Aditivite
I nivnata upotreba vo mlekarskata industrija
Voved
Aditiv e sekoja supstancija, koja normalno ne se konzumira kako hrana, ne e tipi~en sostaven del na hranata, bez ogled dali ima ili nema nutritivna vrednost... Codex Alimenatrius Vol. I i II Kumulativno dejstvo; Sinergisti~ko dejstvo; Kataliti~ko dejstvo.
Aditivite moraat da gi zadovoluvaat i slednive uslovi: Moraat da imaat funkcionalni svojstva; Ne e dozvoleno koristewe za maskirawe na nedostatocite na tehnolo{kiot proces ili manite na surovinata; Ne e dozvoleno da ja namalat nutritivnata vrednost na proizvodot; Ne e dozvoleno koristewe za dobivawe na efekti koi se dobivaat so drug proces; Mora da postojat analiti~ki metodi za kvantitativno i kvalitativno identifikuvawe i doka`uvawe na aditivite vo prehrambenite proizvodi.
1. Koi vidovi aditivi postojat i kako se podredeni? 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15.
Prehrambeni Boi Konzervansi Antioksidansi Kiselini Regulatori na kiselosta Sredstva protiv zgrut~uvawe Sredstva protiv penewe Sredstva za volumenizirawe Emulgatori Emulgatorski soli Sredstva za zacvrstuvawe Zasiluva~i na aromata Sredstva za penewe Sredstva za `elirawe Sredstva za glazirawe i lubrikanti
16. Higroskopski sredstva 17. Nosa~i, nosa~ite na rastvoruva~i 18. Modificirani skrobovi 19. Gasovi za pakovawe (Ambala`irawe) 20. Propelant gasovi (Propelenti) 21. Sredstva za narasnuvawe 22. Sekvestranti 23. Stabilizatori 24. Zgusnuva~i 25. Sredstva za zasladuvawe (zasladuva~i) a. zameni za {e}er (polioli) b. ve{ta~ki zasladuva~i 26. Sredstva za tretman na bra{no 27. Pomo{ni tehnolo{ki sredstva
2. Kako se deklariraat prehrambenite aditivi?
Prehrambenite aditivi se ozna~uvaat so bukvata E i soodvetniot broj. Na orginalnata pakovka na proizvodot (ambala`ata, nalepnica, etiketa, privrzok) aditivite koi se dodadeni vo proizvodot moraat da bidat nazna~eni i opi{ani so soodvetnoto ime i oznaka, pr. (prirodna identi~na boja, konzervans itn.), potoa imeto na aditivot ili E-brojot.
Pravilnikot za ozna~uvawe na hranata, izdaden od Ministerstvoto za zdravstvo vo Sl.v. na RM br. 118/05 god.
3. Na koi produkti e dozvoleno dodavawe na prehrambenite aditivi?
1. 2. 3. 4.
Vo Pravilnikot za bezbednosta na hranata i na proizvodite i materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata, Sl. V-k na R.Makedonija br. 54/2002 i 84/2007 i Pravilnikot za aditivi {to mo`at da se upotrebuvaat za proizvodstvo na hranata Sl.V-k na RM br.118/05 i soodvetnite izmeni na ovoj Pravilnik za aditivite {to mo`at da se upotrebuvaat vo hranata Sl.V-k na RM br. 132/07, se odreduvaat grupite i vidovite na hrana vo koi e dozvoleno dodavawe na aditivite Mlekoto i mle~nite proizvodi, sladoled i puding ; Kakao proizvodi, proizvodi sli~ni na ~okoladite, krem proizvodite i bomboni ; Pra{ak za puding, kremi, desert i srodni proizvodi ; I site prehrambeni proizvodi koi se upotrebuvaat vo mle~nata industrija, po principot na “carry over –prenos� mo`e da donesat aditivi vo noviot mle~en proizvod.
4. Na koi proizvodi e zabraneto dodavawe na aditivi? Aditivite zabraneto e da se dodavaat:
Neprerabotena hrana Neemulgirani masla i masti od rastitelno i `ivotinsko poreklo; Puter; Pasterizirano i sterilizirano (vklu~uvaj}i i UHT sterilizirano) mleko (vklu~uvaj}i polnomasno, delumno obezmasteno i obezmasteno mleko) i pavlaka; I ovde zakonodavecot ne go ograni~uva principot na “carry over – prenos�, kade so upotreba na surovina kade se dodadeni aditivi, tie preminuvaat vo noviot mle~en proizvod...
5. Na koi proizvodi e zabraneto dodavaweto na ve{ta~kite boi? 1. 2.
3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11.
Vo smisol na ~len 20, Prilog 2.1 od Pravilnikot za aditivite koi se upotrebuvaat vo prehrambenite proizvodi od Sl. V. na RM br 118/05, zabraneto e dodavawe na ve{ta~kite boi na: Nepreraboteni prehrambeni proizvodi; Mleko, polumasno ili obezmasteno, pasterizirano ili sterilizirano, (vklu~uvaj}i i UHT sterilizacija), (nearomatizirano); ^okoladno mleko; Konzervirani mleka; Fermentirano mleko (nearomatizirano); Matenica ( nearomatizirana); Pavlaka i pavlaka vo prav (nearomatizirana); Masti i masla od rastitelno i `ivotinsko poteklo; Hrana za doen~iwa i mali deca, vklu~uvaj}i i hrana za doen~iwa i mali deca koi ne se vo dobra zdravstvena sostojba; Zrelo i mlado sirewe (nearomatizirano); Puter od ov~ko i kozjo mleko.
6. Koj i kako ja regulira upotrebata na prehrambenite aditivi?
Upotrebata na prehrambenite aditivi e regulirana so Pravilnikot za aditivi {to mo`at da se upotrebuvaat za proizvodstvo na hrana, koj Pravilnik e donesen od Ministerstvoto za zdravstvo vo Sl. V. na Republika Makedonija br 118 od 2005 god. Potoa izmeni i dopolni na Pravilnikot za aditivi {to mo`at da se koristat vo hranata Sl. V. na RM br. 132/07 god. kade e uskladen so propisite i legislativata na Evropskata Unija. Pravilnikot go sodr`i potpolniot popis na dozvolenite aditivi‌ Pozitivna lista na aditivi‌ Prehrambenite aditivi se tema na interes vo Zakonot za bezbednost na hranata i na proizvodite i materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata, Sl. V. na RM br. 54/2002 god
7. Koj ja garantira zdravstvenata ispravnost na prehrambenite aditivi?
‌Prifatliv Dneven Vnes na Aditivot (PDV) ili t.n. Acceptable Daily Intake (ADI) ili doza za koja se smeta deka e sigurna konzumentot da mo`e da ja vnese vo svojot organizam bez {iroki posledici na negovoto zdravje. ADI - PDV se izrazuva vo milimiligrami na nekoj aditiv po kilogram telesna te`ina, a se temeli na rezultati od istra`uvawa i eksperimenti vrz laboratoriski `ivotni so koi se presmetuvaat koli~estvata na aditivite koj ne ja naru{uvaat zdravstvenata sostojba na laboratoriskite `ivotni, t.e. t.n. “No Observed Adverse Effective Levelâ€? (NOAEL). Tie vrednosti se prepora~uvaat za dnevna doza za lu|etokonzumentite (ADI) , taka {to se smaluvaat za sto pati. Procenite na zdravstvenite rizici vrzani za aditivite vo hranata ~esto se razlikuvaat i zavisat od mnogu faktori, zatoa se sproveduvaat istra`uvawa na nezavisni istra`uva~i na nezavisni institucii ili pak istra`uvawa na koi e obvrzana da gi izveduva i nara~a ili plati prehrambenata industrija, kako obvrska od HACCP sistemot po Zakonot za bezbednost na hranata i na proizvodite i materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata, Sl. V. na RM br. 54/2002 god.
8. Za koi aditivi va`at posebni pravila za deklarirawe?
1.
2.
3.
Vo Zakonot za bezbednost na hranata i na proizvodite i materijalite {to doa|aat vo kontakt so hranata, Sl. V. na RM br. 54/2002 god ~l. 2, t.18 Pomo{no tehnolo{ko sredstvo ...~l.11, t.27, od Pravilnikot na aditivite koi mo`at da se upotrebuvaat vo prehrambenite proizvodi na Sl.v. na RM br. 118/05godina… se dozvoluva upotreba na 211 pomo{ni tehnolo{ki materii. Enzimite mo`at da bidat od `ivotinsko, rastitelno ili mikrobiolo{ko poteklo. Enzimite se deklariraat samo vo slu~aj koga vo namirnicite se nao|aat vo aktiven oblik, vo ~l.17 od Pravilnikot na aditivite koi mo`at da se upotrebuvaat vo preh. p-di na Sl.v. na RM br. 118/05 god Enzimskite preparati vo upotreba se nao|aat kako: 1. te~ni enzimski preparati; 2. polute~ni enzimski preparati; 3. suvi enzimski preparati. Aromite …materii koi ne moraat to~no da se deklariraat, Vo Evropskata Unija na listata dozvoleni aromi se nao|aat 2700 razli~ni materii. 1. “prirodna aroma” 2. “aroma” ili (“aromatizirano”) 3. “prirodno-identi~na”
9. Koga aditivite nemora da se deklariraat i {to e princip na “prenos� (carry over)?
Principot na prenos (carry over)‌ Principot na prenos va`i vo glavno za pomo{nite sostojki vo procesot na proizvodstvo, a proizvoditelot ne e dol`en da gi deklarira, zatoa {to sostojkata ne e sostaven del na gotoviot proizvod. Vo slu~ai koga sodr`inata na Sulfur dioksidot e pomala od 10mg/kg ili 10mg/l, toga{ se smeta deka Sulfur dioksidot ne e prisuten vo proizvodot i kako takov ne se ozna~uva na deklaracijata. Vo Evropskata Unija dvaeset godini be{e na sila propisot po koj ne se deklariraa sostojki koi se pomalku od 25% od gotoviot proizvod. Pod pritisok na zadrugata za za{tita na potro{uva~ite, taa odredba e ukinata i e donesena nova uredbapropis za deklarirawe na sostojkite vo proizvodot i po transparentno ozna~uvawe na surovinite i aditivite koi mo`at da se mo`ni predizvikuva~i na alergii. Uskladuvaweto na doma{nite Pravilnici za deklarirawe na proizvodite so onie na Evropskata unija vo idnina }e pridonese za pogolema transparentnost, podobra informiranost i za{tita na potro{uva~ite-konzumentite od nesakani posledici.
10.Koi aditivi se upotrebuvaat vo razli~ni grupi proizvodi? Poedine~ni grupi aditivi koi se dozvoleni vo mlekarskata industrija
10.1 Prehrambeni boi Boite se dodavaat na proizvodite za da se nadomesti prirodnata boja koja vo tekot na prerabotkata ili skladiraweto se izgubila.
10.2 Konzervansi Konzervansite go spre~uvaat ili usporuvaat razmno`uvaweto namikroorganizmite koi predizvikuvaat rasipuvawe na hranata‌ja prodol`uvaat trajnosta na proizvodite i ovozmo`uvaat transport na lesno rasiplivata hrana na golemi rastojanija. Naj~est konzervan e Sorbinskata kiselina E200 i nejzinite soli i benzoevata kiselina E210 i nejzinite soli.
11.3. Antioksidansi Antioksidansite gi spre~uvaat oksidativnite promeni vo proizvodite. Naj~esti antioksidanti se tokoferol (vitamin E), askorbinska kiselina (vitamin C) potoa galatite (E310 – E312), BHA (E320) i BHT (E321).
10.4 Emulgatori Emulgatorite vo proizvodite ovozmo`uvaat dobivawe na homogena i stabilna me{avina-emulzija na dve materii koi ili ne se me{aat ili te{ko, sporo se me{aat. Vo emulgatori spa|aat lecitin (E322), mono- i digliceridite na masnite kiselini (E471)…Posebna grupa na emulgatori ja pravat solite za emulgirawe. Tie vo proizvodot koj sodr`i masti, voda i proteini, gi rasprsnuva proteinite, pravilno ja preraspredeluva vodata i mastite okolu niv. Taka pri procesot na proizvodstvo na topeno sirewe emulgatorot go spre~uva oddeluvaweto na mastite od surutka. Vo emulgatorski soli spa|aat fosfatite (E339-E341, E343, E450-E452) i solite na limonskata kiselina (E331-E333).
10.5 Stabilizatori Ja osiguruvaat stabilnosta na strukturata i bojata na proizvodot. Stabilizatorite pripa|aat na grupata od sredstvata za zgusnuvawe i `elirawe, emulgatori ili na sredstvata za zadr`uvawe na vlagata
10.5.1 Sredstva za zgusnuvawe Sredstvata za zgusnuvawe se upotrebuvaat vo produktite vo koi treba da se postigne odredena gustina…Nekoi sredstva za zgusnuvawe gi vrzuvaat mineralite,Kalcium, @elezo, Mangan, a vo ekstremni slu~evi mo`at da predizvikaat deficit na `elezoto vo organizmot. Sredstvata za zgusnuvawe mo`at da bidat i sredstva za `elirawe ili modifikuvan skrob (E1404-E1450)…se upotrebuva karuba – guma (E410), guar – guma (E412), ksantan- guma (E415).
10.5.2 Materii za `elirawe Ovozmo`uvaat `elatinozna konzistencija na te~en produkt…vpro~em se sredstva za zgusnuvawe. Najpoznato sredstvo za `elirawe e pektinot (E440).
10.5.3 Regulatori na kiselosta Se materii koi se upotrebuvaat za podesuvawe i odr`uvawe na kiselosta ili alkalnosta na produktot, so direktno dodavawe na kiselina ili baza…se postiga prodol`uvawe na trajnosta na proizvodot i regulira vkusot. Naj~esto se upotrebuva limonska kiselina (E330), vinska kiselina (E334) i nivnite soli citrati tartarati.
10.5.4Kiselini i bazi
10.6. Materii koi go spre~uvaat zgusnuvaweto Se dodavaat na pra{kastite ili zrnestite proizvodi, da se spre~i pogolemoto aglomerirawe… Vo materii protiv zgrut~uvaweto se vbrojuvaat vosocite (E901 – E904), magneziumovite soli na masnite kiselini (E470b), kalcium fosfat (E341) i silikatite (E551 – E559).
10.7 Materii za postignuvawe na lizgawe ili materii za namaluvawe na trieweto Se dodavaat na proizvodite vo tekot na izrabotkata za namaluvawe na trieweto na dopirnite povr{ini.
10.8 Sredstva za zasiluvawe na vkusot Se materii koi go istaknuvaat ili zasiluvaat dejstvoto na prisutnite aromi. Najpoznatite zasiluva~i na vkusot se glutamatite (E621 – E625).
10.9 Materii za zasladuvawe, zasladuva~i Se delat na zameni za {e}er i ve{ta~ki sladila, a vo proizvodite predizvikuvaat sladok vkus.
10.10 Modifikuvani skrobovi Vo sporedba so obi~niot skrob, modifikuvanite skrobovi imaat izmeneti originalni svojstva koi se postignati so hemiska, fizi~ka ili enzimatska postapka, modifikuvanite skrobovi slu`at za odreduvawe na konzistencijata na pove}e proizvodi i grupi na proizvodi.
10.11 Materii za polirawe Slu`at za dobivawe na mazna i sjajna povr{ina, potoa za za{tita na proizvodot od su{ewe i rasipuvawe. Toa se razni vosoci i smoli (E901 – E904).
10.12 Materii za zadr`uvawe na vlagata Ja zadr`uvaat vlagata vo proizvodot, go spre~uvaat su{eweto na proizvodot i ovozmo`uva zadr`uvawe na sve`inata na proizvodot i karakterisiti~nata konzistencija. Naj~esto se upotrebuvaat sorbitol (E420) i glicerol (E422).
10.13 Sekvestranti Se materii koi vo proizvodite gi vrzuvaat jonite na odredeni metali i gi pravat neaktivni…metalite go potpomagaat rasipuvaweto na proizvodite, sekvestrantite imaat uloga na sredstva za konzervirawe. Osven toa go zasiluvaat dejstvoto na antioksidansite pa se dodavaat na proizvodite koi sodr`at masti i masla i na koi im se dodava antioksidanti. Naj~esto se koristi: Pentanatrium trifosfat i Pentakalium trifosfat (E451).
10.14 Zacvrstuva~i Ja podobruvaat strukturata na proizvodite, go zacvrsnuvaat tkivoto na ovo{jeto ili zelen~ukot kako i sredstvata za `elirawe koi se dodavaat na tie proizvodi… E325 – E327, E509, E516, E520 – E523, E526, E578
10.15 Zgolemuva~i na volumenot So zgolemuvaweto na volumenot na proizvodot, ja zadr`uvaat vlagata, ja stabiliziraat, zgusnuvaat i oblikuvaat strukturata na proizvodot, a ne ja zgolemuvaat energetskata vrednost na proizvodot. Kako zgolemuva~i na volumenot slu`at: celulozata (E460) i polidekstroza (E120).
10.16 Materii za odr`uvawe na penata Toa se materii koi pomagaat vo odr`uvawe na penata. Vo ovaa grupa spa|aat E 570, E 999, E 1505.
10.17 Materii protiv peneweto Materiite protiv peneweto, go spre~uvaat peneweto vo tekot na tehnolo{kiot proces i vo gotoviot proizvod. Vo industriskoto proizvodstvo obi~no se koristat E 471, E 900.
10.18 Potisni gasovi Slu`at za istisnuvawe na proizvodot vo procesot na proizvodstvo od sadovite na tehnikata pod visok pritisok. Naj~esto se upotrebuva Jaglerodniot dioksid (E290), Azoten monoksid (E942).
10.19 Gasovi za pakovawe Naj~esto upotrebuvani se: argon (E938), helium (E939), azot (E941), koi se dodavaat vo ambala`ata pred, za vreme na ili posle pakovaweto.
10.20 Aromi Vo produktite se dodavaat poradi aromatizirawe ili za dopolnuvawe na prirodnata aroma.
10.21 Enzimski preparati Katalizatori na biohemiskite reakcii.
11.21 Pomo{ni materii vo procesot na proizvodstvoto Se upotrebuvaat vo tehnologiite za proizvodstvo na produkti, stapuvaat vo hemiski reakcii so ostanatite produkti i namirnici, a nivnite mo`ni ostatoci vo namirnicite se odredeni so pravilnikot za aditivite koi mo`at da se najdat vo hranata.
11. Ispituvawe, identifikacija i kvantitativno doka`uvawe na oddelni grupi na aditivi 11.1 Popis na ispitni metodi za aditivite
Sinteti~ki organski boi (kvantitativno doka`uvawe) Sinteti~ki organski boi (identifikacija i doka`uvawe) Sudan boi (kvantitativno odreduvawe) Benzoeva i sorbinska kiselina (kvantitativno odreduvawe) Benzoeva i sorbinska kiselina (identifikacija i doka`uvawe) Sulfur dioksid Nitriti / Nitrati Zasladuva~i (AcK i saharin) (kvantitativno odreduvawe) Ciklamat (kvantitativno odreduvawe) Antioksidansi (kvantitativno odreduvawe) Fosfati (izrazeni kako ortofosfat i vkupni fosfati)
11.2 Metodi za opredeluvawe na Na-fosfat 11.2.1 Identifikacija na fosfatite ...neutralen r-r Srebren nitrat, `olt talog... P-tvo na fosfati, talogot e r-rliv vo razredena Azotna kiselina i amowak, `olt talog i pri r-cija so Amonium molibdat vo kisel medium talog e r-rliv vo amowak.
11.2.2 Standarden gravimetriski metod ...vo p-vodi, prisustvoto na fosfati vo mnogu mala koncentracija.
11.2.3 Alkalimetriski metod ...koli~inata na r-r NaOH potro{en za r-cijata na talogot se presmetuva procentot na fosfatite.
11.2.4 Refraktometriski metod Sovremen metod...so Refraktokvant plus so gotovi reagensi...ednostavni uslovi za rabota, kratko vreme za rabota,...se izrabotuvaat pove}e primeroci na hrana, pobrzo dobivawe na gotovi rezultati.
11.3
Opredeluvawe na Na- citrat
Hromatografskiot metod...za kvantitat. opred. na konc. na citratite.
ZAKLU^OK
Razvojot na prehrambenata industrija e nezamisliv bez upotrebata na supstanciite so potpolno poznat hemiski sostav-aditivite. Zada~a na prehrambenata industrija da ja izveduva edukacijata i za upotrebata i za vistinskata priroda na aditivite... ...so edukacijata na konzumentite se spre~uvaat nedobronamernite protivnici ili pak namernite propagatori nepotrebno da go voznemiruvaat naselenieto so namerno neprifatliva prezentacija na aditivite, so nakalemuvawe na osobini koi ne gi sodr`at i najporazitelno za industrijata na animalnoto proizvodstvo, otka`uvawe na del od populacijata da upotrebuva proizvodi od animalno poteklo, a so toa svesno nametnuvaj}i odredeni stilovi na `ivot i ishrana, a konzumentite - gra|anstvoto ostanuva bez esencijalnite amino kiselini i masni kiselini koi se su{testveni za zdrava populacija na ~ove{tvoto i se zastapeni samo vo proizvodite od animalna priroda. So dene{niot razvoj na laboratoriskita tehnika kako hromatografija, spektrofotometrija, refraktometrija i sl. dovolno e naprednata naukata da to~no gi prati, sledi i ispituva supstanciite, a so toa i da go spre~i nesakanoto dejstvo na nedozvolenata upotreba na dozvolenite aditivi, taka vo potpolnost se onevozmo`uva {tetnoto dejstvo na (uslovno) nedozvoleno upotrebenite aditivite.
Attribution-NonCommercial-NoDerivs 3.0 Unported You are free: to Share - to copy, distribute and transmit the work
Under the following conditions: Attribution. You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you or your use of the work). Noncommercial. You may not use this work for commercial purposes. No Derivative Works. You may not alter, transform, or build upon this work. For any reuse or distribution, you must make clear to others the license terms of this work. The best way to do this is with a link to this web page. Any of the above conditions can be waived if you get permission from the copyright holder. Nothing in this license impairs or restricts the author’s moral rights.
The document was created by CC PDF Converter