da formira Komisija za odbrana na magisterskiot trud, vo sostav od 3 (tri) ~lena od soodvetnata oblast, od koj eden e Pretsedatel.

Kandidatot pismeno se izvestuva za denot na odbranata. Toj e dol`en vo rok od 5 (pet) dena od priemot na izvestuvaweto da dostavi 6 ({est) primeroci od magisterskiot vo tvrd povez.*114 Po pravilo Izve{tajot go pi{uva Pretsedatelot na komisijata i sodr`i: • Biografija na kandidatot, curriculum vitae; • Opis i sodr`ina na magisterskiot trud; • Ocena na magisterskiot trud; • Analiza na nau~niot pridones na magisterskiot trud; • Zaklu~ok i predlog (…).

Izve{tajot se pi{uva pregledno i koncizno, vo opseg na okolu desetina kartici, posebno vnimanie se posvetuva na formuliraweto na nau~niot pridones na master trudot, kako najva`en element na Izve{tajot, no i najva`noto obele`je na master trudot. (…) Dokolku trudot e naporen, pod znak pra{awe i povr{en, mo`no e trudot da dobie negativna ocena, (…) zatoa so seta svoja snaga na intelektot i rabotoqubivost kandidatot mora da go eliminira takviot rezultat od ocenuvaweto.*115 Komisijata za odbrana go opredeluva datumot za odbrana,(…) najdocna do 45 (~etirieset i pet) dena od usvojuvaweto na Izve{tajot.*116 1.12. Odbrana na master trudot Po prifa}aweto na Izve{tajot za ocenata na master trudot Nastavni~kiot sovet formira Komisija za odbrana na master trudot.

Odbranata se izveduva vo prostoriite na Edinicata na Univerzitetot(…), odbranata e javna i se oglasuva najmalku 7 (sedum) dena pred odbranata na trudot.*117 Nedelata pred odbranata na master trudot, kandidatot go priprema svoeto ekspoze,*118 se priprema da vo najdobra intelektualna forma i koncentracija vo najdobro svetlo go pomine ~inot na odbranata na master trudot.

Od iskustvo e poznato deka ekspozeto koe doma se pripremalo ako traelo 20 minuti, za vreme na odbranata trae 30 minuti.

*114.~l.65.,st.1. i st.3., Pravilnik za vtor ciklus na akademski studii,2009. *115.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *116.~l.65.,st.2., Pravilnik za vtor ciklus na studii,2009. *117.~l.66.,st.1 i 2.,Isto. *118.ekspoze (fr.exposé) izve{taj, izlagawe, prika`uvawe na sostojba.(L.M.Vujaklija)

40

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Vo glavni crti kandidatot treba da gi obrazlo`i slednive elementi vo svoeto ekspoze: • Da se obrazlo`at pri~inite i motivate za izborot na temata na master trudot (…); • Da se obrazlo`i problemot i predmetot na istra`uvaweto i da se prezentira postavenata hipoteza (…); • Da se iznesat realnite faktori i pote{kotiite pri nau~noto istra`uvawe i da se formuliraat rezultatite na istra`uvaweto (…); • Koncizno da se iznese i sistemski da se elaboriraat desetina najva`ni rezultati na istra`uvaweto, na soznanieto, zakonite, zakonitostite, modelite, teoriite, nau~nite fakti (…) so koi kandidatot go re{il problemot i predmetot na istra`uvaweto, ja ostvaril namenata, namerata i celta na istra`uvaweto i ja doka`al postavenata hipoteza (…); • Da se iznese vo {to e pridonesot na naukata so master trudot, kade, kako i koga mo`at da se primenat rezultatite od istra`uvaweto, koi se prezentirani…(…).

Dobriot kandidat bi trebalo da ostavi prijaten vpe~atok kaj auditoriumot, vpe~atok na ekspert i prijaten sogovornik, profinet, vospitan, kultiviran i obrazovan intelektualec (…).*119 Odbranata ja otvora Pretsedatelot na komisijata (…), a ~len na komisijata gi ~ita podatocite na kandidatot, nau~no-stru~nata aktivnost na kandidatot, Izve{tajot na Komisijata za ocena na trudot i Izve{taj za tekot na sprovedeniot protokol do odbranata na trudot.

Fazi na postapkata za odbrana na magisterskiot trud: Otvarawe postapka za odbrana na master trudot, ja pravi Pretsedatelot na Komisijata za odbrana; Koncizno iznesuvawe na podatocite od biografijata na kandidatot go pravi Pretsedatelot na Komisijata; Koncizno pretstavuvawe na master trudot, so posebno vnimanie na ocenata i nau~niot pridones na trudot (…) najva`nite fakti okolu desetina minuti; Pretsedatelot na komisijata za odbrana go povikuva kandidatot da go prezentira masterot (…), im dava pravo na ~lenovite na komisijata da go iznesat svoeto mislewe za zna~eweto na trudot. Po prezentacijata na kandidatot mo`e da mu se postavi pra{awe od sekogo koj prisustvuva na odbranata. Pra{awata se postavuvaat vo pismena forma do Pretsedatelot na komisijata. (…), po pauzata od dvaeset do trieset minuti, kandidatot gi odgovara pra{awata.*120 Za tekot na odbranata se vodi Zapisnik.*121 *119.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *120.Isto *121.~l.66., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009.

41

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

•

Iznesuvawe na izlagaweto na kandidatot, negovoto ekspoze, po odnapred pripremeno scenario, (…) mora da se doka`e postavenata hipoteza (…).

• Postavuvawe na pra{awa na kandidatot, ~lenovite na komisijata treba da postavat po tri do pet pra{awa (…).

• Vreme od triesetina minuti da se pripremi kandidatot za odgovarawe na postavenite pra{awa i rasprava za niv.

• Sleduvaat odgovarawata na pra{awata…(…).

• Dogovor na Komisijata za zavr{nata ocena na trudot.

Po zavr{enata odbrana na trudot, Komisijata za odbrana javno ja soop{tuva ocenata na magisterskiot trud.*122 Soop{tuvawe na ocenata na odbranata na magisterskiot trud i proglasuvawe na kandidatot vo Magister-Master na nauka.

Den za steknuvawe na akademski stepen (magister)-MASTER na nauka se smeta denot na odbranata na master trudot.*123 Ocenuvaweto se vr{i so dve opisni oceni: ,,go odbranil” ili ,,ne go odbranil” master trudot.

Dokolku kandidatot ne go odbrane trudot,(…) se zaka`uva povtorna odbrana na istiot trud najdocna vo rok od 90 (devedeset) dena, pred istata komisija, koja go opredeluva noviot termin za odbrana na trudot.

Vo zapisnikot na odbranata se vnesuva ocenata od stav 2 od ovoj ~len i se izgotvuva Odluka koja ja potpi{uva Pretsedatelot na Komisijata.

Zapisnikot go potpie{uvaat ~lenovite na Komisijata.*124 1.13. Upotrebata na titulata akademski steepen magister na nauki - ,,master of science” Kandidatot koj }e go zavr{i vtoriot ciklus na studii i uspe{no go odbrani magisterskiot trud, se steknuva so akademski stepen magister na nauki, ,,master of science”, vo angliskoto govorno podra~je, ili skrateno: mr.sc. ili M.Sc.; Sc.M.; M.S.; Mr.A. Vo momentot na proglasuvawe na kandidatot vo magister, MASTER na nauki, kandidatot prestanuva da bide kandidat za magisterski stepen (magistrant) i stanuva magister, MASTER na nauki.

Kratenkata na akademski stepen mr.sc. se stava pred imeto na li~nosta koja vo legalno propi{ana procedura se steknal-a so akademski stepen master na nauka ili ,,master of science”.

*122.~l.67.,st.1., Pravilnik za vtor ciklus studii, 2009. *123.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *124.~l.67.,st.4., Pravilnik za vtor ciklus akademski studii, 2009.

42

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

1.14. Predavawe na magisterskiot trud Institucijata koja gi organizira i gi realizira studiite od vtor ciklus, posle odbranata na magisterskiot trud dobiva od kandidatot, toga{ master na nauka, vo tvrd povez, odreden broj primeroci od mastert trudot. I toa naj~esto desetina primeroci. Potoa, institucijata, fakultetot, eden primerok ispra}a vo mati~nata univerzitetska biblioteka, univerzitetskata biblioteka, bibliotekata na fakultetot, i na drugi institucii ako taka e predvideno. Eden primerok mu se predava na mentorot i na sekoj ~len na komisijata.

1.15. Promocija vo magister, Master na nauki - ,,master of science” Diplomite na magistrite na nauka gi dodeluva institucijata (t.e.

Univerzitetot, fakultetot…) koi organiziraat i gi realiziraat studiite od vtor ciklus. Diplomite se delat na posebna sve~enost – promocija na magistri na nauka - ,,master of science”.

Studentite koi zavr{ile vtor ciklus na univerzitetski studii se steknuvaat so nau~en naziv – magister vo soodvetnata oblast, (…), vo me|unaroden promet ,,master”.*125.~l.70.,st.2.Pravilnika za vtor ciklus studii,2009.

Studentot dobiva diploma i uverenie za zavr{en vtor ciklus studii.

Vo soglasnost so principite na EKTS kon diplomata se dodava Dodatok na diplomata,(Diploma Supplement). *126.~l.70.,st.4.,Isto.

Vo porane{nata praktika, imalo mo`nost, na barawe na studentot, diplomata da bide napi{ana na latinski jazik ili na eden od svetskite jazici. Promocijata e javna sve~enost.

Vo postapkata aktivno u~estvuvaat dekanot na fakultetot, prv, vtor, tret promotor, glavnite fazi na promocijata se slednive: • Dekanot ja otvora sve~enosta so prigoden govor; • Prviot promotor – rakovoditelot na vtoriot ciklus na studii; • Vtoriot promotor – naj~esto prodekanot za nau~na rabota; • Tret promotor – naj~esto mentorite na magistantite; • Dekanot gi povikuva kandidatite da dadat zakletva; • Vtoriot promotor ja ~ita zakletvata koja e posebna za sekoja institucija.

• Magistrite se zakolnuvaat po ~itaweto na zakletvata; • Dekanot vo ime na fakultetot ja prifa}a zakletvata; • Dekanot – utvrduva deka se ispolneti site potrebni uslovi za steknuvawe na master na nauka i gi Proglasuva magistrite na nauka i na sekoj magister mu predava Diploma; *127 *125.~l.70.,st.2.Pravilnika za vtor ciklus studii,2009. *126.~l.70.,st.4.,Isto. *127.Zelenika R., M-gija i teh. izr. znan. i stru~. d-a,Ek. f-tet Rijeka, 2000, Rijeka.

43

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

o Vo ime na site promovirani magistri na nauki eden magister se zablagodaruva na institucijata i uveruva deka idnata dejnost na magistrite }e bide vo sklad so principite na nau~noistra`uva~kata rabota; o Dekanot povtorno so prigoden govor ja zatvora sve~enosta.*128 1.16. Odzemawe na magister na nauki Magisterskiot trud mo`e i da bide odzemen, ako se doka`e deka magisterskiot trud bil plagijat*129 ili falsifikat. Toa e edna od najnepopularnite proceduri vo poglavjeto za steknuvawe na akademski stepen magister na nauki.

Odzemaweto se odviva so postapka koj odgovara na postapkata na steknuvawe na akademskiot stepen magister na nauki.

So odzemaweto na magisterskiot trud koj be{e uslov za steknuvawe na stepen magister na nauki, pritoa se gubi i naslovot – zvaweto magister na nauki.

Vo nekoi pravni sistemi formalno pravno dozvoleno e povtorno pravo na prijava na nova tema na magisterski trud, no po deset godini od denot na odzemawe na akademskiot stepen magister na nauki - ,,NA TAKVITE LI^NOSTI ZA NIZA PRI^INI IM SE PREPORA^UVA TOA DA NE GO PRAVAT�.*130

*128.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka. *129.plagijat (lat.plagium kra`ba na lu|e, proda`ba na du{a) kni`evna kra`ba, prepi{uvawe od tu|i dela, nedozvoleno prisvojuvawe na tu| duhoven imot., plagijator (lat. plagiarus, plagiator kradec na lu|e) *130.Zelenika R., Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela,Ekonomski fakultet Rijeka, 2000, Rijeka.

44

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science�

ZAKLU^OK Od prethodnoto se izveduva zaklu~ok, deka postapkata na komplementirawe kon principite na EKTS i Bolowskata konvencija na Visokoto obrazovanie vo Republika Makedonija i soodvetenite edinici koi organiziraat i realiziraat visoko obrazovanie, Univerzitetite, e potreben proces na osovremenuvawe na obrazovanieto i iskonskoto te`neewe na sekoja individua ili praven subjekt kon usovr{uvaweto i prateweto na sovremenite intenzivni trendovi na svetskata populacija.

So komparacija na navedenoto se doa|a do soznanie, deka sistemot na vakviot na~in bil vgraden i pred voveduvaweto, no ne se posvetuvalo dovolnoto vnimanie da mo`e konkretno da se opredeli i sistemski podeli kako toa go pravi sega{nata postavenost so implementacijata na EKTS i Bolowskata konvencija.

So potpoln akcent na celokupnoto vreme pominato vo edukacija, praksa i individualen razvoj na sekoj kandidat poodelno, nemo`e ni{to da se rasipe, tuku samo da se popravi i poagilno da se naso~i studentot vo opredeluvaweto, planiraweto i efektivno raspredeluvawe na vremeto pominato vo sovladuvaweto na nastavnite sodr`ini od predvidenite predmeti i aktivnosti na vtoriot ciklus akademski studii i studiite voop{to na FBN Bitola.

So ovaa seminarska rabota, mnogu malku e na~nata istorijata na doa|aweto do vakviod priod na funkcioniraweto na edukativniot proces voop{to vo svetski ramki, od po~etokot na istorijata na obrazovanieto, za da mo`e da se doka`at i doobjasnat nekoi problemi koi vo idnina bi mo`ele da se javat, a sekako posledicite bi bile pomali ako vrz osnov na prethodnite iskustva se predvidat i navremeno se detektiraat, i legitimiraat i sekako preventivno preveniraat ili saniraat, no toa ne be{e ni temata na ovoj trud.

Namerata za izrabotkata na ovoj seminarski trud e da dade komparativen pregled na nekoi ne mnogu minati iskustva i dene{nite tekovni procesi na Fakultetot za biotehni~ki nauki, na studiskata programa za vtor ciklus studii po prerabotka na animalni proizvodi pri Univerzitetot Sv.Kliment Ohridski, Bitola.

Dokolku ovoj trud pridonese vo uspehot vo sovladuvaweto na tematskata edinica za master trudot, po predmetot ,,Metodi na nau~noistra`uva~kata rabota�, toga{ ovoj trud ja ispolnil namerata i namenata za izrabotuvawe.

So Po~it Vo Bitola na den 26.02.2010 god.

Fusnotite pripremeni 03.03.2010 god.

Za ADOBE konverzija, 29.03.2010,god.

45

P.Cvetkoski, 25/pds, Vtor Ciklus akademski studii, ,,master of science”

Literatura: Osnovna literatura: • • • •

Zelenika R., (2000) Metodologija i tehnologija izrade znanstvenog i stru~nog dela. Rieka, Ekonomski fakultet vo Rieka.

Slu`ben vesnik na R.Makedonija br. 35/2008, Zakon za visokoto obrazovanie, Skopje, Sobranie na R.Makedonija.

Bilten,br.329,(2009) Pravilnik za uslovite, kriteriumite i pravilata za zapi{uvawe i studirawe na vtor ciklus studii na Bitola, Univerzitetot,,Sv.Kliment Ohridski” Bitola.

Vodi~ za studentite na vtor ciklus na studii, (2009) Bitola, Univerzitetot,,Sv.Kliment Ohridski”-Bitola, Fakultet za biotehni~ki nauki –Bitola.

Dopolnitelna literatura:

• •

Spasenovski M.,(1998) Voved vo nau~no-istra`uva~kata rabota, Skopje, Institut za biologija, Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje.

Borojevi} S., (1974) Metodologija eksperimentalnog rada. Novi Sad, Radni~ki univerzitet ,,Radivoje ]ipranov”.

Sovetuvana internet literatura: • • • • • • • • •

http://en.wikipedia.org/wiki/Master's_degree http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_master%27s_degrees http://www.masterofscience.se/educations.aspx?subjectid=21&navId=34 http://www.masterofscience.se/educations.aspx?navId=34 http://www.ms-biotech.wisc.edu/ http://www.ms-biotech.wisc.edu/program-description.cfm http://www.ms-biotech.wisc.edu/curriculum.cfm http://plpa.cfans.umn.edu/M_S__Ph_D__Program.html http://www.uic.edu/eng/meng/

Lista na ilustracii primeri: strana 20: Primer:1.: Gantogram. str.30: Primer:2.: Naslovna strana na magisterskiot trud str.31: Primer:3.: Vtora strana po naslovna strana. str.32: Primer:4.: Treta strana so podatocite na magisterskiot trud .

46

Attribution 3.0 Unported You are free: to Share - to copy, distribute and transmit the work to Remix - to adapt the work

Under the following conditions: Attribution. You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you or your use of the work).

For any reuse or distribution, you must make clear to others the license terms of this work. The best way to do this is with a link to this web page.

Any of the above conditions can be waived if you get permission from the copyright holder.

Nothing in this license impairs or restricts the author’s moral rights.

The document was created by CC PDF Converter