LETO GOSPODOVO DVE ILJADI I OSMO PO RA\AWETO NA PRESVETIOT BOGO^OVEK GOSPOD ISUS HRISTOS OD NAZARET VO MESECOT SE^KO, POTVOREN E TEKSTOT KOJ SE BE[E ZREEL GODINI I GODINI PRAKTI^NO OD ISTIOT MESEC SE^KO VO LETOTO GOSPODOVO ILJADI DEVEDSTO I SEDUMDESETTO OD DEN OSUMNAESETI, [TO I BE[E DEN NA DOA\AWE NA OVOJ SVET VO OVA TELO, OVOJ MOJ PATNIK KOJ GO NOSAM VE]E TRIESET I SEDUM GODINI, A SE NADEVAM DEKA BAREM U[TE NEKOLKU LETA GOSPODOVI SO NAMERA I PREMISLA , DOZVOLA GOSPODOVA ]E POSTOJAM VO OVAA VE]E SPOMENATA FORMA.
POZNANIJAVA ILI SOZNANIJATA KOI SE OPI[ANI NA STRANITE KOI SLEDAT NE ZNA^I DEKA SE PRAVILA, IAKO POVE]ETO SE PODDR@ANI SO FAKTI, A NA ^ITATELOT, DOKOLKU GO BIDE, OSTANUVA DA ODREDI DALI ]E GI PO^ITUVA-AT ILI ]E GI OTFRLI-AT, NASTOJANIETO KAKO I VOLJATA E NA ^ITATELOT I SAMO NA ^ITATELOT, POVTORNO DOKOLKU GO BIDE. KOLKU TRUD ]E VMETNE ILI NEMA TOA DA SE SLU^I, OSTANUVA SAMO NA ^ITATELOT, SAMO NA ^ITATELOT. ZA KRAJ, SE VOO^UVA, NELI? SE OSTANUVA NA ^ITATELOT, OSVEN MOJATA SLOBODA DA ZBORUVAM...I SEKAKO RASUDUVAM.
1
SEKOJ EDEN ZBOR ILI SENTENCA OD TEKSTOV E ONA NAJEDNOSTAVNOTO [TO PO MENE MO@NO BE[E DA SE POEDNOSTAVI, DOKOLKU SE SRETNAT SUBJEKTI, LI^NOSTI ILI NE[TO SLI^NO, KOI NE SE SLAGAAT SO DEL, DELOVI ILI CELOKUPNIOT TEKST, BLAGODAREN ]E BIDAM DOKOLKU NA ODREDENATA ADRESA (KOJA ]E BIDE SOOP[TENA) DA DEJSTVUVAAT I DA ME DEMANTIRAAT. PRETHODNO BLAGODARAM
2
S O Z N
A N
I
E
ZA CELOKUPNOTO SEGA POZNATO POSTOJANO RELATIVNO PROMENLIVO @IVEEWE, PRIRODATA, GOSPOD, SETO POZNATO I NEPOZNATO UNIVERZUMOT, VSELENATA ^OVEKOT I VOOP[TO SE [TO POSTOI I NORMALNO NEPOSTOI. SE NADEVAM DEKA BAREM DEL OD ODREDENI DVOUMI I NEPOZNANIJA ]E USPEAM DA GI ODGONETNAM, NE[TO MO@EBI I ]E ODGOVORAM, A ZA NE[TO MO@EBI I ]E VMETNAM ISKRA NA POLEMIKA I POVTORNO RAZMISLUVAWE ILI SO DRUG RAZUM RAZMISLA ZA ONA [TO DOSEGA STE GO ZNAELE I SAMO NA VA[ SVOJSTVEN NA^IN STE GO ODGOVARALE. DA GO ZAPO^NEME DEFINITIVNOTO PREVREDNUVAWE NA VREDNOSTA KOJA SITI NIE DOVOLNO JA POZNAVAME, BA[ SEGA KOGA HAOSOT ODDAMNA SE VDOMIL VO NA[IOT NA^IN NA POIMAWE NA CELOKUPNOTO GOSPODOVO DEANIE I KREACIJA.
] ΠEZZO [
IZGOTVENO OD RAB BO@JI VO LETO GOSPODOVO 2008 SRED ZIMA
3
4
S
O
Z
N
A
N
I
E
[ ORIGINALEN TEKST OD MANUSKRIPT BEZ DATUM NA IZVR[UVAWE] Sekoe razgleduvawe na genezata, soo~eno e so barierata do limitot na minalata dezintegracija od voedno i samiot limit na razgled - uvawe e svoevidna - (SVOEVREMENA) dezintegracija na postoe~ka - ta integracija. Sekoj motiv za idna ili nova integracija, dali generalna ili segmenta (r) lna, postoi po dezintegracijaTA. Vselenata
*POSTOI ZAREM NE ?
5
6
Kade e zloto / dobroto od zasitenata pena {to vle~e poteg so iskonska `ega Dali e migot trne` vo sverata - TATNE@ na nespokojna mre`a takt na zdivot od bo`jata dremka Celoto ova e `iva damarna pega... *Koj kako saka neka re~e gre{ka li e ili namerna [EGA. KAKO `ivot izgleda, no samo e gre{ka retkost slu~ajna {to so ni{tosta (sleduva) se sveduva e pokaz i dokaz za bo`jata gre{ka... ? [ (premisla), (premiera),(premudr - a (ost)) ] ? "Zatoa da spomenam moram, apsurdot e samo i samo ~ovekova osobina, nemojte ve molam kako od {ega da ja menuvate formata ili da ja pro{iruvate smislata, smisol na izbranata sentenca, toa ne e grev toa e REZIL na ~ovekovata i samo ~ovekovata Kvalitativna koli~ina - Kvalitativen kvantitet."
7
8
Koga re~ta vo rod i porod se iska`e, iskonot }e prepeka, za semo`nata nepravda sitnosta so cela obemnost }e zanemi poznavaj}i ja neumerenosta gledaj}i ja nepismenosta `iveej}i skvernavej}i. SĂŠ ĂŠ potvoreno i sĂŠ ĂŠ obistineto. Koga premudriot pravdinata }e ni ja otkrie za spokojot na du{ite ni {to lebdat vo temninite, kako presvetliot kaznata }e ni ja soop{ti, so {to o~i decata }e si gi pogledne i pri ~asot na pogubenieto im, {to zaslu`eno im e potpolno, kako, so koe srce }e gi pregrni i vo nevrat }e gi isprati. Rajot e spokojot podaren ni za `ivotot {to Ad vedna{ stanuva so nepo~itot kon postojbinata ni preubava. So potpolna to~nost da poso~am kako preventiva od zalutanost Opstojot - opstanokot ni Preubav so {to dosega sme go zaslu`ile ?
9
Sega{no dootvorawe na smisolot e samo i samo mo}ta ili sposobnosta da se razlikuva dobroto od zloto, dali e mo`no da se de{ifrira kodot na toa {to se slu~ilo, se slu~uva i }e se...
10
Dali e mo`no da se svati ovde i sega dali e mo`no pomno da se gleda so celo bitie vo su{tinata da sme i tamu da ostaneme, vnimanieto vo fokus da go komulirame edno so semo}noto da se spoime ko legura vo nego da dotraeme sedr`enieto na svoi ple}i da go do~ekame taka na sedr`itelot barem za mig da mu pomognime ili barem da ne mu odmognime, vo toj mig, rajot ili adot }e go otvorime, mo`no e da se iznenadime, no sposobni sme toa da go izvedime i bez malku trud toa da go ispolnime.
11
[to vpro~em mo`eme da o~ekuvame dali i treba da o~ekuvame ili samo stravopo~itta da ne ponese molbata vo molitva da ja preto~ime Molebden ili molebdenie mileniumsko koga vremeto }e se upotrebi, taka treba da izgleda spremnosta za mo`nost da i bez malku strav na krilata od An|elite vo visinite na Bo`jite premudrosti da se vivneme i tamu spokojot da go otkrieme.
12
Kako i da e samo i samo toa vo tekot na `ivotot da go storime, lesno e toa smrtta taa pretstava da ni ja priredi, no necelosnosta vedna{ se otkriva bidej}i toga{ otsustvuva na{ata namera i nastoj~ivosta ni {to tolku mnogu miluvame da ja spomenuvame i bez toa da uspeeme da go dostignime i kon nastojot stremej}i se kon sovr{enstvoto da go dostignime.
13
14
Da so polna qubov beztelesno, duhovnosta do mo`nite sveri na sepoznatoto da se ra{irime i vo celost i so taa celost `ivotot da go obmislime. Vo radosta utehata so dvete race cvrsto da ja pregrnime, kako edno so Boga da se potrudime del da sme bidej}i i del od nego sme, a i toj del od sekoj od nas e, sakal toj ili ne samo preku nas i samiot toj se osoznava, dograduva pi{mani pogrduva i prekoruva od svesta i sovesta na{a se hrani kako biseri svetli, no i temni pomno ne sledi i vo sekoj od nas nastojuva da se vseli, nekade veruvam i bez malku trud postoi i ve}e se vselil, no nekade, veruvam i toj svedok na re~ta }e mi bide, se trudi, i ma~i ronka svetlost vo ne~ija du{a da vsadi, leta i leta }e minat, a toj neuspeh pribral zo{to ne~estiviot silnite prangi vo mno{tvo gi nafrlil, pa i toj ronkata spomenata svetlost nemo`e na tie prokletnici, a sepak dobri du{i, so les da im ja dari.
15
A onoj, Onoj drugiot, ~ini{ milost postojano dari se rasfrla so doblesti, koi vpro~em se mani nedostoj i ma~nini od damnina poznati, koga i da se slu~at, neznam zo{to, no sekoj taka po~nuva da se fali i kolku da e svesen deka samiot sebe vo ogon besen namerno se razvil, pa sekoj dopir na seto {to okolu nego igralo i radost spodeluvalo, vo gare` i sa|i, prav i pepel go pretvora, a potoa se `ali, zo{to vpro~em Gospod kako site okolu nego ne go mazni i gali
16
Nemo`am pove}e okolu toa zlo da se vrtkam, me mami i na klada ve}e i {to zboruvam, poleka me stavi.
17
18
Sovet za krajot e eden na gordorsta hrabro plukni, vo pregratka na Bo`jata milost, ako treba i so sila, potrudi se i spokoj najdi samo taka praviot pat }e go najde{ pa i ako toj pat e bezpa}e, trnlivo, kallivo kozjo patt~e, koga celta vo promislata Bo`ja ja najde{, veruvaj mi Grmotevica }e b'lsne{ pa i za mig toa da bide veruvaj mi toj mig za sporedba nemo`e so ni{to da se vidi edinstveno za `ivot toj {to go do`iveal, siguren sum deka qubomorno samo za sebe si }e isleduva i sam na sebe i toa sam na sebe falospev }e si dari i duri e `iv za toj }ar nikomu nema da ka`e osven svedokot Gospod so site yvezdi nebesni i potpolnata nebesna Hierarhija za toa {to }e znae.
19
20
U{te ima za mo}ta na milosta da se ka`e, no kolku i da se zboruva popusto e dokolku pokajanieto prethodno kako {e}er ili solta neophodna na du{ata ne i se dade, pa potoa sekoj na~in ili bez na~in, nastoj ili opstoj, i na pat ~ovek da se vdade pa kade i da trgnal ili }e stigne so prviot ~ekor smislen ili bez smisla storen ili nit proban da se stori celta rekov slatka }e bide silna do sr`ta, pa i kako ili kolku bezsmislena bila taa, mo`ebi ne ni bilo ona {to kako plod pred o~ite lakomo im se pletkal. Celta mo`ebi }e e ona {to go smislil ili sakal ba{ toa da go vidi, no pretpostavuvam deka ni malku nalik na o~ekuvanoto nalik nema da bide Veruvam i ~udno }e im bide, ili mu bide no vremeto }e ka`e slasta na milosta nezamenlivo ogromnosta {to }e ja ka`e spomenav nesporedliva e ama ba{ so ni{to {to na zemjava materijalno mo`ebi nekade mo`e da se najde.
21
22
Najdobar na~in, ako ne i edinstven e onoj {to predupreduva i ureduva pomno sovetuva i kon Blagoslov upatuva so zloto sorabotka - kooperativa da se nema prv stepen po mnenie moe e toa pa potoa kon blagosostojbata duhovna odmorot na du{ata, a i mirniot son sleduva. Razumot taa sposobnost ni ja daruva so les dobroto od zloto da go izla~ime potoa istiot ni razum ni daril koj izbor, povtorno so lesnost kako izvor na radost da go opredelime i po toj mig vo besmrtnosta komotno da si se preselime, za `al postojat i takvi koi sposobnosta za toa sevi{niot ne im ja vsadil, da ne re~am im ja uskratil ili ne im ja daril zatoa slobodno }e se izjasnam deka sposobnosta - rasuda e mo} {to kako vekovite minat se pomalku subjektite ja poseduvaat, koi vo brzopletosta ja zaboravile i na nea vnimanie ne obrnale, koi namerno ja ignoriraat so izgovorot deka ete ba{ vo migot toj koncentracijata popu{tila, deka idninata e nivna pa {ansa, prilika }e imale da gre{kata so vnimanie pomno da, }e ja sredat.
23
24
[to se slu~uva neznam, no znam samo tolku da op{testvoto na~inite na poedinci gi tolerira i toa do tolku da nekoi a toa nekoi i ne se ba{ malku, materijalno azno za eden `ivot }e nakalapat {to sporedeno so drugo nit Dr`ava so `iteli neznam kolku milenium cel toa nemo`e da go ostvari, a toa sepak za sre}a ili `al postoi i {to e najva`no se tolerira, a i kako sposobnost se narekuva, potoa i Mo}, a i Mo}nost na Kretenizmot ili Idijotijata mo`e da se nare~e nit sram nit perde Idolopoklonenie se gradi i odma po toa i odobrenieto sleduva bez obzir na zapovedta "Ne kradi" ta`no e {to mno{tvoto povtorno neznam zo{to, miluva ba{ toj zakon angro da go izigruva. Da ne zaobikoluvame i grubostite so milozvu~ni zborovi da gi omeknuvame i od zlo vo dobro bez problem deka ne{to }e zgre{ime da gi tehni~ki odobruvame. U{te polo{o kako liderstvo se javuva i kr{eweto na zakonot "ne ubivaj" koj so amin na nekogo i kako zakon e "ubij" za da bide{. Ovde nema {to, a i nesakam ni{to pove}e da ka`am.
25
26
27
Sigurno barem po mnenie moe e edno od Mojsievite zborovi i zapovedi osven spomenative dve i drugite osum vo celost se ignoriraat kako bi go omeknal stavot, a vistinata e deka ne se po~ituvaat to~no da re~am ba{ namerno se kr{at i tuka se primenuva ve}e spomenatoto da nevnimavav, mo`no e toa da se slu~i toj {to raboti i }e zgre{i, arno ama sledniot pat, eee sledniot pat veruvajte mi, sigurno pove}e }e vnimavam more ne deka }e vnimavam tuku sigurno povtorno nema da zgre{am ? A pokajanieto kade e ovde ? Pa i bidi ednakov so drugite, potoa i ponizno i ponizok od ednakvite, duri i ponizno ponizok od poniskite od tebe, da ne go spomenuvame, a i da ne pomislime bidi ponizen i ponizok od `ivotnite. Pokraj masovniot porast na Egoizmot i mamutskiot skok vo dvaeset i prviot vek na Gordosta, mo`nosta za pokajanieto e tolku minorno {to prosto mo`e da se zanemari so toa milosta Bo`ja lesno mo`e da se re~e deka e na stepenot na rar - itet, tolku retkost {to vpro~em ja nema, a veruvam nam ni e najpotrebna barem od aspekt na moeto gledawe na svetot i rabotite.
28
Izmamite se realnost nasilieto e opstanokot nepo~itta kon svetosta e zakon a najgnasnoto, parite se Gospod koj gi ima toj e Gospodarot i toa ne e od v~era ili lani toa dejstvuva od damnina duri do Iskonot dopira u{te od vremeto koga na sila dobivavme mesto pokraj ogni{teto ili mesto za spiewe vo pe{terata, a za ~est na vistinata, `ivotnite, voedno celokupnoto `ivotinsko carstvo ba{ na ovoj sistem funkcionira, no tamu sme samo vo sverata na umot razumot ni e delen samo nam na lu|eto i ba{ toj na{ razum mislam e vinoven za celokupnata nepravda i nepravi~nost vo civilizacijata, duri do borbata so prirodata koj stigna do tamu da kutri~kata ni priroda ~are bara kako, kako od nas da ba{ od nas Lu|eto da se spasi, a jas moram da spomenam deka kaj nea ja nasetuvam dvoumata dali da ne skroti i kako svoi deca pak da ne pribere pri sebe kako gri`liva maj~i~ka ili pak da ne sotre kako zla ma{tea od prikaznite se mi se ~ini deka e blisku do odlukata, pra{awe na denovi e migot na odluka, kakva }e e taa neznam, no se nadevam i molam da se re{i da ni e stroga majka te{ko nas ako se re{i da ni e ma{teata.
29
30
31
Nesakam zapisov da izgleda kako teolo{ka rasprava, ni malku ne mi izgleda za pravilno da spomenatovo se sporedi so ekonomskata podobnost ili nepodobnost na ~ove{tvovo, ni najmalku nesakam da bide apel za promena na ona {to ste ili ne ste, mo`no e da ne e ni zapis, a nit spis edinstveno samo bi prifatil da se nare~e apel za pogled kon naturalnoto za spas na planetava, da bevme malku pove}e razvieni na sekakov plan }e barav spas mo`ebi na son~eviot sistem, ne dal Gospod da ve molev dragi moi za odvra}awe od navikite za destrukcija pa da barav spas na vselenata.
32
[to se odnesuva na Planetava Zemja, veruvam i se nadevam deka vo mno{tvoto yvezdi postoi ist ili pribli`no ist vakov biser nekade tamu gore so pogolema svest i sovest pa namesto da vodel istrebuva~ki pohodi i politiki ~istki na svojot vid se razvil da mo`e da patuva so brzina da mo`e da patuva prvenstveno niz svojata galaksija, a potoa i kon drugi galaksii, pa mo`ebi }e dojdat, bidej}i sakale tie ili ne nie vpro~em od damnina gi povikavme, u{te Tesla, se trudel Planetava kako Transmiter da ja pokoristi i signal tamu nekade vo dale~inata da isprati i deka postoi da se javi, po nego i sega nie se trudime signal ili signali da ispratime, sami nie gi vikame, pa ako se slu~i da se iznenadat od navikite ni na{i i gi iritira destruktivnata ni mo} ili sposobnost pa da se potrudat da ja is~istat prirodava od najopasnata bakterija, so koja nemo`e da se spravi samata priroda - ~ovekot.
33
Ova mi e makata namesto da se ~uvstvuvam privilegirano, bidej}i sega zasega sme i sum del od endemi na galaksiska i vselenska baza, tuku blagodarenie na `elbata za profit i zarabotka na poedini individui i grupi pod izgovorot za podobar `ivot se {to kako lu|e }e dopreme vo nevrat go pra}ame, pa se ~uvstvuvam kako del od bakterija, del od kolonija na bakterii koi se trudat da bidat infektivni bidej}i ostaj toa {to ja ni{time prirodava i planetava, nie po~navme da povlijaeme i na son~eviot sistem so tendencii i tendencija da ja zarazime i sega zasega galaksijava. Fala mu na Gospoda na primitivizmot i retardimentot za toa {to nemo`eme ni{to sega zasega da uni{time osven sebe si, i toa za brzo vreme, dodeka timovite koi rabotat na sredstvata za uni{tuvawe ne iznajdat sredstvo koe pri prviot test ne bi ne uni{ti potpolno.
34
Momentno ^ove{tvoto ima vo posed vooru`ena mo} da mno{tvo pati red za red ne sotri pove}ekratno, od fiziski, fuziski, nuklearni arsenali do hidrogeni i {to ti neznam boevi glavi, a ~umu mu bile tolkavi uboiti sredstva i samo pra{awe e toa na vreme koga na toj {to go poseduva seto toa ]e go gibni to~kata i }e ne UNI[TI.
35
A i najtragi~no e toa {to cel toj arsenal go poseduva samo eden ili nekolku individui, na koi i ne im treba ba{ mnogu da ne SOTRAT.
36
Zarem za toa sme nastanale i postoime na top~evo zarem samo za toa postoime ? Neveruvam deka samo sme ni{to`na bakterija. Vo nas cveta `arot na bessmrtta nie sme sposobni da go oplodime i razmo`ime Univerzumot...
37
Vpro~em i celokupniot ni svet po opisot na prastarite knigi e nalik na nam se e potvoreno po na{ata matrica...
38
39
Bez i malku obzir kon seto prethodno izre~eno fakt koj lebde vrz seto mo`no postojno vo obemot na postoe~kite ni setilni formi na realnosta, a i na nerazvienite i nedorazvienite setila, kako i mo`nostite na nadvor od setilnoto podra~je postojat formi i mo`nosti koi so nitu edno mo`no dosega opi{ano setilo nemo`eme da gi zapazime i definirame, no blagodarenie na stravopo~itta, respektot, ubedlivo sme sposobni da spomenime, a i potragi~no da `ol~no tvrdime deka postojat. Mno{tvo {arlatani ba{ tamu ja na{le, nao|aat i }e ja nao|aat svojata poenta, fundus na postoeweto, a nie zavalii nemo bez i eden izgovor gi sledime i pomno od ustata im, ~itame {to vpro~em imaat da ni soop{tat, iako ne{to dlaboko vo nam ni veli, deka ama ba{ ni{to od toa ne postoi, nitu pak nekoga{ postoelo, a i nema vrednost nitu osnova za toa da mo`e da postoi, no ne~estiviot ni veli Veruvaj postoi, kolku si pokontroverzen tolku }e bide{ popolezen za socijalata, paradoksalno no do den dene{en, za nekoi i e funkcionalno, da ne bidam tolku strog da re~am, egzistencijalno bidej}i i bez osnov toa postoi i pribira materijali koi broj~ano - numeri~ki ne se ni zamislivi.
40
41
Dodeka od aspekt na demoralizacijata, Sodomazijata kako i Gomorazijata, tuka i dvojba ili dvouma nema, postojat magnati koi, Carstva potvorile so bezobzirniot, prkos - predizvik, Bezobrazniot napad vrz Bo`jata milost seksualnata slast ja koristat za gradba na imperii, pa vo toj razmer izvodlivo e razbiraweto {to rimjanite se zabavuvale frlaj}i lu|e kako obrok na lavovite, krokodilite i drugi krvolo~ni yverovi, vo dene{nicava postojat individui koi seksualno se nesposobni, no sepak pone`niot pol so netrpenie is~ekuva kako i kako, a i koga }e bidat na spisokot na orgijata, koja {to osven pred o~ite Gospodovi, konstantno se slu~uva, se slu~uva i pred o~ite na zakonot koj i toj se oglu{uva, a i nositelite koi se nazna~eni za sproveduvawe i odr`uvawe na toj ist zakon i red, ~ekaat na toj ist spisok kako bi bile prisatni na spomenatovo orgijawe, so izgovorot koga mo`at drugite zo{to da ne bi prisustvuvale i tie, t.e. onoj koj egzistira od sproveduvawe na toj zakon i ba{ toj koj treba da ja spre~i pojavata postoe~ka, no koga bi se samo spremil da go prohibira spomenatovo deanie ba{ toga{ toj i okolnite bliski sorabotnici }e se najdat na spisokot od pirot koj tolku revnosno se trudel da go spre~i, a ete sega i toj e del od pirot i toj e del od toj tolku vreden spisok.
42
43
44
I preku se koga }e premineme se {to bilo i ne bilo, }e se potrudime da go zaboravime, kako prazni tabli, {to nekoi bi rekle: " TABULLA RASSA " , za mig isto kako preku no} }e staneme, ~isti, na mleko mirizlivi, ne`ni }e se razbudime kako jagniwa u{te ne zacicani bez i malku sram i pritisok pred sebe }e zastaneme i tivko sami na sebe }e si progovorime site zlodela, zad sebe ostaveni tokmu taka vo nov `ivot }e poletame i {to, {to od seto toa da O~ekuvame, demek tolku ~isti i takva ^istotija Gospod ne stretnal i }e ve zamolam da pomislite deka nema ni da do`ivee da sretne ba{ tolkava ~istotija, iako cel svoj `ivot go pre`iveal, prosto znam deka okoto nema da ja dodr`e taa ~istost bez kontrola i pritisok znam deka solza }e ispu{ti, ako ne za toa {to ~ovekot storil, tuku samo za ~inot na Pilat, samo za Krstot Gospodov, koj kolku i da go eskivirame postoi, nie na sinot Bo`ji toa mu go storivme nie kolku e {irok i dolg na drvoto go zakovavme, `edni za krvta negova go raspnavme, koga ni be{e dozvolen izborot kriminalecot go oslobodivme, vo imeto na negovata zamena.
45
Kako lu|e - ~ove{tvo, od ova zlo nemo`eme da izbegame pa kolku i kolku da se napregame i kolku da se podvizuvame. Istoto e vo Umetnosta, posle Remek delata vo kamen na starite civilizacii, bilo Egipetski, Vavilonski, Inki , Mai, Kina, Tibet ili koja i da e minala mrtva forma, Mikelanxelo i taka natamu, bespredmetno e seto {to umeewe sega vo ova vreme na Dekadencija }e go ispolnime. Vo muzikata po Mozzart, Bethoven, Bach itn. sramno e i nie demek partitura da potvorime. I vo se {to e mo`no umeewe da se re~e iako ne e spomenato, izli{no e da se tvori izli{no e da se spomeni, u{te poironi~no i posme{no e da novo potvorenoto novo da se eksponira, vo formata na poetikata, po Aristotela, X.G. Bajron, R. Tagore, J.V.Gete i u{te mno{tvoto poeti, Jas demek poetisuvam, tragikomika, da ne bidam grub kon sebe peam i zborovi leam, iako potpolno sum svesen i sovesen deka me nema, no {to da pravam kako vremevo da go ispolnam i taka trkalaj}i se niz vremevo pe~at, raska od mene da ostavam se trudam, se ma~am. Eden umen starec rekol, " Ne deka ni{to ne e dejstvuvano pa ne e re{eno, tuku seu{te mesto ima za da niz vremevo da se re{i nedolovlivoto", samiot vo migot se zapra{av, KADE ? Odgovorot kako Otkrovenie vo umot mi odzvoni, " Tamu nadvor nekade ".
46
47
Tragedijata e postojano kaj artistite, bilo tie bile akteri, slikari, muzi~ari kako i skulptori, vol{ebnici, akrobati prosto slatkari, se {to vpro~em spa|a vo sverite na artistikata tie go nosat glasot i glavniot tovar i breme na realata koja sakale ili ne postoi von nivnite mo`nosti za promena i podobro `iveewe ili bivstvuvawe. Kolku porealno gi gledaat rabotite i svetot so se celokupnite okolnosti vo okolinata okolu niv tolku pove}e se na udar na retardimentot od socijalata.
48
Vo ovaa kategorija nesakam i nemo`am, a da ne gi spomenam Plagijatorite, koi so minimalen trud i nepostoe~ka kreativnost go postigaat ona {to nivnite " kolegi " so mnogugodi{no trpelivo i pomno razvivawe na sposobnostite i vidikot na univerzumot, edvam }e uspeat barem da se spomnat kako eksponenti vo formulata na socijalniot sistem. Drugata kategoorija se onie koi Gospod im ja dodelil darbinata i koi nesebi~no ja rasplinuvaat do nevideni golemini no slu`bata na ne~estiviot im gi uskratuva site mo`ni pofalbi i nagradi, toga{ socijalata go spomenuva zborot Harizma ili Harizmati~nost, koj i ne e ba{ prikladen, no vo forma na materijalniot svet i toa kako e profitabilen.
49
50
51
Zo{to e toa taka nemam pravo da odgovoram, a i da sakam i da imam pravo da odgovoram neasakam zatoa {to toa i ne e moja rabota, koj sega zasega vo socijalata vo koja {to `iveam nitu edna{ ne se slu~ilo da me verifikuvaat za ona za koi i tie samite se svesni koja mi e ulogata vo ovoj da ne re~am postran licemeren svet, no {to e toa e, kakov takov, jas seu{te postojam seu{te sum im trn vo oko na mno{tvoto okolu mene iako ni ronka zlo ne sum im storil. Praktikuvaat da gi " Pozajmat" samo Ideite koi i ne se {tedam da im gi soop{tam i potoa tie da si gi pripi{at kako svoi, no kako nekoj {to rekol, "Rakopisite - Manuskriptite nemo`e nikoj da gi uni{ti, ne umiraat", pa zatoa samo }e spomenam deka postoi okoto koe gleda se ama ba{ se, i seto {to e re~eno, storeno pribele`ano izdejstvuvano, postoi zasekoga{, od toa oko nema begawe postojano e svrteno kon site od nas, Ba{ kako kaj prstenite, okoto na Sauron gleda{e se, niz se{to, taka e i ova Gospodovoto samo {to e vo pozitivna smisla i e mo{ne pomo}no. Oddamna e poznato, u{te pred procvetot na Egipet iako denes se upotrebuva za razli~ni ~esni i ne~esni dela toa postoi i nadgleduva se `ivo i mrtvo, {to e u{te potragi~no ja gleda i mislata, namerata i nastojuvaweto na sekoj mirjan, monah, adept, vladika ili arhiepiskop, arhimandrit ili prosto bandit, gi gleda duri i rabotite koi se so namera da se slu~at po ne~ija zasluga ili vinovnost, vpro~em nevinost.
52
Nekoi go upotrebuvaat vo smisolot na NVO, Demek New world order - Nov svetski poredok, USA go stavi na parite, a vistinata e taa {to kaj nas Ortodoksnite Hristijani go pretstavuva Gospoda koj budno ne gleda do sr`ta na namerata i mislata zatoa e zabraneta dvoumata, a ako postoi taa toga{ izostanuva najva`noto vo veruvaweto STRAVOPO^ITTA kon sedr`atelot SEMO]EN.
53
54
...a dvoumata kako i {to rekov e negativa kako i {to ja pretstaviv pred malku eve ja i vo sr`ta na negativot.
55
56
Vo kontekst na ve}e izre~enoto, a i ona {to nabrgu }e sleduva, narodi i narodi, pa i celi nacii, ogromno zna~enie im pridale na dvoumata pome|u dobroto i zloto, beloto i crnoto, jin i jang, kako i na toa, da vo sekoe belo sr`ta, fundusot ili fundamentot - temelot opstojuva vo crnoto i obratno, vo crnoto svoja baza nao|a beloto i postojat u{te mno{tvo primeri od koi ve}e nekoi navediv, a nekoi naskoro }e gi navedam:
57
58
Kako pred zaklu~ok samo }e spomenam deka se {to se slu~uva e samo odraz vo ogledalo se {to se slu~uvalo, slu~uva i }e se slu~uva vo domenot na realata, ima odziv i vlijanie na povisoki i poniski sveri koi vo migot na deanieto se slu~uva i vo spomenatite sveri. Sekoj brak e zaednica na mno{tvo mrtvi prethodnici koi so momentalniot ~in se zdru`uvaat ili se pomiruvaat po mo`ebi mno{tvo godini, ako ne i mileniumi se pomiruvaat i biraat da se zdru`at i krajno vzaemno profunkcioniraat, a i konfliktite osnovata ne e sekoga{ vo migot na dejstvo na konfliktot kako i vremeto na dejstvieto, alkata, linkot mo`e da e daleku vo minatatoto ili vo svera na nadvor od setilnoto podra~je. Poradi iska`anovo mo`no e nekoj da mi se pritokmi so ko{ulata naopaku da mi ja navre no toa e vistinata, ne postoime samo nie so sega{nava realnost postojat svetovi i svetovi koi nie iako na po~etokot bevme sposobni da gi ot~ituvame, so vreme se pomalku i pomalku sme sposobni tie deanija da gi registrirame i toa od vremeto koga bevme napadeni od rajot ili Edemskata gradina, zaradi na{ata qubopitnost, da probame od plodot na drvoto na soznanieto. i `elbata da staneme ili bideme Bogovi.
59
60
61
Dvojbata ili kako {to pove}eto od nas miluvaat da go imenuvaat poimot, Dilemata mi e dali nekoga{ nie kako ~ove{tvo }e go isplatime grevot za raspetieto ili pak grevot za probata na plodot na soznanieto, koe vo damnina so izmama na zmijata Eva go navede Adam da proba od jabolkoto. Odgovor siguren sum deka do krajot na mojov `ivot nema da dobijam ili nema da go dolovam, od toj odgovor i pogolemi institucii kako i najgolemata Crkvata izbegnuva da diskutira, a kamo li da dade nekakov odgovor.
62
63
Duri so sigurnost mo`am da odgovoram deka za niv i podobro }e im e da go nemame odgovorot na postavenoto pra{awe. Po nivno sva}awe nesmeeme da postavuvame otpove}e pra{awa koi ako tie bi vlegle vo diskusija mo`no e da navlezat vo }orsokak i da im bide razni{an kredibiltetot i avtoritetot od vernicite od koi ne malku "skromno" egzistiraat. No {to e toa e ni malku a ni pove}e nie i ponatamu prodol`uvame so bedniot ni `ivot, i taka }e prodol`ime i ponatamu, se dodeka gi pre}utuvame rabotite koi se od ogromna va`nost za odgovorot koi sme i od kade doa|ame. Dovedeni sme do situacija da An|elite i \avolot se vo dvouma {to da prevzemat kako bi go podobrile moralnoto i duhovnoto egzistirawe na Plaetava. Sega zasega siguren sum deka odgovorot za koj na~in i delo da go prevzemat go nemaat. Se dodeka nie Lu|eto prodol`ime so ogromnata ni beskrupulozna yverska konstrukcija na `iveewe, tie ne }e se vo sposobnost da pridonesat vo podobruvaweto na opstanokot ni. Daleku sme od zlo ne gledam, zlo ne slu{am i zlo ne zboruvam, naprotiv sme vo potpolna obratnost i {iroko sme gi otvorile o~ite, u{ite i ustite vo ogovarawata i zlobnite {u{kawa koi napati preminuvaat vo tatne`i.
64
65
Pretpostavuvam deka sekoj eden }e mi zabele`i deka za ona {to sega }e zboruvam, prvenstveno zabele{kata }e im bidi na mojata nestru~nost kon iznesenite mislewa, aksiomi teoremi dvoumi i definicii. Mojata pasija kon hemijata ne mi dava za pravo da ne go spomenam Mendeleev koj u{te pri izgotvuvaweto na periodniot sistem na elementite prvenstveno ja imal premisata za nastanokot na celokupnoto, Univerzumot. Da zapo~nam bez mnogu zaobikoluvawe, poentata mi e tamu kade mnogu retko od nau~nata kriti~na masa si dozvoluva da progovorat, iako mnogu pove}e vreme otkolku {to govorat za toa go pominuvaat vo razmisluvawe za Prapo~etokot, Iskonot, so napomena deka vo vremeto na prigotvuvaweto na Periodniot sistem na elementite jadroto na atomot be{e do soznanieto na Protoni i Neutroni, no napredokot na Fizikata go doka`a i postoeweto na mno{tvoto ~astici koi gi gradat spomenative, momentno }e gi preskoknam tie sub~astici i Kvarkovite i }e zapo~nam od elementite.
66
Pred sega{nava forma na materijalno postoewe postoela prethodno identi~na materijalna forma koja svoevremeno fluktuiraj}i dezintegrirala do onaa ve}e spomenata ka{a koja vo eden edinstven mig, b'lsnala i se rodila povtorno prvata yvezda, koja go do`iveala svojot mig na smrt i taa dezintegrirala, ciklusov se povtoruval i povtoruval do sega{niov formativ na mno{tvoto galaksii, no poentata e taa deka sekoj ciklus posle gradbata na Protonot i neutronot, sleduvala gradbata na atomot na Vodorodot i na bezbroj formi Vodorod, Deuterium i tritium se do mo`nosta za gradba na Heliumot i prviot Eksploziven Litium koj bil dvigatelot za akumulacijata vo to~kata na Atrakcija, po koja sledelo sozdavaweto na ponatamo{nite elementi koi sledat vo Periodite, i ne za xabe se nare~eni Periodi, se taka do @elezoto koe e posledniot element koj se akumulira vo `ivite yvezdi, site elementi po `elezoto se sozdavaat so eksploziite ili smrtta na yvezdata. [to zna~i deka uslov za po~etok na materijalnoto se dve periodi do desettiot element, Neon, se do dvaeset i {estiot `elezoto, koi elementi se sozdavaat vo yvezdata dodeka funkcionira, pri pomorot i eksplozivnoto zgolemuvawe na temperaturata se oformuvaat preostanatite elementi, osven ve{ta~ki dobienite koi mo`no e da postojat vo drugi delovi na vselenata.
67
So ova ja podr`uvam teorijata deka i nie sme del od yvezdite, se slagam i so toa deka sum del od potomstvoto na Univerzumot i so toa ja opravduvam Darvinovata Evolucija iako veruvam deka seto re~enovo ja potvrduva mo}ta Gospodova so se celokupnata premudrost "Neka Bide".
Ova e ona {to najkratko mo`e da se re~e deka Eednostavno soznanieto da se obznani, e Vaka mo`ebi izgleda ona {to za mene ednostavno Koga }e se proba da se re~e Od drugata strana Jas pa mo`am deka e ona najprostoto ova. Kako i da e ona ili ova e samo del od seto {to se stremam Da go re~am i za nekogo tragika, a za mene sre}a i }e go re~am‌
68
Zaradi doobjasnuvawe se koristeni odredeni sliki Za koi ne sum pra{al avtor da gi koristam Tuku po slikovnost najblisku bile da go ka`at Ona {to probvav so zborot da go izre~am, A nad se morav da se gri`am i za pojavata Na analfabetizam, seu{te postojana kako pojava Vo dene{nava civilizacija…
Posledna korektura na den ~etvrti vo mesec vtori Od leto Gospodovo Dve iljadi i devetto od Kako {to I napred e re~eno, Rab Bo`iji Pezzo, Ali Jas P. M. Cvetkoski,Apologet Na Noviot Svet I pred se MAKEDONEC ODGLEDAN VO ^ISTA KRV I LINIJA MAKEDONSKI, MARIOVSKI I SAMO MARIOVSKI FAMILII Ovoj spev go posvetuvam na site moi predci Koi go dale svojot @IVOT I KRV za slobodata Na svojot narod MAKEDONCI - MAKEDONSKI I svojata izma~ena MAJKA MAKEDONIJA… So Po~it Pece M.Cvetkoski
Na den 04.02.2009 Vo Grad Bitola MAKEDONIJA REPUBLIKA MAKEDONIJA 29.03.2010,posleden pregled. thetetoo@gmail.com
69
Attribution 3.0 Unported You are free: to Share - to copy, distribute and transmit the work to Remix - to adapt the work
Under the following conditions: Attribution. You must attribute the work in the manner specified by the author or licensor (but not in any way that suggests that they endorse you or your use of the work). For any reuse or distribution, you must make clear to others the license terms of this work. The best way to do this is with a link to this web page. Any of the above conditions can be waived if you get permission from the copyright holder. Nothing in this license impairs or restricts the author’s moral rights.
The document was created by CC PDF Converter