Куранот и вселената

Page 1

Stru~ni sorabotnici: Branko Prqa dipl.prof. po geografija Elena Tren~evska-^ekovi} Lektor: Qupka Tasevska-Lati} [erijatska recenzija: dipl.teolog Ali [abani

Povik kon vistinata www.povikkonvistinata.org povikkonvistinata@gmail.com

TIMURLENK ^EKOVI]

Kuranot i Vselenata

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski�, Skopje 821.163.3-3 ^EKOVI], Timurlenk Kuranot i vselenata / Timurlenk ^ekovi}. - Skopje , 2012. - 200 str. : ilustr. ; 25 sm ISBN 978-608-4625-17-9 COBISS.MK-ID 91144458

SKOPJE 2012


“Golema blagodarnost do moite roditeli, posebno mojata majka, koi od mala vozrast me naso~uvaa da tragam po Vistinata i naukata. I do site prijateli koi bezrezervno mi pomognaa ovaa kniga da ja vidi svetlinata na denot, me|u niv i mojata sopruga, mojot prijatel od detstvo i drugi vredni prijateli koi nesebi~no se zalagaa i baraa sredstva za nejzino izdavawe. Na site niv Bog da im ovozmo`i sli~ni dela so koi bi ostavile skapocen poklon za generaciite koi doa|aat.�


Vo imeto na Allah, Milostiviot Somilosen

“Nie }e im gi pru`ime dokazite Na{i vo prostranstvata vselenski, a i vo niv samite, dodeka ne im bide sosema jasno deka Kuranot e vistina. A zar ne e dovolno toa {to Gospodarot tvoj za s$ e izvesten?� (Fusilet, 41:5)


Predgovor Vo imeto na Allah1, Milostiviot Somilosen

Za razlika od Stariot Zavet, Kuranot ne dava kontinuirana i celosna prikazna za sozdavaweto. Namesto kontinuirana prikazna, na brojni mesta vo Knigata se nao|aat redovi vo koi se evociraat nekoi negovi aspekti, i pomalku ili pove}e, se evociraat posledovatelni nastani {to go obele`ale. Za da dobieme pojasna pretstava za na~inot na koj se dadeni poslednive, treba da gi sobereme fragmentite rasprskani vo golem broj suri2. Vo Kuranot se tretirani mnogu va`ni temi za koi se zainteresirani nau~nicite, bilo da se raboti za zemski ili za nebesni fenomeni ili pak za pra{awata {to se odnesuvaat na ~ovekot. Za sekoja od tie temi se dadeni citati od Kuranot. Postojat golem broj na citati koi govorat za nau~ni fenomeni, nivniot broj e nad iljada. Vo knigava se izvadeni okolu 300 citati koi se odnesuvaat direktno na sozdavaweto na neboto i Zemjata, no poradi obemnosta ovde }e bidat razgledani najbitnite. Osven citati koi posebno go opi{uvaat sozdavaweto, ~etiriesetina drugi citati za astronomijata donesuvaat precizni podatoci koi se kompletirani so ovie podatoci navedeni ovde. Nekoi od niv se samo razmisluvawe za slavata na Sozdatelot i na Organizatorot na site yvezdeni i planetarni sistemi, za koi znaeme deka se rasporedeni vo ramnote`a ~ie odr`uvawe Wutn go objasnil so pomo{ na zakonot za me|usebno privlekuvawe na telata. Za da se razbere potpolno taa sledstvenost i prikazot koj ni go nudi Kuranot, }e ostavime samiot Kuran da si go ka`e svoeto. Za taa cel, sekoj 1 Allah- Ediniot Bog, Jahve, Otecot, spored Biblijata , zabele{ka; se pi{uva so dve “l� 2 Poglavja, ponatamu vo tekstot }e se koristi toj izraz

9


PREDGOVOR

citat od Kuranot vo vrska so neboto ili Univerzumot posebno e obraboten i e napraven obid da mu se dademe svoeto vistinsko zna~ewe i da gi povrzavme modernite aspekti na naukata so tradicionalniot na~in na tolkuvawe na Kuranot. Voedno vo ovaa kniga napraven e spoj so koj }e se obideme da go pribli`ime ~itatelot do dlabo~inata i va`nosta koja ni ja nudi Kuranot. Poglavjata koi se obraboteni se: 1. Po~etok na sozdavaweto 2. Goleminata i sostavot na Vselenata 3. Nebesni tela- Son~eviot sistem, planetite, Sonceto i Mese~inata 4. Planetata Zemja i nejzinite fenomeni

PREDGOVOR

nalaga vo Kuranot: “i Allah na visoki stepeni }e gi vozdigne tie {to veruvaat i na koi{to im e dadeno znaewe. A Allah dobro go znae toa {to go pravite.�(El Muxadela, 58:11). No dokolku postoi nekoja gre{ka, Go molam Semo}niot Allah da bideme od onie koi: “Na tie {to od neznaewe }e napravat lo{o delo, pa potoa }e se pokajat i }e se popravat, Gospodarot tvoj potoa sigurno }e im prosti i }e bide Milostiv. (En Nahl, 119) Avtor Timur ^ekovi}, Skopje, 2012

5. Kosmi~ki konstanti i fenomeni 6. Osvojuvawe na Vselenata 7. Kraj na svetot Vo sostavuvaweto na ova delo se potpirav od ve}e srabotenite dela na golem broj avtori kako kako {to se: Mlivo, A. [erif, Zindani, M. Bikaj i drugi, kako i nivnite viduvawa i razmisluvawa na odredeni temi , no sekako, za edno delo da bide kompletno potrebna be{e i nezavisna kritika. Razmisluvawata koi se nao|aat vo nekoi knigi od koi crpev odredeni tolkuvawa, naidoa na kritika od teologot Ali [abani, posebno poradi teolo{ka neizdr`anost na tolkuvaweto povrzano so brojot 7 (sedum) koe mnogu avtori go zanemaruvaat, kako i uka`uvaweto na odredeni nastani vo vselenata koi se evocirani vo Kuranot, no za ~ivo potpolno razbirawe e potrebno vrvno poznavawe na arapskiot jazik. Neizmerna pomo{ vo sreduvaweto na rasporedot na tekstot dojde od strana na mojata sopruga, koja kako diplomiran profesor po geografija u~estvuva{e razni proekti od taa oblast. So svoeto iskustvo od poleto na prirodnite nauki vnese kriti~nost i vo razbiraweto na astronomskite poimi i nivno klasificirawe. Posebno be{e interesna konstatacijata na samostojniot astronomski istra`uva~ i sega ve}e poznat mlad makedonski pisatel, Branko Prqa, koj mi nazna~i deka ovaa kniga izobiluva so temi, no deka e vredno da se dadat pove} e to~ni informacii na edno mesto, so {to lu|eto }e gi pottiknat da razmisluvaat za Vselenata i kosmi~kite nastani. Terminolo{kata, matemati~kata i teolo{kata preciznost vo izrazuvawe bea imperativ na moite sorabotnici i poradi toa istoto go zedov vo predvid za da postapime onaka kako Allah

10

11


Voved “Vo po~etokot Bog gi sozdade neboto i Zemjata”...

Kuranot3 ne zapo~nuva na ovoj na~in i zatoa e razli~en od site drugi religiozni skripti, kako fakt dokolku ~itate nekoi religiozni skripti, }e zabele`ite deka sodr`at tipi~en ~ove~ki stil, govorat za odredena li~nost, za negoviot `ivot, za negovata familija itn. Kontekstot sleduva po red, poglavje 1 potoa 2, 3 itn. I Kuranot zboruva za `ivotot na nekoi li~nosti, no ne vo ~ove~ki stil. Kuranot ima svoj unikaten stil, i e unikatna kniga. Allah vo Kuranot veli: “Vo sozdavaweto na Neboto i Zemjata i vo promenata na no}ta i denot vie imate navistina znamenitosti koi se dokaz za tie {to se razum obdareni.” (Ali Imran, 3:190) “Za onie koi stoej}i i sedej}i i le`ej}i Allah Go spomnuvaat i razmisluvaat za sozdavaweto na neboto i Zemjata. “Gospodaru na{, Ti ne Go sozdade ova zaludno, falen bidi Ti i so~uvaj ne od kaznata vo ognot!” ( Ali Imran, 3:191) “A zo{to tie ne razmislat za Kuranot? Da e toj od nekoj drug, a ne od Allah, sigurno vo nego }e najdea mnogu protivre~nosti” (En Nisa, 82) Gari Miler4 vo knigata “^udesniot Kuran” veli : 3 Zab. Qur’an. 4 Gari Miler e poznat istra`uva~ na Kuranot. G.R.Miler e matemati~ar i teolog. Toj bil aktiven vo hristijanskoto misionerstvo vo odreden period od `ivotot, no naskoro po~nuva da otkriva mnogu nedoslednosti vo Biblijata. Vo 1978 godina, go ~ita Kuranot, o~ekuvaj} i da gi najde istata nedoslednosti. Na negovo iznenaduvawe, otkriva deka porakata na Kuranot e potpolno ista kako su{tinskata vistina koja ja izvlekol od Biblijata. Toj

13


VOVED

Ova e jasen povik kon nemuslimanite. Vo osnova Kuranot gi povikuva da najdat gre{ka. Samiot vakov povik ne e vo ~ove~kata priroda i ne e konzistenten so negovata li~nost. Nieden ~ovek na {kolo ili na fakultet nema po ispitot da napi{e vakva poraka na svojot profesor : “Ova delo e sovr{eno. Nema nitu edna gre{ka. Najdi edna, ako mo`e{!” Nikoj od lu|eto ne go pravi toa. No, sepak, Kuranot na lu|eto im se obra}a na ovoj na~in. Drug interesen pristap vo Kuranot e {to na ~itatelite im deli soveti. Kuranot izvestuva za razli~ni raboti, a potoa pora~uva: “Ako saka{ da doznae{ pove}e za nekoja rabota, ili ako se somneva{ vo toa, pra{aj gi tie {to znaat.” Ova e isto taka mnogu iznenaduva~ki pristap, bidej}i ne postoi kniga ~ij avtor pi{uva kniga za istorija, geografija, biologija i drugo, a ne e obrazuvan vo odredena oblast, na kraj gi sovetuva ~itatelite, dokolku se somnevaat vo ispravnosta na materijata, da gi pra{aat onie koi se upateni vo znaewe. Vozvi{eniot Allah jasno ni ka`al deka Negovata Kniga, Kuranot, e objavena kako Opomena i potsetnik na celiot svet.

VOVED

stantniot proces na napredok i razvoj na ~ove{tvoto, ~ove~kiot rod bi trebalo da bide vo mo`nost da uspee da razbere nekoj odreden ajet i sli~no. So ova, s$ pove}e }e mo`e da se osoznavaat odredeni kuranski ajeti. Ova e edna od kuranskite karakteristiki.

“Kuranot e, navistina, Opomena za celiot svet! I vie naskoro }e ja doznaete negovata poraka!” (prevod na zna~enieto na Kuranot, poglavje Sad, 38:87-88) Zna~i Kuranot e potsetnik na siot ~ove~ki rod s$ do Sudniot Den. Kuranot vo sebe gi ima informaciite za narodite od damne{no vreme, pa do informaciite koi se protegaat vo dene{no vreme i vo idninata. Sekoj Kuranski ajet5 e objaven so Allahovoto, xelle {anuhu,6 znaewe. Allah, xelle {anuhu, ka`al: “Allah svedo~i deka ona {to ti go objavuva e vistinata, go objavuva ona {to edinstveno Toj go znae, a i angelite svedo~at; - a dovolen e Allah kako svedok.!” (En Nisa, 4:166) Site ajeti vo sebe sodr`at bo`estveno zna~ewe, a ~ove~kiot rod e toj koj{to so tekot na vremeto se razviva , menuva i unapreduva. So doa|aweto do pogolemi stepeni na razbirawe na prirodnite nauki, ~ove{tvoto uspeva donekade da go razbere zna~eweto na Bo`jite zborovi vo odredeni ajeti. Zna~i, so spoznavaweto na odredeni ajeti objaveni od Allah x.{., i so konstanuva musliman i ottoga{ e aktiven vo javno prezentirawe na islamot, vklu~uvaj}i i radio i televiziski pojavuvawa.

5 Znak, bo`estven stih od Kuranot; ponatamu pove}e }e se koristi izrazot citati 6 Xelle {anuhu- Dostoen za slava; se koristi koga se spomnuva imeto na Ediniot Bog kako po~it kon Nego.

14

15


1. Sozdavaweto na Vselenata i nejziniot razvoj

1.1 SOZDATEL NA VSELENATA “Toj e Sozdatel na neboto i na Zemjata, i koga ne{to }e odlu~i, samo }e ka`e “Bidi” – i toa biva.” (El Bekara, 2:117) Sozdava {to saka i koga saka. Toj e Allah, Semo}niot i ni{to ne Mu e ramno. “Toj e Sozdatel na neboto i Zemjata (od ni{to)! Od kade Mu Nemu dete koga nema `ena, Toj sozdava s$ i samo Toj znae s$!” (El Enam, 6:101) Vozvi{eniot Allah vo 101 citat od poglavjto Al Enam veli: “Bedius semavati vel ardi” - Besim Korkut7 go prevel “Toj e Sozdatel na neboto i Zemjata” i istoto e kaj Enes Kari} (Dr. Enes Karić), dodeka Mustafa Mlivo (Mustafa Mlivo) veli “Za~etnikot na neboto i Zemjata”. Site ovie prevodi govorat za toa deka Allah, xelle {anuhu, e Sozdatel na Vselenata. Ovoj Kuranski fakt e potpolno vo soglasnost so dene{nite sovremeni nau~ni otkritija. Definitivniot zaklu~ok do koj do{la dene{nata moderna astrofizika uka`uva na faktot deka celata vselena,zaedno so prostorna i vremenskata dimenzija, nastanal pri edna ogromna eksplozija. Teorijata na “Golemata eksplozija” doka`uva deka celata vselena nastanala od ni{to, so eksplozija od samo edna to~ka, pred otprilika 13.7 milijardi godini. Ovaa teorija voedno e i edinstveno nau~no objasnuvawe na nastano7 Besim Korkut(1904-1975) – Bosanski kni`evnik i teolog.

17


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

kot i po~etokot na vselenata koe e prifateno od strana na site nau~ni krugovi. Pred “Golemata eksplozija” ne postoelo ni{to. Materijata, energijata i vremeto se sozdadeni od edno nepostoewe koe mo`e da se definira kako apsolutno metafizi~ko opkru`uvawe vo koe ne postoela nitu materija, nitu energija, pa duri ni vreme.

1.1.1 Goleminata na sozdavaweto Kako {to postoi makrokosmosot, vo nas samite postoi mikrokosmosot. Vo ovoj citat koj }e go navedeme Allah, xelle {anuhu, veli deka osven {to }e ni gi poka`e ~udata vo vselenskite prostranstva, toa istoto }e go stori i vo nas samite. Toa se gleda od na~inot na funkcionirawe na teloto, organizmite i samite atomski ~esti~ki. Najmalite ~esti~ki, kako i najgolemite, funkcioniraat vo poredok koj e dosta sli~en i se pot~inuvaat na sili i zakoni koi Sozdatelot Gi postavil. “Nie }e im gi pru`ime dokazite Na{i vo prostranstvata vselenski, a i vo niv samite, dodeka ne im bide sosema jasno deka Kuranot e vistina. A zar ne e dovolno toa {to Gospodarot tvoj za s$ e izvesten?” (Fusilet, 41:53) Ovie citati od Kuranot govorat za goleminata i va`nosta na ~ovekot i za vrskata pome|u makrokosmosot i mikrokosmosot. Semo}niot Allah uka`uva na slo`enosta na sekoj sistem, za va`nosta na sekoj organizam i za ustrojstvoto na koe po~iva seto sozdadeno. Eden cel niz na citati prekrasno go objasnuva toa sozdavawe : “A od znamenijata Negovi e i sozdavaweto na nebesata i na Zemjata, i razli~ieto na jazicite va{i i na boite va{i. Ete, vo toa, navistina, ima znamenija za u~enite.” (Ar-Rum, 30:22) “I Toj e Onoj koj go zapo~nuva sozdavaweto a potoa go vozobnovuva. Ova e najlesno za Nego. Najvisokiot primer i na nebesata i na Zemjata e Negoviot. On e Silen i Mudar!” (Ar-Rum, 30:27) “Sozdavaweto va{e i o`ivuvaweto va{e isto e kako da se sozdade i o`ivee eden ~ovek; Allah, navistina, s$ slu{a i s$ gleda.” (Lukman, 31:28) Sozdavaweto i o`ivuvaweto na eden ~ovek i edna du{a e isto kako da si gi sozdal site lu|e. Uni{tuvaweto i odzemaweto na eden nevin ~ove~ki `ivot e kako da si gi ubil site lu|e. Allah, xelle {anuhu, veli: “...ako nekoj ubie nekoj koj ne ubil nikogo, ili nekoj {to ne pravi

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

nered na Zemjata – kako site lu|e da gi ubil; a ako nekoj bide pri~ina za ne~ij `ivot da se so~uva – kako na site lu|e `ivotot da im go so~uval!” (El Maida, 5:32) Ovde Ediniot Bog ni uka`uva na Negova sila i mo} na sozdavaweto i {tetata od uni{tivaweto na samo edno nevino su{testvo. Vsu{nost, kompleksnosta na eden ~ovek e isto taka sli~na so kompleksnosta na celiot univerzum. -“Da se site stebla na Zemjata pera, a da vo moreto, koga }e presu{i se vleat u{te sedum moriwa, ne bi se ispi{ale Allahovite zborovi; Allah, navistina, e silen i mudar.” (Lukman, 31:27) Vozvi{eniot ka`al: “ Da, koga site stebla na Zemjata bi se napravile pera, a moriwata koga bi se storile mastilo so dodatok od u{te sedum moriwa i u{te pogolem broj od toa i so toa gi zapi{uvale Bo`ji zborovi za Negovata golemina, so negovite osobini na Vozvi{enost, istite ne bi mo`ele da ja ispolnat taa zada~a, iako moriwata bi se isu{ile, a steblata bi se ispokr{ile.” “Allah, navistina, e silen i mudar.” Toa zna~i deka Allah ja zacvrsnal sekoja rabota, ja pokoril i mudro Gi sozdava site raboti. Nie taa mudrost ja sogleduvame preku naukata.

1.2 PRVOTO SOZDAVAWE E OD VODATA “Toj od ni{to sozdava i povtorno toa }e go napravi.” (El Burux, 18:13) “Toj vo {est vremenski periodi nebesata i Zemjata gi sozdade, a Negoviot prestol be{e nad vodata, za da ve isku{a koj od vas podobro }e postapi.”(Hud, 11:7) Se prenesuva deka Allahoviot Pratenik, sallallahu alejhi ve selem., koga mu do{la grupa lu|e od Jemen i rekla: “Dojdovme da te pra{ame za po~etokot na ovoj svet”, toj odgovoril:“Allah bil koga ni{to pred Nego ne bilo”, a vo drugi verzii na hadisot8 “Nema{e ni{to osven Nego”.-Negoviot prestol bil na voda, {to e zapi{ano vo Kuranot, a potoa gi sozdal nebesata i Zemjata.9

8 Predanija od Pratenikot sallallahu alejhi ve selem. 9 Tefsir Ibn Kesir

18

19


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

“Ne gledaat li onie koi ne veruvaat deka i nebesata i Zemjata bea edna celina, pa Nie gi raspar~ivme, i deka Nie od vodata s$ `ivo sozdavame? Pa zarem nema da veruvaat?” (El Enbija, 21: 30) Vodata e osnova na se {to e `ivo. Ahmed bele`i od Ebu Hurejre, deka Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, ka`al: “S$ e sozdadeno od voda.”10

1.2.1 Otkrivawe na najoddale~enata (najstarata) voda Za ovoj golem fakt do koj do{la modernata fizika, Kuranot ne izvestil u{te pred 1400 godini, a Allah xelle {anuhu u{te pokonkretno ni objasnuva: Ima nekoi nau~ni ispituvawa vr{eni vo posledno vreme koi uka`uvaat deka vodata bila od po~etok na sozdavaweto na Galaksiite i samata vselena. Osven sozdavaweto na `iviot svet vo ovoj citat koj ni ka`uva za sozdavaweto na vselenata mo`eme da zaklu~ime deka taa odigrala ogromna uloga vo ranata faza na univerzumot. Imeno astronomite pronajdoa tragi od molekuli na voda vo galaksija pove}e od 11 milijardi svetlosni godini od Zemjata. Koristej}i go xinovskiot radioteleskop so dijametar od 100 metri vo Efelsberg, Germanija zaedno so Very Large Array (VLA)11 vo Wu Meksiko, zabele`ana e najdale~nata voda vo Univerzumot. Prethodno, najdale~nata voda bila videna vo galaksija pomalku od 7 milijardi svetlosni12 godini od Zemjata. Bidej}i e tolku daleku nie ja gledame kako {to bila mnogu odamna; koga univerzumot imal edna {estina od godinite koi {to gi ima sega. Astronomite iskoristile dva vida na prirodni “amplifikacii13” za da zabele`at voda vo ovaa galaksija. Galaksijata, nare~ena MG J0414+0534 sodr`i kvazar vo srcevinata. Vo regionot okolu srcevinata, molekulite na voda se odnesuvaat kako maseri - radioekvivalentite na laseri, za da gi zasilat radiobranovite so specifi~na frekvencija. Kako dodatok, druga galaksija slu`i kako gravitaciona le}a za da gi zasili radiosignalite koristeni za da se zabele`at molekulite na voda. Astronomite smetaat deka nivnoto otkritie uka`uva deka takvi gigantski vodeni maseri bile poprisutni vo raniot univerzum, otkolku {to se denes. 10 Tefsir Ibn Kesir 11 Mnogu golem radioteleskop koj se koristi za istra`uvawe na dale~niot del od Vselenata. 12 Svetlosna godina (krat. sg ili ly) e edinica merka za rastojanie. Edna svetlosna godina e ednakva na rastojanieto koe }e go pomine svetlinata za vreme od edna zemjina godina. Ili, so matemati~ko tolkuvawe, 1 svetlosna godina e ednakva na 9,4605284 x 1015 metri.

13 Zasiluva~i. 20

21


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

Imaj}i ja predvid oddale~enosta na galaksijata, duri i zasiluvaweto od radiobranovite so pomo{ na maserite ne bi bilo dovolno za da se zabele`at branovite so pomo{ na radioteleskopi. Zatoa, so pomo{ na druga galaksija koja slu`i kako gravitaciska le}a, re~isi 8 milijardi svetlosni godini daleku, locirana direktno na vidnata linija od galaksijata MG J0414+0534 kon Zemjata, u{te pove}e se zasili signalot od dale~nata galaksija i da se ovozmo`i emisijata od molekulite na voda da stanat vidlivi za radio teleskopite. Signalite na voda prvo bile zabele`ani so teleskopot vo Efelsberg. Potoa bil koristen VLA bidej}i dava poostra slika za da se potvrdi deka signalite navistina doa|aat od dale~na galaksija. Gravitacionata le}a dava ne edna, tuku ~etiri sliki od MG J0414+0534, gledaj}i od Zemjata. Koristej} i go VLA, bila najdena specifi~nata frekvencija pripi{ana na vodenite maseri vo dvete najsvetli od ~etirite sliki proizvedeni od gravitaciskata le}a. Radiofrekvencijata emitirana od vodenite molekuli podle`i na doplerovoto pomestuvawe kako rezultat na ekspanzija na Univerzumot od 22.2 GHz na 6.1 GHz. Vodeni maseri se pronajdeni vo pove}e galaksii poblisku do Zemjata. Se smeta deka tie nastanuvaat vo diskovi na molekuli koi orbitiraat okolu supermasivni crni dupki vo srcevinata na galaksijata. Zasilenata radioemisija mnogu po~esto e zabele`ana koga orbitira~kite diskovi se blizu do rabot. No, astronomite izjavile deka MG J0414+0534 e orientirana taka {to diskot e re~isi svrten so liceto kon Zemjata. Kako mo`e da se objasnat site ovie informacii koi gi plenat srcata na vernicite i gi iznenaduvaat najgolemite nau~ni umovi, osven so toa deka poteknuvaat od Semo}niot Sozdatel na seto ova {to ni go krasi na{eto Nebo i prostranstvoto koe ne opkru`uva. Seta blagodarnost Mu pripa|a na Allah, Gospodarot na svetovite. Isto taka bitno e da ka`eme deka vodata e najpoznata sostojka na Zemjata koja pokriva pove}e od 70 % od nejzinata povr{ina. Site `ivi su{testva vo najgolem del se od voda. Na primer, ~ove~koto telo sodr`i dve tretini voda. Koga nema da se vnese voda nekolku dena doa|a do dehidracija vo ~ove~koto telo i nastapuva smrt. Krvta na site `ivi su{testva sodr`i 55% plazma, a taa isto taka se sostoi od 90% voda.. - “ ... i deka Nie od vodata s$ `ivo sozdavame? Pa zarem nema da veruvaat?” (El Enbija, 21:30)

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1.3 SOZDAVAWE NA VSELENATA “S$ {to e na Zemjata Allah za vas go sozdade; potoa Svojata odluka kon Neboto ja naso~i i kako sedum nebesa go uredi. Toj znae s$!” (El Bekara, 2:29) Komentatorite na Kuranot se kosat vo pogled na sozdavaweto, t.e. dali prvo e sozdadena Zemjata ili neboto, pred s$ zatoa {to zborot “tumme” na nekoi mesta se koristi so zna~ewe “potoa”, a nekade se tolkuva kako “istovremeno”, a i dvete zna~ewa se ispravni. Dokazite deka Allah, xelle {anuhu, prvo go sozdal neboto, a potoa Zemjata se zborovite na Vozvi{eniot: “A {to e pote{ko vas ili Neboto da go sozdademe? Svodot negov visoko go krena i go usovr{i, no}ite mra~ni, a denovite svetli gi napravi. Potoa Zemjata ja rasprostrel, od nea voda i pasi{ta izvel i brdata gi zacvrstil” (En-Nazijat, 27-32) Toa zna~i deka zborot “ureduvawe” se tolkuva so zborovite na Vozvi{eniot: “Potoa Zemjata ja rasprostrel, od nea voda i pasi{ta izvel i brdata gi zacvrstil” taka {to ovde se odnesuva na vodata koja se nao|a vo Zemjata i koja e ve}e sozdadena, poradi {to niknalo razno zelenilo i rastenija. Novite istra`uvawa uka`uvaat deka za uslovi za `ivot potrebno e planetata da ima i tektonski plo~i, kako Zemjata. Pokraj te~nata voda, nau~nicite smetaat deka potrebni se i tektonski dvi`ewa, za da se izvle~at dopolnitelni koli~ini jaglerod dioksid od atmosferata i da se skladira vo karpite, so cel da se spre~i globalno zagrevawe14. Vo edniot citat od dvata koi {to pred malku gi citiravme se spomnati sozdavaweto na neboto i Zemjata (poglavje 7, citat 54), a na drugo mesto – sozdavaweto na Zemjata i na neboto (poglavje 41, citati 9-12). Zna~i, izgleda deka Kuranot ne go opredeluva redosledot vo sozdavaweto na neboto i na Zemjata. Postoi mal broj kuranski ajeti vo koi Zemjata e spomnata prva, kako vo poglavje 2, citat 29 i vo poglavje 20, citat 4, kade se aludira na “Onoj koj gi sozdade Zemjata i neboto”. Postojat, naprotiv, mnogu pobrojni citati vo koi neboto e spomnato pred Zemjata (poglavje 7, citat 54; poglavje 10, citat 3; poglavje 11, citat 7; poglavje 25, citat 59; poglavje 32, citat 4; poglavje 50, citat 38; poglavje 57, citat 4; poglavje 79, citat 27 do 33; poglavje 91, citat 5 do 10). 14

Istra`uva~ot Xiampiero Iafaldano(Giampiero Iaffaldano) vo sorabotka so Univerzitetot od Ren i geolozite Lauert Hason (Laurent Husson) i Hans-Peter Bung (HansPeter Bunge) od Minhenskiot Univerzitet (Munich’s LMU university) ja razrabotija ovaa studija i ja prestavija vo spisanieto “Earth and Planetary Science Letters journal”. (Izvor http://www.rawstory.com/rs/2011/04/13/climate-can-drive-seismic-shifts-study)

22

23


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

-“Ne gleda{ li kako Alah sozdade sedum nebesa, edni nad drugi? Me|u niv Mese~inata Toj ja odredi da bide svetlina, a Sonceto da bide svetilka”. (Nuh, 71:15-16) Svetilkata koja sveti ovde e Sonceto. Nebesata16, zna~i, se mnogukratni, a isto taka i zemjite.^ itatelot na Kuranot najmalku se nadeval deka vo eden tekst od ovaa epoha postoi objaven fakt deka vo vselenata mo`at da se najdat Zemji kako {to e na{ata, {to lu|eto od na{eto vreme se u{te go utvrduvaat.

1.3.1 Teorija na “Golemata eksplozija” ili “Big Beng” “Ne gledaat li onie koi ne veruvaat deka i nebesata i Zemjata bea, navistina, edna celina pa Nie ja razdvoivme. I s$ {to e `ivo Nie od voda go sozdadovme. Ne veruvaat li?” (El Enbija, 21:30) Allah, xelle {anuhu, vo ovoj ajet ni ka`uva za Teorijata na “Golemata eksplozija” i veli deka na po~etokot Zemjata i nebesata bile edna celina, a potoa nie gi razdelivme.

Navistina, ako se ostavi nastrana poglavjeto 79, nieden citat od Kuranot formalno ne ja precizira redoslednosta; ednostavno se raboti za svrznik za koordinacija koj ima zna~ewe “i” i na makedonski – koj povrzuva dva ~lena, ili se raboti za ve}e zabele`aniot zbor “tumme” koj vo gorenavedeniot fragment mo`e da ozna~uva ednostavna zamena na mestata ili zamena na redosledot. “S$ {to e na Zemjata Allah za vas go sozdade; potoa Svojata odluka kon Neboto ja naso~i i kako sedum nebesa go uredi. Toj znae s$!” (El Bekare, 2:29) “Nad vas Nie15 ve}e sozdadovme sedum nebesa i postojano vrz ona {to sme go sozdale bdeeme”. (El-Muminun, 23:17) “Koj sozdade sedum nebesa, edni na drugi. Vo sozdavaweto na Milostiviot ne gleda{ nikakov nedostatok: pa, svrti go pogledot: }e vidi{ li nekakov nedostatok?” (El Mulk, 67:3) – Poglavje 71, citat 15-16: 15 Nie - se odnesuva na Ediniot Bog. Toa e voobi~aena osobenost na arapskiot govor, koristen za istaknuvawe na va`nosta na govornikot, odnosno, se raboti za eden vid samopersirawe.

24

Univerzumot nastanal pred milijardi godini vo edna stravotna eksplozija. Vo Kuranot toa e izrazeno vaka: “Ne gledaat li onie koi ne veruvaat deka i nebesata i Zemjata bea, navistina, edna celina pa Nie ja razdvoivme....” Otkritieto na “Golemata eksplozija” i potekloto na vidovite i siot `iv svet na Zemjata do{lo od ovde, a naukata fakti~ki samo go potvrdila toa {to Kuranot ve}e go tvrdel. Vo po~etokot seta materija i prostor (neboto) bile edna celina. Potoa seto toa se razdvoilo so eden nastan poznat vo fizikata kako “Golemata eksplozija”. Dokazite za ova se ve}e tolku mnogu {to ve}e ne se raboti za teorija, tuku za fakt. Kuranot dava precizen vizuelen opis na “Golemata eksplozija”. Taa 16 Multiverzum – e teorija za postoewe na pove}e univerzumi koi zaedno pravat edna mnogu pogolema celina. Razli~nite univerzumi se narekuvaat i paraleni Univerzumi. Postojat razli~ni teorii za multiverzumot, no poznati se i drugi imiwa na univerzum kako: alternativni, kvantni univerzumi, alternativna realnost i sl. Naukata svoeto vtemeluvawe za teorijata na postoewe na pove}e univerzumi go nao|a od faktot {to pri menuvawe na odredeni konstanti od na{iot univerzum se menuva i samiot izgled i hierarhija vo vselenata. Pogledni : Hugh Everet (Hugh Everett) - Thesis, Princeton University, (1956, 1973), pp 1-140 (http://www.pbs.org/wgbh/nova/manyworlds/pdf/dissertation. pdf); Bruse Seligman Devit (Bryce Seligman DeWitt, R. Neill Graham, eds, The Many-Worlds Interpretation of Quantum Mechanics, Princeton Series in Physics, Princeton University Press (1973), ISBN 0-691-08131-X Contains Everett’s thesis: The Theory of the Universal Wavefunction, pp 3-140. i dr.

25


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

nastanala od ekstremno gust singularitet. Vo sozdavawe na Vselenata tesno se vrzani materijata, prostorot i vremeto. Materijata i prostorot bile edno i potoa bile razdeleni so eksplozija. Site dene{ni podatoci uka`uvaat na vakvoto eksplozivno poteklo, koe gi sozdalo i vremeto i prostorot. Ova sekako se odnesuva na “Golemata eksplozija”. Teorijata na “Golemata eksplozija” koja uspe{no gi prevzela teoriite za stacionarna sosotojba , razviena e od strana na dvajca nau~nici koi se nezavisni eden od drug i vo 1920 godina se postaveni od strana na ruskiot meterolog Aleksandar Fridman i belgiskiot matemati~ar Xorx Lemetr. Prifa}aweto na ovaa teorija kaj nau~nicite se bazira na brojnite opservacii. Nau~nicite svoite teorii gi testiraat so pomo{ na dedukcija17 i verifikacija. Testovite vrzani za ovaa teorija se sledni: 1. Dokolku se slu~ila eksplozija site objekti vo vselenata treba da se oddale~uvaat edni od drugi18. Ova vo 1929 go doka`al Edvin Habl19 vo vrska so galaksiite za koi utvrdil deka se oddale~uvaat edna od druga. 2. “Golemata eksplozija” bi trebala da ostavi zad sebe “odblesok”. Vo 1960 godina nau~nicite otkrile postoewe na zadninsko kosmi~ko zra~ewe na takanare~eniot “odblesok”, koj bil po “Golemata eksplozija”. Najto~nite merewa na ovaa radijacija se dobieni vo 1989 od satelitot COBE (istra`uva~ na pozadinski zra~ewa). Merewata od ovoj satelit gi testiraa bitnite predviduvawa na Teorijata na “Golemata eksplozija”. Ovie predviduvawa sugeriraa deka po~etnata eksplozija koja ja sozdala Vselenata trebala da sozdade radijacija so spektar koj ja sledi krivata na edno crno telo. Merewata na satelitot poka`uvaat deka spektarot na kosmi~kata radijacija e promenliv vo odnos na krivata na crnoto telo samo 1%, {to e bezna~ajno kako nivo na gre{ka. 17

Dedukcija e postapka so pomo{ na koja od op{toto se izveduvaat posebni ili poedine~ni zaklu~oci. Ovie zaklu~oci logi~no nu`no sledat od op{toto, no ne mora da bidat vistiniti.

18 Allah, xelle {anuhu, ova go spomnuva istovo so slednive zborovi: “Nie neboto so Svojata raka go sozdadovme, i Nie navistina go pro{iruvame” (Zarijat, 51:47), {to }e go objasnime podetalno, podocna.

19 Amerikanskiot astronom Edvin Habl (20 noemvri 1889 -28 septemvri 1953) e prviot nau~nik koj doka`al deka vselenata se {iri. Toj uka`al na neposrednata me|u brzina na oddale~uvawe na dale~nite galaksii i nivnite oddale~enosti od Zemjata, denes poznati pod imeto Hablov Zakon. Habl e poznat i po doka`uvaweto deka galaksiite se nao|aat nadvor od Mle~niot pat, kako i po sistemot na klasificirawe na galaksiite. Spored nego e nare~en eden vselenski teleskop - Hablov vselenski teleskop, a i konstantata na proporcionalnosta me|u brzinata na oddale~uvawe i rastojanieto go nosi negovoto ime Hablova konstanta.

26

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

3. Ako Vselenata po~nala so eksplozija, toa trebalo da predizvika ekstremni temperaturi od {to trebalo da se sozdade helium i toa ¼ od masata na Vselenata. Vpro~em, toa e i vostanoveno. 4. Materijata vo Vselenata treba da bide homogeno distribuirana. Astronomskite nabquduvawa od Habloviot teleskop poka`uvaat deka materijata vo Vselenata e homogeno raspredelena. 5. Kako }e zavr{i Vselenata?20 Kosmolozite predviduvaat dva mo`ni kraja na Vselenata. Dokolku Vselenata e beskone~na ili i nema kraj, treba ve~no da se pro{iruva. Vselenata koja e kone~na ili zatvorena treba da kolabira, koga {ireweto }e prekine poradi gravitacija. Kolapsot na Vselenata zavr{uva koga seta masa i energija }e se komprimira vo visoko energetsko, isklu~itelno gusta sostojba, od koja i zapo~nala. Ova scenario se narekuva “Big Kran~” ili “Golemiot Kolaps”. Nekoi nau~nici {pekuliraat deka toa mo`e da predizvika nova eksplozija i novo {irewe na Vselenata. Site ovie teorii se nare~eni “teorija na vselenata koja oscilira”. Vrzano so ovaa teorija ima eden kuranski citat koj uka`uva na ne{to sli~no: “Tie ne Go veli~aa Allah taka kako {to treba da Go veli~aat; a celata Zemja na Sudniot den vo Negovata raka }e bide, a nebesata vo Negovata desnica stutkani }e ostanat. Slaven neka e Toj i visoko nad tie {to za ramni Mu gi pripi{uvaat.”(Ez Zumer, 39/67)

1.3.2 Rejonizacija na Vselenata “Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata, i ona {to e me|u niv, za {est dena, a potoa se utvrdi na Ar{ot, Milostiviot. Pa, pra{aj go za Nego izvesteniot!” (Furkan, 25:59) Milijarda godini po “Golemata eksplozija” misteriozna sila gi raskinala vodorodnite atomi vo supa od joni. Samo 380 000 godini po “Golemata eksplozija”, pak, na{ata Vselena se izladila pretvoraj}i se od vrela supa od plazma do sredina so temperatura kade protonite i elektronite imale uslovi da se spojat formiraj}i atomi. Me|utoa, ovoj miren period na neutralen vodorod ne trael dolgo vo istorijata na na{ata Vselena. Neutralnite vodorodni atomi bile u{te edna{ rastrgnati od strana na odreden proces, koj podoc20 Pove}e na ovaa tema }e bide dadeno objasnuvawe na krajot na knigata. 27


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

na ja rejoniziral celata Vselena i koj zavr{il milijarda godini po “Golemata eksplozija”. Spored ve}e postoe~kata hipoteza se veruva deka prvite yvezdi, koi bile formirani pred erata na rejonizacija, prozra~ile mo}na ultravioletova radijacija, so {to i vsu{nost go jonizirale neutralniot vodorod. Me|utoa, novata, kontroverzna, teorija smelo go postavuva pra{aweto: dali mo`ebi temnata materija21 igra uloga vo rejonizacijata na Vseleneta? So ogled na toa {to Vselenata e sostavena od 85% od materija za koja s$ u{te ne sme sigurni {to to~no pretstavuva, prirodno doa|a zaklu~okot na nau~nicite deka temnata materija ja odigrala svojata uloga vo periodot po Golemiot prasok. Iako, nekoi nau~nici cvrsto veruvaat deka periodot na rejonizacija bil definiran od emisiite na prvite yvezdi, odredeni zabele`eni faktori uka`uvaat na poni{tuva~kiot efekt na temnata materija vo vselenata. Spored Huper (Hooper) i Belikov (Belikov), to~no toj efekt go pretstavuva mehanizmot-pri~inata za rejonizacijata na Vselenata. Vo nivnoto istra`uvawe tie se fokusiraat na temnata materija za koja se veruva deka so ladeweto na Vselenata postepeno se zgrut~ila pod dejstvo na gravitaciskoto privlekuvawe, vo vremeto na neutralniot vodorod. Tie veruvaat deka so nejzinoto zgrut~uvawe, odnosno so visokoenergetskite gamazraci generirani pri taa pojava, se izvr{ila i anihilacijata na materijata. Ovaa hipoteza e potkrepena od faktot {to eden edinstven gama zrak mo`e da rejonizira 1000 vodorodni atomi. Poskepti~nite me|u nau~nicite smetaat deka ovaa ideja, zasega, e samo teorija i deka momentalno ne postojat dokazi koi bi doka`ale deka temnata materija bilo koga bila anihilirana. Spored niv, ovaa hipoteza e samo primer na objasnuvawe na edna misterija (rejonizacijata) so druga misterija (pra{aweto dali temnata materija voop{to anihilira). Me|utoa, ona {to ostanuva e is~ekuvaweto na rezultatite od misijata Plank (Planck) na Evropskata vselenska agencija (ESA), koja so sobranite podatoci }e ja prou~uva postepenata progresija na rejonizacijata niz vremeto.

1.3.3 Etapi i Razvitok na Vselenata “Gospodarot va{ e Allah, koj nebesata i Zemjata vo {est periodi gi sozdade, a potoa nad Ar{ot22 se vozdigna. Toj so temninata na no}ta go prekriva denot, koja vo ~ekor go sledi, a Sonceto i Mese~inata i 21 Temna materija - Nau~nicite veruvaat deka postoi nevidlivata i s$ u{te nedefinirana

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

yvezdite se pokoruvaat na voljata Negova. Samo Toj sozdava i upravuva! Vozvi{en neka e Allah, Gospodar na site svetovi! “ (El Araf, 7:54) Vo vremeto pred 1400 godini se smetalo deka Zemjata e centar na svetot i tvrdeweto deka Zemjata ima sferen oblik i deka ne{to okolu nea se zamotuva (kevere) bilo dosta ~udno (vidi 31:29). Ako se naso~ime kon tekstovite od mnogute prevodi na Kuranot, }e pro~itame, analogno na ona na {to n$ u~i Biblijata, deka vo poslednata Objava procesot na sozdavaweto, isto taka, se protega vo period od {est dena. Ne bi smeele da im zabele`ime na preveduva~ite zo{to arapskiot zbor go prevele spored negovoto najvoobi~aeno zna~ewe. Obi~no taka se iska`uvaat prevodite i vo Kuranot mo`e ova da se pro~ita vo sledniot citat: “Gospodar va{, navistina, e Allah koj gi sozdade nebesata i Zemjata za {est dena...”(El Araf, 7:54) Zar ne bi mo`elo, nikako ne otfrlaj}i go ovoj na~in na viduvawe, da go razgledame problemot odblizu i da gi ispitame mo`nite zna~ewa koi vo samiot Kuran, a u{te poop{to zemeno, i vo jazikot na toa vreme, mo`e da go ima zborot koj brojnite komentatori i ponatamu go preveduvaat so zborot “den” so jevm, vo mno`ina ajam na arapski. “ ...a samo eden den kaj Gospodarot tvoj trae kolku iljada godini spored va{eto smetawe.” (El Hax, 22:47) “Toj upravuva so s$, od neboto do Zemjata, a potoa seto toa Nemu Mu se vra}a vo Denot koj, spored va{eto smetawe na vremeto, trae iljada godini.” (Es Sexda, 32:5) “Kon Nego se ka~uvaat melecite i Xibril vo denot koj pedeset iljadi godini trae” (El Marix, 70:4) “ ...vo vremenskiot period (jevm) koj iznesuva pedeset iljadi godini;” Faktot deka zborot jevm mo`e da ozna~uva eden vremenski period sosema poinakov od onoj na koj nie mu go davame zna~eweto den, mnogu rano gi za~udil komentatorite koi, prirodno, gi nemale soznanijata {to gi imame nie za traeweto na fazite na formiraweto na Vselenata. Vo sredniot vek od na{ata era, Abu al Saud, koj ne mo`el da ima pretstava za denot onaka kako {to go definirala astronomijata, so ogled na rotacijata na Zemjata, tvrdel deka vo vrska so sozdavaweto ne treba da mislime na “podelba na denovi”, vo zna~eweto {to nie obi~no im go davame, tuku na “fazi” (na arapski, navbat).

materija za koja znaeme deka postoi poradi nejzinoto gravitacisko vlijanie na galaksiite..

22 Prestol, piedestal 28

29


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

Modernite komentatori ja prezemaat ovaa interpretacija. Jusuf Ali23(1934), vo svojot komentar na sekoj ajet koj se odnesuva na fazite na sozdavaweto, insistira na potrebata zborovite, na drugo mesto prevedeni so zna~eweto “den”, vsu{nost, da se zemat so zna~eweto “dolgi periodi”, “etapi”. Mo`e da se prifati deka Kuranot, vo etapite na sozdavaweto na svetot sogleduva dolgi vremenski periodi koi gi ozna~uva so brojot {est. Navistina, modernata nauka ne im dozvolila na lu|eto da utvrdat deka imalo {est etapi na kompleksen proces koj dovel do formiraweto na vselenata, no taa formalno doka`ala deka se raboti za mo{ne dolgi vremenski periodi, vo vrska so koi “denovite”, kako {to nie gi sfa}ame, bi bile neseriozni. Postojat komentatori na Kuranot (mufesiri) koi se tradicionalisti i koi smetale deka dol`inata na traeweto na “denot” e 1000 dena , me|u niv se Ibn Abas24, Ibn Kesir, Muxahid, Dahak, Kaab ,kako i Imam Ahmed i Ibn Xerir. “Allah, Neboto i Zemjata i ona {to e pome|u niv vo {est vremenski periodi gi sozdade, i potoa nad Ar{ot se vozdigna(nad Prestolot zastana); vie, osven Nego, nemate ni za{titnik nitu posrednik, pa zo{to ne se vrazumite?” (Es Sexda, 32:4) Ona {to kaj ~itatelot na Kuranot mo`e da predizvika vnimanie e ne{toto {to se spomnuva deka postoi pome|u neboto i Zemjata. Istoto se spomnuva so sli~na konotacija vo 20:6 ajet, 25:59 i 50:38 ajet. [to e toa pome|u neboto i Zemjata? Sozdavaweto nad neboto i nadvor od Zemjata e te{ko zamislivo. Za da dojdeme do odgovor treba da vidime {to veli modernata nauka. Nau~nicite smetaat deka prvobitnata maglina vo Vselenata se zgusnala, a potoa se razdelila na fragmenti. Tie galakti~ki masi ponatamu se rascepile vo yvezdi, a potoa na nivnite potprodukti - planeti. Sekoj pat koga ovaa podela se slu~uvala bi preostanal dopolnitelen materijal pokraj novoformiranata celina. Nau~noto ime za toj ekstra materijal e me|uyvezden galakti~ki materijal. Dali ovoj materijal e tolku zna~aen?! Ekspertite vo astrofizikata se potpolno svesni za vakviot materijal bidej}i fotometriskite merewa uka`uvaat na negovoto postoewe i vlijanie. Dopolnitelniot materijal e tolku razreden, {to istiot se opi{uva kako pra{ina, ~ad ili gasovi. Od druga strana, istiot zazema tolku mnogu od prostorot, {to negovata masa e mo`ebi pogolema od masata na site galaksii. Za razlika od bibliskata prikazna kade za Zemjata se tvrdi deka e stara 6000 23 Abdullah Yusuf Ali (1872 –1953) e poznat indiski islamski u~ewak koj go ima napraveo prevodot na Kuranot od arapski na angliski.

24 Eden od najdobrite tolkuva~i na Kuranot i blizok rod na Muhammed, sallallahu alejhi

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

godini, takvo ne{to ne postoi vo Kuranot, tuku govorot na Kuranot uka`uva na 4 periodi vo sozdavaweto na Zemjata. Mo`e da se prifati deka Kuranot, vo etapite na sozdavaweto na svetot sogleduva dolgi vremenski periodi koi gi ozna~uva so brojot {est. Navistina, modernata nauka ne im dozvolila na lu|eto da utvrdat deka imalo {est etapi na kompleksen proces koj dovel do formiraweto na Vselenata, no taa formalno doka`ala deka se raboti za mo{ne dolgi vremenski periodi, vo vrska so koi “denovite”, kako {to nie gi sfa}ame, bi bile nerazbirlivi. Eden od najdolgite ajeti vo Kuranot koj se odnesuva na sozdavaweto, go evocira, stavaj}i gi eden do drug, opisot na zemskite i opisot na nebesnite zbidnuvawa. Stanuva zbor za citatite 9 do 12, od poglavjeto 41 kade Ediniot Bog mu se obra}a na Pratenikot: “Ka`i: “Zarem vie navistina ne sakate da veruvate vo Toj {to ja sozdade Zemjata vo dva vremenski periodi – i u{te drugi za ramni Mu pripi{uvate? Toa e Gospodarot na svetovite! Toj niz nea nepodvi`ni planini sozdade i blagoslovena ja napravi i proizvodite nejzini na nea gi odredi, seto toa vo ~etiri vremenski periodi – ova e objasnuvawe za tie {to pra{uvaat potoa kon nebeskite visini se naso~i dodeka neboto s$ u{te be{e maglina, pa nemu i na Zemjata im re~e: “Pojavete se, milum ili silum!” – “Se pojavuvame so zadovolstvo!” – od- govorija, pa vo dva vremenski periodi, kako sedum nebesa gi sozdade, i odredi {to }e se nao|a vo sekoe nebo. A najbliskoto nebo so sjajni yvezdi go ukrasivme i Nie nad niv bdeeme. Toa e odredba na Silniot i Seznajniot.” (Fusilet, 41:9-12) Ovie ~etiri citati od poglavjeto 41 prika`uvaat pove}e aspekti na koi }e se navratime: prvobitnata gasovita sostojba na nebesnata materija i celosnata definicija na nebesata kako sedum na broj. ]e go vidime zna~eweto na zborovite. Simboli~en e dijalogot me|u Bog, od edna strana, i prvobitnite nebesa i Zemjata, od druga strana, ovde se raboti za toa da se izrazi podlo`nosta na ve}e edna{ sozdadenite nebesa i na Zemjata na Bo`jata naredba. Kriti~arite vo ovoj ise~ok videle protivre~nost so iskazot za {este periodi na sozdavaweto. Dodavaj}i dva periodi vo sozdavaweto na Zemjata, ~etiri periodi na rasporedot na ovie sredstva za `ivotot na nejzinite `iteli, i dva periodi na formirawe na nebesata bi se do{lo do brojkata od osum periodi, {to bi bilo vo protivre~nost so {este gore definirani periodi na sozdavaweto. Vsu{nost, ovoj tekst so koj ~ovekot se povikuva na

ve selem, neka e Bo`ji mir vrz nego.

30

31


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

razmisluvawe za Bo`jata semo}, poa|a od Zemjata, za da ja dovr{i svojata namera vo vrska so nebesata, pretstavuva dva dela koi se artikulirani so pomo{ na arapskiot zbor tumme, prevedeni so “osven toa”, no ~ie zna~ewe e i “potoa”, “vo idnina”, “drugpat”. Tie mo`at da sodr`at zna~ewe za redosledot vo ~ove~koto razmisluvawe za zbidnuvawata koi ovde se evocirani. Isto taka, mo`no e da se raboti za ednostavnoto spomnuvawe na zbidnuvawata koi se stavaat edno do drugo, bez namera da se vovede zna~eweto na redoslednost me|u niv. Kako i da e, vremenskite periodi na sozdavaweto na neboto mo`at sovr{eno da se sovpa|aat so vremenskite periodi na Zemjata - malku ponatamu }e ispitame kako vo Kuranot e evociran elementarniot proces na formiraweto na Vselenata i }e vidime kako toj istovremeno se primenuva i na nebesata i na Zemjata, vo soglasnost so modernite koncepti. Potoa }e ja sfatime legitimnosta na vakviot na~in na koncipirawe na simultanosta vo zbidnuvawata koi ovde se evocirani. Zborot koristen za magla vo Kuranot e “duhan” koj zna~i (~ad, magla).Toa e sovr{ena analogija za gas i suspenzirani ~esti~ki vo zagreana sostojba. Kako {to spomnavme, nau~nicite ne taka odamna potvrdija deka Vselenata poteknuva od masa na `e{ki gasovi koi imaat masa 300 000 pati pogolemi od Zemjata. Taa masa podocna se fragmentirala i se formirala vo galaksii. Vo istorijata na istra`uvawe koja va`i za “Golemata eksplozija” vo koja Gamov tvrdi deka celiot nastan se slu~il pri mnogu visoki temperaturi, doka`uva deka “Golemata eksplozija” bila golema `e{ka eksplozija i ovoj stav bil podocna doka`an so otkritieto na pozadinskata mikrobranova radijacija. Zna~i raniot Univerzum bil vo forma na `e{ki gasovi, za {to ima i potvrda vo Kuranot.

1.3.4 Ne{tata koi se sozdadeni “Negovo e toa {to e na nebesata i na Zemjata, i toa {to e me|u niv, i toa {to e pod zemjata!” (Ta-Ha, 20:6) Vtor predmet za voshit na ~itatelot na Kuranot od 21-ot vek se ajetite koi gi spomnuvaat trite grupi sozdadeni raboti; toa se: – onie koi se nao|aat na nebesata; – onie koi se nao|aat na zemjata i pod nea; – onie koi se nao|aat me|u nebesata i Zemjata. Eve nekolku vakvi citati: “Negovo e toa {to e na nebesata i na Zemjata, i

32

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

toa {to e me|u niv, i toa {to e pod zemjata!” (Ta-Ha, 20:6) “...Onoj koj gi sozdade nebesata i Zemjata, i ona {to e me|u niv, za {est vremenski periodi... “(Furkan, 25:59) –Poglavje 32, citat 4: “Allah e Onoj koj gi sozdade i Zemjata i nebesata i ona {to e me|u niv za {est vremenski periodi”. (Es Sexda, 32:4) Poglavje 50, citat 38: “Nie gi sozdadovme, sekako, i nebesata i Zemjata i ona {to e me|u niv za {est vremenski periodi bez da n$ obzede umor!” (Kaf, 50:38) Kako i: “I Nie ne gi sozdadovme nebesata i Zemjata i ona {to e me|u niv za da si igrame.” (El Enbija, 21:16) Vo Kuranot “ona {to e me|u nebesata i Zemjata” se spomnuva u{te vo slednive citati: poglavje 21, citat 16; poglavje 44, citat 7 i 38; poglavje 78, citat 37; poglavje 15, citat 85; poglavje 46, citat 3; poglavje 43, citat 85. Ova sozdavawe, osven nebesata i Zemjata koe e spomnuvano pove}e pati, a priori e te{ko zamislivo. Za da go sfatime zna~eweto na ovie citati, treba da se obratime do najnovite fakti {to lu|eto gi utvrdile vo vrska so postoeweto na vongalakti~ka kosmi~ka materija i zaradi toa da gi prezememe najnovite poimi koi sovremenata nauka gi utvrdila za formiraweto na vselenata, trgnuvaj}i od najednostavnoto do najkompleksnoto. No, pred da prejdeme na ova ~isto nau~no razgleduvawe, dobro e da gi razgledame bitnite to~ki za koi Kuranot n$ izvestuva koga stanuva zbor za sozdavaweto. Spored ona {to e prethodno ka`ano, ovie to~ki se slednive: 1. postoewe na {est vremenski periodi vo sozdavaweto; 2. isprepletuvawe na fazite na sozdavaweto na nebesata i na fazite na sozdavawe na Zemjata; 3. sozdavaweto na Vselenata od edna prvobitna masa koja {to ja formirala celinata {to podocna se razdvoila; 4. Pove}e nebesa i pove}e Zemji; 5. postoewe na edno me|usozdavawe “me|u nebesata i Zemjata”.

1.3.5 Brojot na sozdadeni Vseleni “Allah e Onoj koj sozdade sedum nebesa i isto tolku Zemji (Ard). Negovata naredba do site niv dostignuva za da znaete deka Allah e mo}en za s$ i deka Allah so znaeweto Svoe opfa}a s$!” (Et Talak, 65:12)

33


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

nea25. Seto ova uka`uva deka koga se uka`uva na brojnost, brojot 7 ozna~uva mno`estvo i golemina, no vo op{to tolkuvawe, istiot, uka`uva na bukvalnoto zna~ewe na brojot.26 Vo teorija, fizi~arite ni ja donesoa idejata deka na{iot Univerzum ne e edinstvenata interesna rabota. Satelitskite sliki od sondata WMAP27, zaedno so teorijata na ni{ki28 i nejzinata pove}e dimenzionalna hipervselenska ideja, go sozdadoa konceptot na pove}edimenzionalen Univerzum, spored koj “Golemata eksplozija” (t.e.Big Bang ) mo`ebi sozdal pove}e razli~ni Univerzumi, a ne eden. Ovaa ideja kaj nau~icite se pojavi neodamna i samo pra{awe na vreme e koga nekoj }e zapra{a kolku verzii na Univerzumot postojat. Andrej Linde (Andrei Linde) i Vitalij Van~urin (Vitaly Vanchurin), nau~nici od Univerzitetot Stenford vo Kalifornija, napravile nekolku 25 Planetite koi dosega se otkrieni se formirani vo sosema poinakvi procesi vo odnos na

Prviot citat na prvoto poglavje na Kuranot po prvata apelira~ka molitva na po~etokot: “Vo imeto na Allah, Semilosniot, Milostiviot!” objavuva: “Blagodarnosta Mu pripa|a na Allah, Gospodarot na svetovite”. (El Fatiha, 1:1) Izrazot “svetovi” vo Kuranot se povtoruva desetina pati. Nebesata, isto taka, se evociraat kako mnogukratni. Brojot 7 e upotreben vo Kuranot 24 pati za razli~ni oznaki na broevite. Toj ~esto ima zna~ewe za mnogukratno, iako precizno ne ja znaeme pri~inata za upotrebata na ovoj broj vo ovaa smisla. Izgleda deka kaj Grcite i kaj Rimjanite brojot 7 imal zna~ewe na neopredelena mno`ina. Vo Kuranot, brojot 7, sedum pati se odnesuva na nebesata vo vistinskoto zna~ewe na toj zbor (samavat), a edna{ brojot 7 e upotreben za da gi ozna~i nebesata koi se podrazbiraat. So ogled na toa {to 7, kako {to vidovme, ozna~uva opredelena mno`ina, mo`e da se zaklu~i deka kuranskiot tekst jasno poka`uva deka ne postoi samo edna Zemja, Zemjata na lu|eto (ard); vo Vselenata postojat i drugi, sli~ni na

34

planetite od Son~eviot sistem. Pogolem broj od ovie ekstrasolarni planeti se otkrieni so takanare~enata metoda na gravitaciono ni{awe na mati~nata yvezda. Na istiot na~in kako {to edna yvezda privlekuva nekoja planeta, taka i taa planeta ja privlekuva mati~nata yvezda so svojata gravitacija. Tie blagi pomestuvawa na yvezdata (ili nejzinoto ni{awe okolu oskata) se dokaz deka okolu nea postoi nekoe telo so odredena masa, t.e. deka postoi planeta. Zaradi toa {to planetite se mnogu pomali i polesni od yvezdite tie pomestuvawa se mnogu mali i duri vo poslednite desetina godini se napraveni dovolno ~uvstvitelni teleskopi i soodvetni istrumenti koi mo`at da gi registrirat ovie dvi`ewa na yvezdite. Duri i so tie istrumenti mo`e da se otkrijat samo planeti koi se pote{ki od Jupiter, koj pak e vistinski xin vo na{iot planetaren sistem. Za sega ne e vozmo`no da se otkrijat planeti koi imaat sli~ni karakteristiki na Zemjata. NASA pred nekoe vreme go objavi postoeweto na prvata planeta nadvor od Son~eviot sistem na koja bi mo`elo da postoi `ivot, a stanuva zbor za planetata “Kepler-22b” za koja e potvrdeno deka se nao|a vo taka nare~enata “pogodna zona” i e oddale~ena 600 svetlosni godini od Zemjata. Planetata se nao|a vo sredinata na “pogodnata zona”, vo orbita okolu yvezdi sli~ni na Sonceto i ima 2,5 pati pogolem pre~nik od Zemjata, no se u{te ne se znae dali “Kepler-22b” e prete`no vo karpesta, gasovita ili te~na sostojba. (Izvor “Astronomski magazine”,21 decembar 2011)

26 Stefan Peev, takanare~eniot

“makedonski Ajn{tajn” od Veles go doka`uva ova matemati~ki vo svojata kniga “Kosmos”, izdadena 1990 godina. (http://www.scribd.com/ doc/47018489/Stefan-Peev-Kosmos) Spored Peev, knigata dobila pozitivni recenzii od d-r Paskal Sotirovski od Opservatorijata “Medon” vo Pariz, od d-r Traj~e An|elov od Institutot za Astronomija od Belgrad, od Akademik Tatomir An|eli} vraboten vo institutot za matematika od Belgrad. Negativna recenzcija knigata dobila od Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje.

27WMAP - Wilkinson Microwave Anisotropy Probe, sonda na NASA 28 Teorijata na ni{kite e ramka na aktivna potraga vo fizikata koja se obiduva da gi spoi kvantnata mehanika i teorijata na relativnosta. Taa e kandidat za “teorija za s$”, na~in da se objasnat poznatite sili i materijata so pomo{ na matematikata. Spored teorijata na ni{kite, elektronot i kvarkot ne se so nulta dimenzija, tuku linii od prva dimenzija koi osciliraat (“`ici-ni{ki”). Najraniot model na ni{ki, “ni{kite na bozonot”, gi vklu~uva samo bozonite, odnosno deka postoi vrska (supersimetrija) me|u bozonite i fermionite. Na teorijata za ni{kite й trebaat nekolku dopolnitelni dimenzii na univerzumot, pokraj ve}e poznatite ~etiri dimenzii.

35


1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

presmetki, po~nuvaj}i od idejata deka Golemiot Prasok bil kvanten proces, koj sozdal kvantni fluktuacii vo ranite fazi na Univerzumot. Podocna, Univerzumot vlegol vo period na silen rast, nare~en inflacija, period vo koj ovie naru{uvawa bile “zamrznati”, i na toj na~in se sozdale po~etnite klasi~ni uslovi vo razli~ni delovi na vselenata. Bidej}i sekoj od ovie regioni bi imal razli~ni niskoenergetski fizi~ki zakoni, tie bi mo`ele da bidat smetani za razli~ni univerzumi. Linde i Van~urin presmetale kolku razli~ni univerzumi bi mo`ele da se pojavat kako rezultat na ovoj efekt. Nivniot odgovor e deka toj broj mora da bide proporcionalen so efektot koj gi predizvikal naru{uvawata, t.e. so procesot nare~en “bavna inflacija” (slow-roll inflation). Linde ja definiral bavnata inflacija koga odgovaral na problemot na “meur~iwata” na Univerzumot, koi se sudiraat vo ranata faza na inflacijata. Spored ovoj model, {ireweto na Univerzumot se pojavuva so skalarno svitkuvawe nadolu na potencijalno golema energija. Koga ova pole se svitkuva mnogu bavno, vo sporedba so {ireweto na Univerzumot, se javuva inflacijata, a sudirite re~isi is~eznuvaat. Spored29 Linde i Van~urin, brojot na univerzumi iznesuva 10^10^10^7 - ogromen broj! Slednoto pra{awe e: “Kolku univerzumi bi mo`ele da vidime?” Vo ovoj slu~aj, tie se povikuvaat na ograni~uvaweto na Beken{tejn (Bekenstein Limit), spored koe svojstvata na nabquduva~ot stanuvaat va`en faktor, zaradi ograni~enoto koli~estvo na informacii koi mo`e da bidat sodr`ani vo daden volumen na Vselenata i ograni~enosta na ~ovekoviot mozok. Vkupnata koli~ina na informacii koja mo`e da bide apsorbirana od edna li~nost vo nejziniot `ivot iznesuva 10^16 biti. Zna~i, eden tipi~en ~ove~ki mozok mo`e da ima 10^10^16 konfiguraciii, i nema da mo`e da razlikuva pogolem broj na univerzumi od ovoj broj. Vkupniot broj na prifatlivi mo`nosti na bilo koj nabquduva~ e ograni~en, ne samo od entropijata na prvobitnite metri~ki naru{uvawa, sozdadeni od inflacijata i od goleminata na kosmi~kiot horizont, tuku i od brojot na stepeni na sloboda na nabquduva~ot. Seto ova ni uka`uva deka mo`no e da nastanale beskone~no mnogu univerzumi, dodeka Kuranot ovoj univerzalen broj 7 go uka`uva kako ne{to fiksno i realno, ne{to {to naukata seriozno go ispituva, a teoriite se samo eden povod seriozno da se zamislime za porakata koja Kuranot ni ja nudi.

1. SOZDAVAWETO NA VSELENATA I NEJZINIOT RAZVOJ

1.3.6 Procecesot na sozdavawe ne prekinal “...i go sozdava ona {to ne go znaete!” (En Nahl, 16:8) Od ovoj ajet doznavame deka procesot na sozdavawe ne prekinal i deka vsu{nost trae i ova e vo soglasnost so nau~nite fakti koi se aktuelni so otkrivaweto na sozdavaweto na novite galaksii koi se pojavuvaat od golemite maglini. Golem broj nau~nici se v~udonevideni od mo}ta na sozdavaweto koja postoi vo vselenata. Me|u niv e i fizi~arot Pol Dejvis koj toa go opi{al vo negovata kniga:“Vselenski otpe~atok”. Tamu toj misli deka samiot univerzum se organiziral i stanal “kreativen” {to e normalno negovo gledi{te i razbirawe na ova kosmi~ko ustrojstvo od strana na ateist. “Zar ne znaat deka Allah – Koj nebesata i Zemjata gi sozdade i Koj ne se izmori sozdavaj}i gi – e kadaren da gi o`ivee mrtvite? Da, Toj mo`e s$. ” (El Ahkaf, 46:33) Za razlika od propovedite deka Bog odmaral sedmiot den, Allah, xelle {anuhu, veli deka Bog ne se iznemo{tuva i nikoga{ ne odmara. Negovoto sozdavawe e postojano. I denes sme svedoci na ra|aweto na novi yvezdi i novi Galaksii. “Toj od ni{to sozdava, i povtorno toa }e go napravi;” (El Burux, 85:13) Otkritieto na ekspanzijata na Vselenata jasno podrazbira deka Vselenata morala da ima inicijalna po~etna to~ka na sozdavawe. Toa e to~ka vo minatoto koga radiusot na vselenata bil nula. Toa zna~i deka materijata morala da bide zbiena vo eden prostor i so edna energija, a ovoj moment na sozdavawe e ozna~en kako “Golemata eksplozija”.

29 Prevzemeno od astronomija.com.mk 36

37


POGLAVJE

2. Goleminata i sostavot na Vselenata

2.1 GOSPODAR NA SITE SVETOVI Blagodarnosta mu pripa|a na Allah, Gospodarot na svetovite, (El Fatiha, 1:2) Ibn Kesir30 ni ka`uva deka zborot “Gospodar na svetovite” e karakteristi~en samo za Allah, Gospodar na s$ {to postoi. Zborot “svetovi” ozna~uva s$ {to postoi i s$ {to e sozdadeno, osven Allah Vozvi{eniot, Koj ne e sozdaden i Koj nema po~etok, tuku e od Praiskonot. Vo arapskiot, toa e zbirna imenka koja nema ~ista ednina. Svetovi se vid na su{testva i sozdanija na neboto i na Zemjata, na kopnoto i vo moreto. Vo toj smisol i lu|eto se svet za sebe, xinite31 se svet za sebe, angelite pretstavuvaat svet za sebe, a tuka e navedeno i misleweto na Ibn Abbas koj veli: “Blagodarnosta mu pripa|a na Allah, na Koj Mu pripa|a s$ {to e sozdadeno na neboto i na Zemjata, vo niv i pome|u niv, s$ {to znaeme i ne znaeme!” Nikoj ne o~ekuva deka vo Son~eviot sistem }e se otkrie u{te edna zemja. Me|utoa, nau~nicite velat deka e sosema izvesno deka vo na{ata galaksija postojat mnogu Zemji von Son~eviot sistem. Tie velat deka okolu 50 mili30 tradicionalen tolkuva~ na Kuranot 31 nevidlivi su{testva od ogan; bibliski –demoni 38

39


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

jardi yvezdi rotiraat vo na{ata galaksija koi se nalik na na{eto Sonce. Toa uka`uva deka site tie sonca se potencijalni sistemi sli~ni na na{iot. Se veruva deka Bernardovata yvezda ima barem edna planeta koja ja sledi. Isto kako najnovo otkritie za najmalku 200 yvezdi koi se nao|aat vo na{ata Galaksija. Ako go otvorite Kuranot gledate deka Allah n$ izvestuva za pove}e svetovi, i toa svet na rastenija, svet na bakterii, duhoven svet, fizi~ki svet. Mo`no li e ovde “Allah e Onoj koj sozdade sedum nebesa i isto tolku Zemji (Ard).” (Et Talak, 65:12) da se misli na pove}e zemji kako na{ata?

2.1.1 Vselenata e dokaz za tie {to imaat razum “...koi i stoej}i i sedej}i i le`ej}i Go spomnuvaat Allah i za sozdavaweto na nebesata i na Zemjata razmisluvaat. “Gospodaru na{, ti ova ne go sozdade zaludno! Vozvi{en si Ti i so~uvaj n$ od kaznata vo Ognot!” (Ali Imran, 3:191) Od ovie ajeti zaklu~uvame deka Allah veli deka vo prostranstvoto na Zemjata i neboto-makrokosmosot, vo gustinata i mikrokosmosot, i veli~estvenite znamenitosti pome|u niv, vo podvi`nite i nepodvi`ni objekti, vo planetite, kosmi~kite tela i zvezdite , kako i vo site vrsti na rastenija i na `ivotni i vo elementite vo Univerzumot, razli~nosta na boite i mirisite i vo smenata na no}ta i denot so svoite jasno odredeni zakoni i granici i traewe, seto toa e odredba na Silniot i Znalecot. Seto toa e i dokaz za toj koj {to so svojot razum, izostren um i potpolno razbirawe navleguva vo su{tinata na rabotite, i za onie koi ja razbiraat inteligencijata na nivnoto sozdavawe, {to upatuva i Goleminata na nivniot Sozdatel, Negoviot izbor i Negovata milost. Na Bog ne mu e svojstvena besmislenosta. S$, osven Negovoto Lice, }e is~ezne. S$, osven Negovoto Lice, }e propadne. “Ka`i: “Nabquduvajte go ona {to e na neboto i na Zemjata!” I znamenijata ne se od korist i opomena za lu|eto koi ne veruvaat.” (Junus, 10:101) “Nego Go slavat sedumte nebesa i Zemjata, i tie na niv; i ne postoi ni{to {to ne Go slavi, falej}i Go; no vie ne go razbirate slaveweto nivno. Toj e navistina Blag i mnogu prostuva.” (El Isra, 17:44) Vo sekoja rabota postoi znamenitost koja uka`uva deka Toj e Eden.

40

41


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

Taberani32 prenesuva deka Pratenikot a.s. otkako se vratil od svoeto vozdigawe vo no}ta na Mirax33 deka ka`al: “Go slu{nav slaveweto na Allah na visokite nebesa. So toa golemo veli~awe i nebesata slavea od stravopo~it i ~uvstvo na slabost kon golemata Negova Vozvi{enost:“Slava neka e na Najgolemiot, na Golemiot, slava neka e Nemu i neka e Vozvi{en!” Vozvi{eniot veli: “... i ne postoi ni{to {to ne Go veli~a, falej}i Go”, t.e. sekoe su{testvo Go slavi Allah , zablagodaruvaj}i Mu; “ ...no vie ne Go razbirate veli~aweto nivno”, t.e. zatoa {to nivniot jazik se razlikuva od va{iot. Ova e zaedni~ko za `ivotinskiot, rastitelniot i ne`iviot svet.

2.2 GOLEMINA NA VSELENATA “Allah! Nema drug bog osven Nego - @iv i Ve~en! Ne go obzema nitu dremka nitu son! Negovo e ona {to e na nebesata i ona {to e na Zemjata! Koj mo`e pred Nego da se zazema za nekogo bez Negovo dopu{tawe?! Toj znae {to bilo i pred niv i {to }e bide posle niv, a od ona {to Toj go znae – drugite znaat samo onolku kolku {to Toj saka! Negoviot prestol gi opfa}a34 i nebesata i Zemjata i Nemu ne mu e zamorno odr`uvaweto nivno; Toj e Sevi{en, Veli~enstven!” (2/255) Delot od Vselenata koj mo`e da se vidi ili ispita obi~no se narekuva vidliva Vselena. Poradi toa {to {ireweto na Vselenata e mnogu pogolemo od nejziniot kraen doseg na nabquduvawe, kosmolozite smetaat deka ne e vozmo`no da se sledi nejzinoto {irewe. Vo terminologijata na fizi~kata kosmologija, Vselenata se smeta za kone~en ili beskone~en vremenski prostor vo koj e smestena celata materija i energija. Nekoi nau~nici ja poddr`uvaat teorijata deka Vselenata e del od mnogubrojni drugi Vseleni. Ibn Kesir pokraj opisot na Allahovite svojstva, naveduva deka “Negovo e ona {to e na nebesata i ona {to e na Zemjata!” So ova se ozna~uva deka s$ {to postoi e pod Negova kontrola i uprava, so {to se potencira deka vo 32 Eden od tolkuva~ite na Kuranot. 33 No} na uspenieto. Ovaa no} Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, so specijalno prevozno sredstvo nare~eno “Burak” bil vozdignat vo povisokite sferi.

34 Ibn Abas, r.a. i Seid ibn Xubejr, r.a., ka`ale deka toa e: “Negovoto znaewe” (Sozdavawe

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

Vselenata s$ e sovr{eno kontrolirano i deka e pod Negova Vlast i ni{to ne e slu~ajno. I s$ {to e od materija, energija, vidlivo i nevidlivo, s$ si ima svoja zada~a i se pokoruva na zakonite postaveni na Sevi{niot, sakale ili nesakale. “Negoviot prestol gi opfa}a i nebesata i Zemjata i Nemu ne mu e zamorno odr`uvaweto nivno; Ibn Abbas veli :“Koga sedum neba i sedum Zemji bi se doprele edni do drugi , kon prostranstvoto na Piedestalot bi bile kako edna alka vo prostrana pustina” dodeka Ebu Zerr go nadopolnuva i veli: “Kursij (piedestalot) sporeden so Allahoviot Ar{ e kako alka postavena pome|u dve pustini na Zemjata.” I Nemu ne Mu e te{ko da gi odr`uva i da gi kontrolira. Zna~i na Allah Mu e lesno da gi upravuva i odr`uva. Nevernicite velat:”Allah si prisvoil za sebe dete”. Vozvi{en neka e Allah! Naprotiv, Negovo e s$ {to e na neboto i na Zemjata. Nemu s$ mu pokoruva; (El Bekare, 2:116) Denes sekoj ~ovek koj barem malku razmisluva za sozdavaweto doa|a do zaklu~ok deka Sozdatelot nikako ne mo`e da se sporedi so sozdadenoto.Toa e voo~livo od goleminata na univerzumot koja uka`uva na u{te pogolema i nenadminliva dimenzija na Gospodarot na s$ {to postoi. Vo prethodniot citat se gleda Negovata sila i golemina. Vselenata po~nuva da se {iri vo odredeni momenti od minatoto. Toa {irewe moralo da po~ne od sostojbi vo koi gustinata na materijata bila mnogu golema. Vo po~etniot moment na ovaa faza na {irewe moralo da se odigra nekoj proces vo koj materijata po~nala od nekoi nivoa koi i denes gi zabele`uvame. Toj proces go narekuvame golema eksplozija. Odredeni teorii govorat deka “Golemata eksplozija” se slu~ila pred okolu 13 700 000 000 godini. U{te edna va`na osobina na Vselenata e nejziniot elementaren sostav. Ogromen eksperimentalen materijal svedo~i deka masata na Vselenata e sostavena 70% od vodorod, 30% helium i samo okolu 1% od site ostanati elementi zaedno. Gledaj}i ja idninata na Vselenata, nie, vsu{nost, go gledame minatoto! Ka`i: “ Go kriele vie toa {to e vo srcata va{i ili javno go poka`uvale, Allah toa go znae. Toj znae s$ {to e na neboto i {to e na Zemjata - Allah e Semo}en. (Ali Imran, 3:29) Na Allah ne mu e skriena nitu edna misla, nitu eden atom, nitu ne{to

na svetot Haf. Ibn Kesir (Stvaranje svijeta) , str 33 .

42

43


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

nevidlivo, nitu ne{to tajno. Nitu mikrokosmosot nitu makrokosmosot. Nieden list ne pa|a bez Negovo znaewe i niedna misla nema da bide skriena na Sudniot den. Niedna dobra misla nema da ostane, a za toa da nema nagrada, dodeka za niedna lo{a misla nema da se odgovara, dokolku ne e preto~ena vo delo. “Zarem pokraj Allahovata, sakaat druga vera, a Nemu, sakale ili ne sakale mu se pokoruvaat i onie na nebesite i onie na Zemjata i Nemu }e mu se vratat!” (Ali Imran, 3:83) Pokoruvaweto se gleda vo toa {to s$ e pod negova kontrola i s$ se dvi`i do odreden rok i pod odreden zakon specifi~en za odredeno su{testvo. Edinstveno ~ovekot koj ima svoj specifi~en zakon na postapuvawe, a toa e razumot, no ne se pot~inuva na na~in kako Allah zaslu`uva. Izborot koj mu e ostaven e pote{kotija za nepokornite, a milost i spas na pokornite Bo`ji robovi. ^ovekot dokolku bi im se pokoril na mnozinstvo lu|e, sigurno bi zatalkal, bidej}i mnozinstvoto lu|e ja sledat nevistinata. Na Allah Mu se pokoruva i Mu se pot~inuva s$ {to e `ivo i ne`ivo. Seta materija, pa duri i sekoj atom, postapuva po utvrdeni granici i zakoni, odredeni od Semo}niot Gospodar. “A Allahovo e s$ ona {to e na nebesata i na Zemjata! Toj prostuva komu saka, a na maki stava kogo saka; - i, Allah prostuva i Somilosten (milosliv) e! (Ali Imran, 3:129) Na Allah Mu pripa|a s$, Allah sozdal s$ i Allah najdobro znae komu {to najdobro mu pripa|a i kakva uloga ima na ovoj svet. A ~ovekot ima ograni~eno soznanie za ovoj svet.

2.2.1 Golemina na Rajot “...i nastojuvajte da zaslu`ite pro{ka od Gospodarot svoj i xennet35 prostran kolku nebesata i Zemjata, podgotven za onie koi od Allah stravuvaat.” (Ali Imran, 3:133) Spored Ibn Kesir, ova uka`uva na goleminata na Rajot, odnosno deka e prostran kolku siot ovoj univerzum i pove}e. Nadvore{niot izgled na Rajot e vo oblik na kupola ili sfera koja se nao|a pod Ar{ot na Allah xelle {anuhu, odnosno e vo zaoblen oblik {to uka`uva i hadisot na Muhammed,

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

sallallahu alejhi ve selem36, koj veli: “Koga }e molite od Allah za Rajot, barajte go Firdevs37,bidej}i toa e najvisok sreden del od Rajot, otkade {to izviraat rekite i ~ij pokriv e Ar{ot na Semilosniot Allah!” Vo predanieto na Ahmed38 stoi:” deka Herakle39 mu napi{al pismo na Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, vo koe {to veli: “Ti me povikuva{ vo Raj so golemina na neboto i Zemjata, pa kade vo ovoj moment se nao|a Ognot (Pekolot)?”Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, odgovoril: “Slaven neka e Allah, pa kade e no}ta koga }e dojde denot?” Ebu Hurejre ni prenesuva, isto taka, deka: “Eden ~ovek oti{ol kaj Allahoviot Pratenik, sallallahu alejhi ve selem, i mu ka`al: [to misli{ za zborovite na Allah Vozvi{eniot: “Raj prostran ({irok) kolku nebesata i Zemjata”, kade e toga{ Ognot? Toj, sallallahu alejhi ve selem, rekol: “Zarem ne gleda{ deka no}ta koga }e nastapi prekriva s$? Kade e toga{ denot?- tamu kade {to Allah saka!- odgovoril ~ovekot, -“ taka e i so Ognot.Toj e tamu kade {to Allah saka da bide!” Isto taka, {ejh El Mezi veli deka nad Xennet Firdeus se na|a Ar{u Rahman40, od kogo `itelite na Rajot }e slu{aat ~kripewe, koe }e poteknuva od slaveweto na angelite koi se nao|aat pod Bo`jiot Prestol i zaradi nivnata blizina do nego. Hafiz Muhammed Ibn Osman spomnuva vo svojata kniga “Sifetul-Ar{“41 deka Ar{ot e sozdaden od crveni rubini i pome|u negovite dva kraja se nao|a razdale~ina kolku 50 000 godini. Znaej}i deka “kon Nego se ka~uvaat melecite i Xibril42 vo denot koj pedeset iljadi godini trae” i znaej}i koja e brzinata na svetlinata i od faktot {to sekoj angel e napraven od svetlina, malku ni stanuva pojasno za kakva golemina stanuva zbor. Isto taka, se naveduva deka oddale~enosta pome|u Ar{ot i sedmata zemja e 50 000 godini. Koja e ovaa sedma zemja }e objasnime malku ponatamu koga }e zboruvame za sedumte zemji. Nekoi prestavnici na Ilmul Kelamot43 smetaat deka Ar{ot e so kru`en i zaoblen oblik i deka go okru`uva svetot od site strani i zatoa u{te go narekuvaat i devetta sfera ili sferata na Atlas. Zna~i spored niv, po 36 Se koristi od po~it kon Pratenikot sallallahu alejhi ve selem, i zna~i: “Neka e Bo`ji mir i blagoslov nad nego”.

37 Vrsta na rajot 38 Osnovopol`nik na hanbeliskata pravna {kola. 39 Vizantiski car 40 Piedestal na Milostiviot. Ibn Abas veli deka : Prestolot e nare~en Ar{ poredi negovata visina.(Tefsir Ibn Kesir)

41 Osobenosti na Prestolot. 42 T.e. Gavril, eden od 4-te najgolemi angeli zadol`en pred s$ za nosewe na objavata. 35 Raj 44

43 islamski filozofi. 45


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

46

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

47


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

sedumte sferni neba doa|a Rajot koj ima stotici stepeni i pome|u sekoi dva stepeni ima rastojanie kako pome|u neboto i Zemjata, po {to se nao|a Ar{ot. Tuka }e spomneme i za Kursij (Piedestal) za koj Allah, xelle {anuhu, veli vo sura El Bekare 255 ajet: “Negoviot prestol gi opfa}a i nebesata i Zemjata i Nemu ne mu e zamorno odr`uvaweto nivno; (El Bekare; 2: 255) Za koe{to tolkuvawe Ibn Abbas i Said Ibn Xubejr ka`ale deka zna~i:“Toa e Negovoto znaewe” Isto taka Ibn Abbas r.a. ka`al: “Kursi e Negovoto stapalo, a goleminata na Ar{ot edinstveno Allah ja znae.” Ibn Xerir prenesuva deka:“Sedumte neba sprema Kursij se kako sedumte pari~ki frleni vo pustina.” Ibn Xerir vo svojata kniga “Istorija”,isto taka, prenesuva deka: “Vo vrska so zborovite na Vozvi{eniot “A Negoviot Prestol be{e na voda”, Ibn Abbas r.a. bil zapra{an i rekol: “taa voda e na kriljata na veterot 44, a neboto i Zemjite45 i s$ {to e na niv opkru`eni se so moriwa46, i seto toa e okru`eno so ogromno zdanie, a toa zdanie go okru`uva Kursij. Vehb toa “ogromno zdanie “ go protolkuval kako kraevi na neboto (Univerzumot) koi ja okru`uvaat Zemjata i moriwata kako ogromen {ator. Nekoi tvrdat deka pod poimot “Kursij” se misli na osmata sfera, koja u{te e nare~ena i sfera na “postojani yvezdi”. Dali ovaa islamskata tradicija }e go negira celosno, bidej}i doa|a od nekoi sledbenici bliski do Ilmul - Kelamot, zavisi od toa dali }e se pronajdat nau~ni dokazi vo prilog na taa teza.47

2.2.2 Ve~nost “A sre}nite }e bidat vo xennet se dodeka postojat nebesata i Zemjata, vo nego }e prestojuvaat, osven ako Gospodarot tvoj ne odredi poinaku; toa } e bide dar koj neprekinato }e trae.” (Hud, 11:108) Ibn Kesir i Imam Ebu Xafer Ibn Xerir veli: “ Kaj Arapite postoela tradicija koga sakaat ne{to trajno da go opi{at da ka`at: se dodeka postojat neboto i Zemjata, ili dodeka se menuva no}ta i denot, mislej}i na ve~nosta pri toa, pa Allah so niv komunicira onaka kako tie go razbiraat toa... osven ako Gospodarot tvoj ne odredi poinaku. Davawe }e bide toa 44 taa voda lebdi. 45 Planetite.

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

neograni~eno.”, kako {to Vozvi{eniot veli na drugo mesto “Ognot }e bide `iveali{te va{e. Vo nego zasekoga{ }e ostanete, osven ako Allah poinaku ne odlu~i. Gospodarot tvoj e navistina Mudar i Seznaen!”(El Enam, 6:128). Komentatorite na Kuranot se raziduvaat vo pogled na izzemaweto. Ibn Xerir go preferira misleweto deka ova se odnesuva na gre{nicite koi veruvaat vo Edinstveniot Bog, od koi Allah poradi zazemaweto na melecite, Pratenicite i pravovernite, koi }e se zazemat i za vr{itelite na golemite grevovi, a potoa }e dojde milosta na Najmilostiviot, pa }e go izvadi od Pekolot i onoj koj nema storeno nitu edno dobro delo, a barem edna{ ka`al:“Nema drug bog osven Allah”. Posle toa, vo Pekolot }e ostanat tie koi i onaka treba ve~no tamu da ostanat. Ova mislewe go zastapuva golem broj na prvata i podocne`nata ulema.48 Es- Sudi veli deka ovoj ajet e derogiran so ajetot: “Vo koj ve~no i zasekoga{ }e ostanat”(En Nisa, 4:169) Istoto se odnesuva i za Rajot i toa e dobro~instvo od Allah kon svoite robovi, kako i kazna za neposlu{nicite. Zatoa, Allah Vozvi{eniot veli: “Tvojot Gospodar Go pravi toa {to go saka” i “Toj nema da bide pra{an za ona {to go raboti, a tie }e bidat pra{ani”(El Enbija, 21:23) Goleminata na Vselenata i procesite koi se odvivaat ni uka`uvaat na toa deka ve~nosta e poznat poim i proces koj e dlaboko vtemelen vo korenite na na{iot intelekt i spoznavawe na rabotite. Iako vo sekojdnevieto ve~nosta ~esto ozna~uva bezvremensko postoewe. Mnogumina ovoj poim go koristat za da ozna~at postoewe nadvor od vremeto. Postojat brojni diskusii za ve~nosta, pri {to pobornicite na ovoj koncept, glavno Aristotel, doka`uvaat deka materijata, dvi`eweto i vremeto ve~no postojat. Ve~noto postoewe e koncept na Bog kako Kreator, zatoa {to e potpolno nezavisen od s$ {to postoi, zatoa {to Toj e Kreator na s$ (sprotivno od panteizmot i paganizmot). Od ova proizleguva deka Bog e nezavisen i od vremeto i prostorot, koi se karakteristiki na Univerzumot. Ponatamu sleduva deka Bog postoel pred da zapo~ne vremeto, postoi vo site momenti od na{eto vreme, i }e prodol`i da postoi dokolku na nekoj na~in Univerzumot i vremeto prestanat da postojat. Matematikata uka`uva na poimot beskone~nost, no ne go definira.

2.3 ATOMOT I ATOMSKATA TE@INA VO KURANOT “I vo kakva bilo polo`ba da se najde{ i {to bilo da ka`uva{ od Kuranot, i kakva bilo postapka da prezemete, Nie sme, vo ona {to }e se

46 Dali ova e aluzija na bezvozdu{en prostor ili na temna materija?? 47 Koristen e izvadok od Sozdavawe na svetot- hafiz Ibn Kesir 48

48 Islamski u~ewaci 49


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

oddadete, navistina, svedoci. Na Gospodarot tvoj ne }e mu se izzeme ni kolku atom eden, nitu na Zemjata nitu na nebesata, ni pomalo ni pogolemo od toa, a da ne e vo Knigata jasna! “(Junus, 10:61) U{te od vremeto na starogr~kite filozofi lu|eto razmisluvale od {to i kako e izgradena materijata. Postoele dve grupi na filozofi, od koi ednite smetale deka materijata mo`e beskone~no da se deli na pomali del~iwa, a drugite smetale deka postojat najmali del~iwa od supstancijata koi ponatamu ne mo`at da se delat. Pozna~ajni filozofi koi se zanimavale so ovaa tematika se Aristotel, Levkip i Demokrit. Me|utoa, mnogu godini podocna, vo avgust, 1945 godina, po pojavata na kobnata “pe~urka” nad Hiro{ima i Nagasaki, vo svesta na ~ove{tvoto dlaboko se vtisna poimot “atom”. Vo ova vreme se mislelo deka atomite se sozdadeni pri sozdavaweto na Univerzumot i deka tie ne mo`at nitu da se uni{tat, nitu da se transformiraat od eden vo drug vid. Vakvoto sfa}awe e razni{ano kon krajot na 19-ot i po~etokot na 20-ot vek. Vo periodot me|u 1895-1900 godina, bea otkrieni pet neobi~ni zra~ewa so golema prodornost i energija. X (iks) i γ (gama) zra~ewata se odnesuvaat kako svetlinski (elektromagnetni) branovi so mnogu kusa branova dol`ina, a katodnite, α (alfa) i β (beta), zracite se odnesuvaat kako snopovi od naelektrizirani ~esti~ki. Arapskiot zbor “zerra” naj~esto ozna~uva najmala ~esti~ka poznata na ~ovekot. Modernata nauka, me|utoa, otkrila deka ovaa najsitna ~esti~ka na materija mo`e da se razbie na sostavni komponenti. Ova e nova ideja nastanata vo dvaesettiot vek, no informacijata za postoewe na u{te positni ~esti~ki od atomot ve}e bila dadena vo Kuranot. Atomot e najmalata ~esti~ka na materijata koja s$ u{te gi zadr`uva karakteristikite na taa materija. Vo pove}eto slu~ai atomot se sostoi od: protoni, neutroni i elektroni. Protonite i neutronite se nao|aat vo centarot na atomot nare~en atomsko jadro, a elektronite orbitiraat ili kru`at okolu centarot na jadroto po pateki nare~eni orbitali. Atomskata te`ina na eden atom e merka koja ozna~uva kolku masa ima atomot. Atomskata te`ina se presmetuva so sobirawe na brojot na protoni i neutroni. Atomskite masi ne se dadeni kako celi broevi vo tabelata na periodniot sistem, bidej}i atomite mo`at da se pojavat so razli~en broj na neutroni. Atomskata te`ina na elementot e prose~na te`ina na site poznati oblici na toj element. Atomskata edinica na masa: E1 amj = 1.6606 x 10-24 toa e edna dvanaesttina na masata na atomot na jaglerodot 12(1/12). Atomskiot broj e broj na protonite vo jadroto. Atomot vo Kuranot:

50

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

“O sinko moj, dobroto ili zloto, te{ko i kolku atom, bilo da e vo karpa ili na neboto ili vo zemjata, Allah na videlina }e go iznese, bidej}i Allah gi znae najskrienite ne{ta, Toj e seznaen. (Lukman, 31:16) Kako {to e poznato denes, atomite koi ja formiraat seta `iva i ne`iva materija,osven sovr{eniot dizajn, poseduvaat i ogromna energija. Taa mo} skriena vo atomot e tolku golema, {to mu ovozmo`ila na ~ovekot da gradi kanali koi gi povrzuvaat okeanite, da kopa niz planinite, da proizveduva ve{ta~ki klimi i drugi golemi i korisni proekti. Dodeka od edna strana ovaa sila slu`i za dobroto na ~ovekot, od druga strana pretstavuva golema opasnost dokolku se zloupotrebi. Bombite frleni vrz Hiro{ima i Nagasaki, kako i nesre}ata vo ^ernobil, ja poka`aa razurnuva~kata mo} na atomot. Silata koja gi dr`i protonite i neutronite vo atomskoto jadro zaedno, e nare~ena “jaka nuklearna sila”. Ogromnata mo} na nuklearnata energija otkriena e pri osloboduvawe na mal del od taa sila koja postoi vo atomot. Goleminata na taa energija zavisi od vidot na elementot, zatoa {to brojot na protonite i neutronite vo jadroto na sekoj element e razli~en. Poznati se dva procesi za osloboduvawe na ovaa energija: • FISIJA: ovde atomskoto jadro se deli, pri {to se osloboduva energija. Pri ovoj proces nau~nicite ispukuvaat neutron sprema jadroto so golema brzina. Bidej}i neutronot se apsorbira vo jadroto, toa stanuva nestabilno i po~nuva da se deli isfrluvaj}i gi so golema brzina komponentite koe gi sodr`i. Poradi toa {to s$ e sozdadeno od atomi i gi ima nasekade okolu nas, {to gi spre~uva da bidat vklu~eni vo nuklearna reakcija? Neutronite se taka sozdadeni, dodeka se slobodni vo priroda, nevrzani za jadroto, podlo`ni se na raspa|awe nare~eno “beta dezintegracija”. Spored toa, neutronite koi se koristat vo nuklearnite reakcii moraat da se dobijat po ve{ta~ki pat. Koga slobodnite neutroni ne bi se raspa|ale, Zemjata bi bila pusto mesto kade se odigruvaat beskrajni nuklearni reakcii. Ovde se gledaat preciznite pravila i odnosi koi Tvorecot gi odredil. • FUZIJA: sprotiven proces na prethodniot, {to zna~i spojuvawe na dve jadra. Ovoj proces te{ko se ostvaruva bidej}i jadrata se pozitivno naelektrizirani i se odbivaat, pa e potrebna golema sila za da se spojat. Taa potrebna kineti~ka energija ednakva e na temperatura od 20 – 30 milioni stepeni. Nau~nicite utvrdile deka procesot na fuzija postojano se odviva vo Sonceto. Toa gubi 4 milioni toni materija sekoja sekunda, koja se pretvora vo energija. Site ovie nuklearni reakcii koi se odvivaat vo Sonceto so iljadnici godini, se podeseni i kontrolirani na najdobar na~in za potrebite na ~ovekot. ^ovekot sogleduva kolku e izvonreden, precizno

51


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

kontroliran toj sistem, i kolku e te{ko da se kontrolira i ednostavna nuklearna reakcija vo edna nuklearna elektrana koja toj ja izgradil. Nieden nau~nik, niedna tehnolo{ka oprema ne mo`ela da ja spre~i nesre}ata vo ~ernobilskiot reaktor vo 1986 god. Se pretpostavuva deka dejstvoto od nuklearnata nesre}a }e trae od 30 - 40 godini. Seto ova e predizvikano od deluvaweto na atomot, koj ne mo`eme nitu da go vidime. Na ova pole sme soo~eni so Bo`jata beskrajna mo} i negovoto vladeewe nad sekoj atom vo vselenata i drugite pomali ~estici (protoni, neutroni...) Osobinite koi gi ima atomot ja otkrivaat na{ata bespomo{nost, nasproti Bo`jata semo}.

2.4 SOZDAVAWETO VO PAROVI “Neka e Slaven i Vozvi{en Onoj Koj vo se sozdava pol (par): vo ona {to od zemjata niknuva, vo niv samite, i vo ona {to tie ne go znaat!” (Jasin, 36:36) Naporedno so toa {to pretstavuva protivrednost na poimot ma{ki i `enski pol vo sebe sodr`at mnogu po{iroko zna~ewe, kako {to e ve}e navesteno “... i vo ona {to tie ne go znaat! “ ba{ vo dene{no vreme se sre}avame so edno zna~ewe na koe e uka`ano vo ajetot. Paul Dirak, angliski nau~nik koj go iznel tvrdeweto deka materijata poseduva svoja sprotivstavenost, 1933 godina e nagraden so Nobelova nagrada za fizika. Ova otkritie49 istaknuva deka materijata ima svoj par nare~en antimaterija. Antimaterijata vo sebe gi sodr`i osobinite koi se sprotivni na osobinite na materijata. Primer za ova e deka antimaterijata za razlika od materija ima pozitivni elektroni i negativni protoni. Ovoj fakt e opi{an na sleden na~in vo eden nau~en trud: “Sekoj i najsiten del ima svoj antidel koj sprotivno e naelektriziran. Nepostojaniot odnos ni poka`uva deka nastanokot i is~eznuvaweto na takvite parovi se slu~uva nasekade i sekoga{ vo ist moment.” Mlivo go komentira ovoj ajet i ka`uva : “mo`eme da pravime brojni pretpostavki za zna~eweto za ovie raboti koi lu|eto ne gi poznavale vo vremeto na Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, i kaj koi deneska razlikuvame struk-

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

turi ili funkcionirawe vo parovi, vo `iviot ili vo ne`iviot svet, ma{ko`ensko, materija-antimaterija, pozitiven i negativen pol na elektricitet. Naukata sekoj den ni ja otkriva binarnosta vo strukturata na `ivata i ne`ivata materija.”

2.5 [IREWETO NA VSELENATA Zborot vselena doa|a od gr~kiot zbor cosmos ili latinski universus. Vo terminologijata na fizi~kata kosmologija, vselenata se smeta za kone~en ili beskone~en vremenski prostor vo koj e smestena celata materija i energija. Nekoi nau~nici ja poddr`uvaat teorijata deka Vselenata e del od mnogubrojni drugi vseleni. Delot od vselenata koj mo`e da se vidi ili ispita obi~no se narekuva vidliva Vselena. Poradi toa {to {ireweto na vselenata e mnogu pogolemo od nejziniot kraen doseg na nabquduvawe, kosmolozite smetaat deka e nemo`no da se sledi nejzinoto {irewe. Najva`en rezultat na fizi~kata kosmologija e soznanieto deka vselenata se {iri. Ako toa se izvede obratno vo vremeto, se doa|a do idejata za gravitacionen singularitet, mo{ne apstrakten matemati~ki koncept koj mo`ebi soodvetstvuva, no mo`ebi i ne soodvetstvuva so vistinata. Od tamu poteknuva i teorijata za “Golemata eksplozija” koja e denes preovladuva~ki model na Vselenata. Vrz osnova na podatocite dobieni od WMAP50, sonda na NASA, starosta na vselenata, po~nuvaj}i od “Golemata eksplozija” se procenuva na okolu 13,7 milijardi (13,7 × 109) godini so mo`na gre{ka od okolu 1% (± 200 milioni godini). Drugite metodi za procenuvawe na starosta na vselenata davaat razli~ni vrednosti, po~nuvaj}i od 11 milijardi do 18 milijardi godini. Najgolemiot broj procenki se dvi`at vo opseg od 13 do 15 milijardi godini. Vo Kuranot Allah ne izvestil: “A neboto go sozdadovme so energija – i nie navistina Go pro{iruvame.” (Ez Zarijat, 51/47)51 Kuranot ni ka`uva za Vselenata koja konstantno se {iri. Vselenata se {iri od samoto nejzino sozdavawe. Ova golemo otkritie go napravil Habl, astronom od po~etokot na ovoj vek. Toa istoto e doka`ano so Ajn{tajnovata

49 Sprotivno naelektriziranata ~esti~ka na negativniot elektron, ili antielektronot, ja otkril vo 1932-ra godina amerikanskiot fizi~ar Karl (Dejvid) Anderson, koj taa ~esti~ka ja narekol pozitron, dodeka sprotivno naelektriziranata ~esti~ka na pozitivniot proton ja otkrile vo 1955-ta godina zaedno fizi~arite Emilio Segre i Voen ^emberlen, koja e nare~ena antiproton. Ovie nau~nici za svoeto otkritie svoeveremeno ja dobile Nobelovata nagrada.

52

50 Wilkinson Microwave Anisotropy Probe 51 Koristen e bukvalniot prevod od Mlivo. Vo tefsirot od Ibn Kesir stoi:“ Nie neboto so mo}ta Svoja go sozdadovme, i Nie navistina go pro{iruvame.” Zborot “bi ejdin” zna~i sila, mo}.

53


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

teorija na relativnost52. Dali nie kako lu|e mo`e da go po~ustvuvame {ireweto na vselenata? Ne! Za verifikacija na ova potrebno e posebno znaewe i posebni instrumenti koi nikoj vo vremeto na Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, ne gi imal. 1965 godina napraveno e mnogu zna~ajno otkritie koe poslu`ilo kako dokaz za teorijata na “Golemata eksplozija”, a toa e pozadinskata radijacija. No teorijata na “Golemata eksplozija” zaedno so otkritieto za crvenoto pomestuvawe vo spektarot na dale~nite galaksii dovelo do ra|awe na eden nov koncept, a koj e deka Vselenata se {iri. Koga ja analizirame svetlinata koja pristiga od dale~nite galaksii se gleda deka tie imaat crveno pomestuvawe {to zna~i deka tie se oddale~uvaat od nas. Analizata na crvenoto pomestuvawe isto taka pridonelo na dokazot deka vselenata navistina se {iri. Zborot “go pro{iruvame” e vo sega{no vreme {to ozna~uva deka postoi postojano {irewe na vselenata {to e vo sklad so nau~nite dokazi. [ireweto na Vselenata e edno od najzna~ajnite otkritija na sovremenata nauka. Toa denes e dobro utvrden fakt, a debata postoi samo okolu na~inot na koj toa se odviva. Na ovoj na~in vselenata postojano se zgolemuva i brzinite na ova {irewe se blisku do brzinata na svetlinata. Lu|eto gi prou~uvale neboto i Zemjata od damne{ni vremiwa. Grcite bile me|u prvite astronomi. Tie gi dale i prvite teorii, a pogolem pridones na toa pole postignal Platon vo negovite spisi. Platon tvrdel deka seto {to e sozdadeno vo vselenata e posledica na “Demiurg”. Demiurg toa go konstruiral i go napravil spored precizni matemati~ki i geometriski principi. Podocna ovie koncepti na Platon gi prifatil Aristotel. Aristotelovata kosmologija bila bazirana na 52 Samiot Ajn{tajn ne veruval vo {irewe na Vselenata. Duri i Ajn{tajn, koga vo 1915 godina ja formuliral op{tata teorija na relativnosta, bil tolku ubeden deka vselenata bi morala da bide stati~na {to ja smenil svojata teorija za da go ovozmo`i tokmu takviot zaklu~ok voveduvaj}i ja vo ravenkite takanare~enata kosmolo{ka konstanta. Ajn{tajn vovel nova “antigravitaciona” sila koja, za razlika od drugite sili, ne izvirala od nekoj konkreten izvor, tuku bila vgradena vo samoto tkivo na prostor-vremeto. Toj tvrdel deka prostor-vremeto ima vgradena tendencija kon {irewe i deka taa tendencija mo`e to~no da go uramnote`i privlekuvaweto na seta materija vo vselenata, pa kako rezultat na takvoto uramnote`uvawe Vselenata bi bila stati~na. Se ~ini deka samo eden ~ovek bil podgotven da se soo~i so rezultatite na op{tata teorija na relativnosta i dodeka Ajn{tajn i drugite fizi~ari barale na~ini da go odbegnat predviduvaweto za nestati~nata vselena, ruskiot fizi~ar i matemati~ar Aleksandar Fridman se zafatil so zada~ata da go objasni. Fridman dal dve mnogu ednostavni pretpostavki za vselenata: deka vselenata izgleda identi~no vo koja i da bilo nasoka i deka takvata identi~nost bi se zadr`ala bez ogled na toa od koe mesto ja nabquduvame vselenata. Poa|aj}i samo od ovie dve idei, Fridman poka`al deka ne bi trebalo da o~ekuvame deka vselenata e stati~na. Vsu{nost vo 1922 godina, nekolku godini pred otkritieto na Edvin Habl, Fridman egzaktno go predvidel ona {to Habl go otkril! .(Stiven Hoking, izvadok od statijata prezemen od Dnevnik, 15.02.2010)

54

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

konceptot na zatvoren kosmos, so serija na koncetri~ni sferi koi se dvi`at okolu Zemjata koja e nepodvi`na. Dvi`eweto im go dal “Prviot Dvigatel” i edna{ pridvi`eni ostanuvaat kru`ni, postojani i ve~ni. Vselenata kako celina e smetana za mirna i nepodvi`na, a ova bila osnova za podocne`noto nastanuvawe na teorijata na stacionarna sostojba. Vo 1915 godina Albert Ajn{tajn ja objavil poznatata teorija na relativitet. Nabrzo potoa toa predlo`il stati~en model na vselenata, no podocna izjavil deka toa bilo najgolemata gre{ka vo negovata kariera. Zo{to? Zatoa {to vo 1925 Edvin Habl dal nabquduva~ki dokazi za {ireweto na vselenata. Iako ovie fakti ne bile otkrieni do 20-ot vek, gledame deka Allah, xelle {anuhu, dal odgovor na lu|eto vo Kuranot pred 1400 godini, i toa preku neobrazuvaniot Pratenik, Muhammed, sallallahu alejhi ve selem. Za vreme na `ivotot na Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, Grcite tvrdele deka vselenata e nepodvi`na i deka ne se {iri. Pa kako toga{, 1300 godini pred bilo koj nau~nik od Zapad ova go znael Muhammed, sallallahu alejhi ve selem? Vo dene{no vreme spored {iroko prifateniot model se smeta deka Vselenata nastanala pred okolu 13.7 milijardi godini so eksplozija na edna krajno zgusnata materija. Kako {to e poznato i spomnato pogore ovoj model, popoznat kako teorija na naduvuvawe (inflaciona teorija), opi{uva kako originalno kondenziranata materija nastanuva od prakti~no prazniot prostor. Duri posle razvojot na radio teleskopot vo 1937 godina postignata e potrebnata opservaciska preciznost za astronomite da dojdat do vakvi zaklu~oci. Od ovie nabquduvawa nau~nicite ja izvlekle takanare~enata Hablova konstanta53 koja se koristi za merewe na brzinata na {irewe na vselenata. So drugi zborovi, pove}e ne e pra{aweto dali Vselenata se {iri ili ne, tuku so koja brzina se {iri. Dadenite citati od Kuranot tvrdat deka neboto i Zemjata na po~etokot bile edna masa koja e rascepena. Zborot upotreben vo Kuranot e “retaka” i “fetaka” ili “neboto i Zemjata prvin bile “retaka” za da posle stanat “fetaka”. Zborot “retaka” na arapski jazik ima op{to zna~ewe “da se so{ie”, “da se zakrpi” ili “da se popravi”. Sli~no na ova zborot “fetaka” zna~i “da se ra{ie”, “da se iskine” ili “da se raspar~i”. Citatot ka`uva deka Allah gi sozdal neboto i Zemjata od nebeskiot ~ad. Astronomite vo dene{no vreme gi imaat slikite na galaksiite, formirani ba{ od vakviot proces, t.e. so kondenzacija na spiralni nebesni maglini. Zarem ne e neverojatno poklopuvawe eden neobrazuvan ~ovek od pustina bez pomo{ na merni instrumenti da iznese vakvi tvrdewa pred 1400 godini. 53 Hablovata konstanta iznesuva H0 = 71.0 ± 2.5 (km/s)/Mpc (WMAP nasa. 2010-12-02 ) i se menuva zavisno od vremeto.

55


2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

2. GOLEMINATA I SOSTAVOT NA VSELENATA

Kosmi~kiot fenomen otslikan vo citatot (Fusilet, 41:11) vo astronomijata e popoznat kako kosmi~ki maglini. Koga }e pro~itame od Kuranot doznavame deka se odnesuva na kosmi~kiot ~ad. Ova e od prosta pri~ina {to zamagluvaweto ili maglinata podrazbira studena i mirno raspr{uvawe na vodata. ^adot od druga strana uka`uva na `e`ok gas koj sodr`i odredeni ~esti~ki. Ova e sekako u{te eden primer na literaturnoto ~udo na Kuranot, koj seto ova ni go prenesuva so precizen govor. “Pa zarem nema da razmislat za Kuranot, ili na srcata im se katanci?� (Muhammed, 47:24)

56

57


POGLAVJE

3. Nebesni tela

3.1 DVI@EWE NA NEBESNITE TELA “Vo sozdavaweto na nebesata i Zemjata i vo promenata na denot i no} ta se, navistina, znaci za onie so razum obdareni;” (Ali Imran, 3:190) Nikola Kopernik vo dale~niot XVI vek ja pi{uval “De revolutionibus orbium coelestium”. Vo prvata glava istaknal deka planetite ramnomerno se dvi`at po sovr{eni kru`nici okolu son~evata svetilka. Nasokata na dvi`ewe na site planeti e sprotivna od dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot. No, sovr{enite kru`nici bile samo obi~na `elba, kako {to poka`alo vremeto. So noviot sistem vo koj Sonceto e centar, Kopernik objasnil zo{to nadvore{nite planeti (Mars, Jupiter, Saturn, a od toa vreme do denes poznati i Uran, Neptun i Pluton) se ~ini deka se dvi`at nanazad koga brzata Zemja }e pomine pome|u niv. Taka, na primer, dodeka Jupiter napravi edna polna zaobikolka okolu Sonceto, Zemjata pravi okolu 12 polni krugovi. I sekoga{ koga Zemjata go pretrkuva Jupiter, toj ni se ~ini kako da se zabavuva vo svoeto dvi`ewe, pa prestanuva da se dvi`i po nebeskiot svod za da potoa i odi nanazad, retrogradno, pa potoa pak da se zapre i pak da po~ne da se dvi`i vo nasokata sprotivna na dvi`eweto na strelkite na ~asovnikot. Kopernik 58

59


3. NEBESNI TELA

bil predvesnik na sovremenata nauka, kr{ej}i gi tradicijata i dogmata so silata na razumot i nabquduvawata. Najva`no od s$ e deka Zemjata se vrti okolu Sonceto kako i drugite planeti. Kako {to ja gledame Venera od posporata Zemja, linijata na pogledot (t.e. tamu na neboto, vo odnos na yvezdite, kade ja gledame Venera) go svrtuva pravecot na dvi`eweto: prvin rotira obratno od strelkite na ~asovnikot, a potoa (vo ~etvrtata i petata pozicija) po~nuva da se dvi`i vo nasoka na strelkite na ~asovnikot. Ova soodvetstvuva na prvoto svrtuvawe vo prividnoto dvi`ewe. Podocna (okolu devettata pozicija) povtorno po~nuva da se vrti obratno od nasokata na strelkite na ~asovnikot, {to e vtoro svrtuvawe. Istoto objasnuvawe va`i i za nadvore{nite planeti, samo {to Zemjata go zema mestoto na Venera, a nadvore{nata planeta mestoto na Zemjata. Johan Kepler, germanski astronom, poznat ni e po negovite istra`uvawa na zakonite za dvi`eweto na planetite. Prviot zakon ni ka`uva za oblikot na patekite ili orbitite na planetite. Kopernikovite kru`nici se zameneti so elipsi, izdol`eni ili spleskani kru`nici. Sonceto, pak, ne e vo sredina na elipsata, tuku malku pomesteno kon edniot del od elipsata. To~kata vo koja se nao|a Sonceto e eden od dvata fokusa na elipsata. Dvi`eweto na planetite po ovie geometriski figuri sli~ni na kru`nicite, spored Kepler, ne bilo ramnomerno. Planetite se dvi`ele pobrgu koga se poblizu do Sonceto, a pobavno koga se pooddale~eni od nego. Toa e malku poinaku prenesen vtoriot Keplerov zakon. Izveduvaweto na trite Keplerovi zakoni bilo rezultat na te{kite i makotrpni presmetki na samiot Kepler, no najmnogu na prethodnite dolgi opservacii na skepti~niot Danec Tiho Brahe. Zemjata, na koja nie `iveeme, se dvi`i po takva zatvorena kriva linija. Taa na den 4-ti (ili 5-ti) juli sekoja godina (koga kaj nas vo Makedonija temperaturite znaat da bidat nad 30 stepeni Celziusovi) e najdaleku od Sonceto, 152 087 572 km. Na 4ti (ili 5-ti) januari (vo najdlabokata zima na ovie prostori) Zemjata e mnogu poblizu, na 147 097 496 km. Prvata polo`ba astronomite ja narekuvaat afel, a za vtorata, koga Zemjata ili drugo telo se nao|a najblizu do Sonceto, perihel. Razlikata pome|u oddale~enostite na ovie dve polo`bi od na{eto Sonce e ogromna, pribli`no 5 milioni kilometri. No, sepak, taa ne e tolku golema za nie so golo oko da mo`eme da se uverime deka son~eviot disk na 4-ti januari e pogolem od onoj na 4-ti juli. Radiusot na son~eviot disk zime treba da ni izgleda 3% pogolem otkolku lete. Patem so golo oko i ne bi trebalo da ja gledame na{ata najbliska yvezda. Sekako deka koga Zemjata e na pomalo rastojanie od Sonceto,

60

3. NEBESNI TELA

taa prima i pogolema koli~ina svetlina, no od druga strana Zemjata mnogu pobrzo }e pomine niz ovoj del od nejzinata elipti~na pateka (okolu najbliskata to~ka do Sonceto-perihel), pa zatoa nema nekoj zna~aen efekt po Zemjinata klima. No, da ja razgledame situacijata so najbliskata planeta do Sonceto, Merkur. Dokolku ottamu go nabquduvame Son~eviot disk, toj bi bil za eden i pol pat pogolem koga Merkur }e se najde vo perihel, otkolku vo momentot na najgolemata oddale~enost od na{ata yvezda. Klimata, odnosno promenata na godi{nite vremiwa, e direktna posledica od navednatosta na oskata na rotacija na Zemjinata topka vo odnos na ramninata vo koja se dvi`i Zemjata okolu Sonceto (eklipti~ka ramnina). Agolot na naklon e 23°30’. Ako se sovpa|aa oskata na rotacija i normalata na ekliptikata (orbitalnata ramnina), nema{e da postojat razli~ni godi{ni vremiwa. Takov e slu~ajot so planetata Venera (agolot e 3 stepeni, t.e. re~isi 0 stepeni) na koja prakti~no nema godi{ni vremiwa. Zna~i, iako sme najblizu do Sonceto, tokmu toga{ na severnata polutopka e zima. Treba da se spomene i toa deka zimata na severnata polutopka zapo~nuva na 22-ri (ili ponekoga{ na 21-vi) dekemvri. Na toj den na Zimska ramnodenica denot e najkratok, a no}ta najdolga, barem tuka vo Skopje. Za onie vo Sidnej vo ovoj den Sonceto sveti najdolgo. Vo Kuranot ~itame: “I Toj gi sozdade no}ta i denot, Sonceto i Mese~inata. I s$ vo vselenata plovi.” (El-Enbija, 21:33) Arapskiot zbor koristen vo Kuranot za “plovi” e “jezbehun” {to zna~i ne{to {to rotira, se dvi`i, rotira~ko telo okolu svojata zamislena oska. Poimot na plovewe se odnesuva na ne{to {to se dvi`i zaradi generiranata sila vo taa materija. So toa i dvi`eweto na pliva~ot, (materija) koja plovi, e pravilno i elegantno. Samoto Sonce se dvi`i so neverojatna brzina od 720 000 km na ~as vo orbitata nare~ena Solar (Son~ev) Apeks, koja e naso~ena kon yvezdata Vega. Istata pateka vo eden den koja e dolga okolu 17 milioni km, zaedno so Sonceto ja pominuvaat i site negovi sateliti i planeti koi se nao|aat vo Son~eviot sistem, me|u koi i Zemjata. Istoto se slu~uva so site ostanati yvezdi. Ovoj citat dava objasnuvawe deka s$ {to e vo Vselenata plovi, duri i Sonceto. Fala mu na Sozdatelot, vo naukata vo toa vreme postoele teorii, a denes se raboti za fakti, so toa {to Kuranot go izjavil pred 14 vekovi

61


3. NEBESNI TELA

doa|ame do zaklu~ok deka nau~nite vistini se vo sklad so Kuranot, odnosno Kuranot ne protivre~i na nau~nite fakti i pogledi na sozdavaweto na Vselenata. Zabele`ete go posledniot del koj veli deka “s$”, a ne samo “dvete”, {to poka`uva deka osvrtot za Sonceto i Mese~inata e samo simbolika i deka za site ostanati nebesni tela va`at istite pravila na dvi`ewe. Od ova e jasno deka Kuranot iznesuval nekoi nepoznati raboti za toa vreme, dodeka istive deneska se sosema razbirlivi i jasni. Ova e ona {to se potvrduva kako vest ka`ana na Negoviot Pratenik: Toa se nepoznati vesti koi Nie ti gi objavuvame; nitu ti nitu narodot tvoj pred ova ni{to ne znaevte za toa. Zatoa bidi trpeliv, ishodot navistina }e bide vo korist na bogobojaznite. (Hud, 11:49)

3.2 Yvezdi Poznato e deka yvezdite, kako i Sonceto, se nebeski tela, sedi{ta na razli~ni fenomeni od koi najlesno vidliv e fenomenot na proizveduvawe na svetlinata. Toa se yvezdite koi imaat sopstven sjaj. Vo Kuranot, zborot naxm se javuva trinaeset pati (vo mno`ina nuxum). Toj doa|a od korenot koj zna~i – “da se pojavi”, “da se vidi”. Zborot ozna~uva vidlivo nebesko telo bez nasetuvawe za negovata priroda: dali e toa emiter na svetlina ili ednostaven reflektor na primenata svetlina. Za da precizira deka ozna~eniot objekt e navistina ona {to nie go narekuvame yvezda, se dodava eden kvalifikativ54, kako vo: – Poglavje 86, citat 1-3: kade ima nekoi tolkuvawa deka ova se preveduva na ovoj na~in: “Se kolnam vo neboto i vo Tarik! A znae{ li ti {to e toa Tarik? Yvezda {to sveti i prodira!” (Et Tarik, 86:1-3) Yvezda vo Kuranot e kvalifikuvana kako “sagib”, koj go ozna~uva – “ona {to sveti”, “izgoruva”, i “prodira niz ne{to” (ovde – niz no}nata temnina). Istiot zbor, vpro~em, povtorno se nao|a kako oznaka za meteorite (poglavje 37, citat10). Tie se rezultat na edno sogoruvawe. Porane{nite tolkuvawa uka`uvaat na razli~no tolkuvawe na ovoj ajet.

3. NEBESNI TELA

Toa go spomnuva i komentatorot na Kuranot, Jusuf Ali. Poradi maloto poznavawe na astronomskite pojavi nekoi komentatori mislat deka se raboti za Severnicata, nekoj za Denica, dodeka nekoi uka`uvaat na yvezdata Sirius ili na na t.n. “pa|a~ki yvezdi”. No, deka se raboti za telo koe {to predizvikuva udar, deka toa telo dup~i i deka toa telo e svetlo uka`uva deka ovde se raboti za pulsar ili za Severnica.

3.2.1 Yvezdite koi se oddale~uvaat “I se kolnam vo yvezdite koi se sokrivaat, koi se dvi`at i koi od vid se gubat.” (Et Tekvir, 81:15-16) Ova se odnesuva na objekti koi so svoeto dvi`ewe otstapuvaat, zaminuvaat i se oddale~uvaat. Istoto e i so citatot 16 koj veli deka nekoi objekti se prikrivaat. Ako pretpostavime deka dvata citata govorat za ista rabota, toga{ na{ite razmisluvawa se odnesuvaat na yvezdite koi zaminuvaat ili na planetite koi retrogradno se dvi`at. Koga se raboti za planetite koi se ladni tela, treba da se ima vo predvid deka tie se vo vid na yvezdi za nabquduva~ot zatoa {to se svetli tela i li~at na yvezdi. Yvezdite koi se oddale~uvaat se masivni yvezdi koi so ogromna brzina se dvi`at vo me|uvselenskiot prostor. Okultacija e dinami~ki proces i bukvalno prestavuva fenomen na zatskrivawe na nebesnite tela. Mese~evata okultacija se slu~uva koga nekoja yvezda }e se najde zad Mese~inata i taa yvezda naizgled }e se izgubi. Planetite, asteroidite i kometite, isto taka, gi prekrivaat yvezdite. Ovie planetarni okultacii se zna~itelno poretki od Mese~evite poradi toa {to se mnogu sitni vo vidnoto pole. Retrogradnite dvi`ewa se prividni dvi`ewa kade {to se ~ini deka nadvore{nite planeti usporuvaat so dvi`ewe pome|u yvezdite, }e zastanat i odat nanazad nekoe vreme, a potoa }e se vratat na originalnata pateka. Toa dvi`ewe nanazad e prividno dvi`ewe, a ne vistinsko. So ogled deka Zemjata patuva vo svojata orbita so nadvore{nite planeti da gi prestiga za vreme na svoeto orbitirawe okolu Sonceto. Koga, na primer, Zemjata go prestiga Mars, nam ni se ~ini deka se usporuva dvi`eweto pome|u yvezdite. Her{elovata vselenska opservatorija, kako eden od najgolemite teleskopi vo orbitata na Zemjata, be{e lansiran vo maj 2009. Ovoj mozaik na spiralnata galaksija Andromeda gi potencira eksplozivnite yvezdi vo nejzinata

54 Ocenka za osobinite na nekogo ili na ne{to. 62

63


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

vnatre{nost i poladnite yvezdi kon periferijata. Slikata e dobiena so kombinirawe na mnogu infracrveni sliki od Her{elovata vselenska opservatorija. Her{eloviot teleskop }e prodol`i so nabquduvawe na pogolemi oblasti na na{ata galaksija. Pette originalni infracrveni branovi dol`ini bea kodirani so boja so cel nau~nicite da mo`at da ja razlikuvaat ekstremno studenata materija (crveno) od bliskata, malku potopla materija (sino). Slikite otkrivaat struktura na studena materija vo na{ata Galaksija, kako {to nemame videno porano. I u{te pred da se napravi detalna analiza, nau~nicite ve}e frlija pogled vrz informaciite za koli~estvoto na materijal, negovata masa, temperatura, sodr`ina i dali kolabira za da se sozdadat novi yvezdi. Toa e ubav dokaz deka na{ata galaksija ra|a novi generacii na yvezdi! Citatot od Kuranot uka`uva i na objekti koi otstapuvaat vo svoeto dvi`ewe, si odat i is~eznuvaat. Isto ili sli~no zna~ewe go ima citatot 81:16. Ako pretpostavime deka dvata citati govorat za sli~na tema, toga{ tie yvezdi {to se oddale~uvaat se masivnite yvezdi koi so ogromna brzina se dvi`at vo me|u yvezdeniot prostor. Na primer yvezdata, HD77581 sozdala prekrasen lak zad sebe poradi gasniot materijal koj se sobral na nejzinata pateka. Ovaa yvezda se dvi`i 75 km vo sekunda.

3.2.2 Pozicija na yvezdite “I se kolnam vo ~asot koga yvezdite se gubat, a toa e navistina, koga bi znaele zakletva Veli~estvena” (El Vakia, 56:75) Ova e edinstveno mesto vo koe Allah Sevi{niot veli deka toa e golema zakletva. Od tekstot na Kuranot se zaklu~uva deka lu|eto ne se svesni za goleminata na ovaa zakletva. Ova uka`uva deka treba da se obrne posebno vnimanie i istra`uvawe zaradi nejzinoto krupno zna~ewe. Poziciite na yvezdite navistina uka`uvaat na red i ustrojstvo vo Vselenata. Da pogledneme kako taa zakletva izgleda na arapski: “Fe la bi uksimu mevakiin nuxumi, ve innehu le kasemum lev ta lemune azim”(56:75,76) Smislata na zakletvata odreden e so tri zbora: Mevaki,nuxum i azim. “Azim” ozna~uva Golem, Veli~estven, Mo}en, Silen. “Nuxum” e mno`estvo od nexm i ozna~uva yvezdi.

64

65


3. NEBESNI TELA

“Mevaki” e mno`estvo od mevki i samiot zbor e nedosti`en za prevod kaj mnogu preveduva~i na Kuranot. Pove}eto preveduva~i na bosanski go prevele kako vreme na zao|awe na yvezdite ili samiot ~in na zao|awe. Kaj ^au{evi} ozna~uva - zao|awe na yvezdite, kaj Korkut - vreme koga yvezdite se gubat, a za Kari} - ~asovi koga yvezdite is~eznuvaat. Sepak, samoto “mevki” ne ozna~uva vreme na nekoj nastan (mevakit - ednina vakt), tuku mesto na slu~uvawe na eden nastan. Koga }e pogledneme vo re~nik na arapskiot jazik }e vidime deka mevaki ozna~uva mesto, lokacija, pozicija, polo`ba. Zna~i vistinskiot prevod bi bil: -No ne! “Se kolnam so poziciite na yvezdite” ...a toa e navistina, koga bi znaele zakletva Veli~estvena” Obid za tolkuvawe na ovoj kuranski citat. Polo`bata na nekoj objekt vo vselenata (yvezda, galaksija, maglina) ja definirame so dve koordinati: rektascenzija i deklinacija. Za nabquduva~ot od Zemjata polo`bata na yvezdata e neprekinata, yvezdata “se lizga” od Istok kon Zapad i povtorno se pojavuva na Istok. No ova e samo prividna promena na polo`bata. Taa e evidentna i pri promena na godi{nite vremiwa. Taka, na primer, no}noto zimsko nebo ne e kako letnoto, bidej}i vo letno vreme }e vidime sosema drugi yvezdi. Ova e odraz na revolucijata(kru`eweto okolu Sonceto) na na{eta planeta. Zatoa vo zavisnost od momentalnata polo`ba na Zemjata okolu Sonceto, Sonceto postojano }e se proektira vo novo soyvezdie. Me|utoa, yvezdite imaat i svoi sopstveni dvi`ewa koi vo odnos na Sonceto se i po nekolku desettini km/~. Ova dvi`ewe mo`e da se zabele`i samo vo golemi vremenski periodi. Treba da se znae deka postojat yvezdi koi zao|aat i izleguvaat sekoj den (cirkumpolarni), i postojat yvezdi koi nikoga{ ne zao|aat i ne izleguvaat(anticirkumpolarni). Primer na yvezdi koi nikoga{ ne zao|aat se yvezdite vo soyvezdie na Golemata Kola. Takvite yvezdi na severnoto nebo neprekinato kru`at okolu Severnicata, no nikoga{ ne pa|aat pod horizontot. Postojat yvezdi ~ija pozicija e takva {to nie (od Severnata polutopka) nikoga{ ne gi gledame. Toa se yvezdi na ju`noto nebo koi mo`at da go vidat samo `itelite na Ju`nata polutopka na Zemjata.

3.2.3 Oddale~enosta na yvezdite Kolku se oddale~eni yvezdite? Ne e seedno dali yvezdite se zad Saturn ili se na dale~ina od pove}e svetlosni godini. Oddale~enosta na yvezdite se

66

3. NEBESNI TELA

meri so metoda na paralaksa. Vo okolina na Sonceto nema yvezdena gu`va i nema ba{ premnogu yvezdi vo blizina. Za da otpatuvame do najbliskata yvezda }e ni trebaat nekolku godini za da stigneme so brzinata na svetlinata. Sekoi nekolku svetlosni godini bi sretnale po nekoja yvezda. Yvezdite se dvi`at, no ne so ednakvi brzini. Poradi blizinata so nekoja yvezda, polesno }e go vidime nejzinoto pridvi`uvawe. Nekoi od tie yvezdi se dvi`at nadol`no kon nas, a nekoi se oddale~uvaat so radijalni brzini. Zatoa e mnogu te{ko da se odredi vistinskata brzina na edna yvezda. Astronomite koi tek treba da `iveat sosema poinaku }e go gledaat na{eto nebo poradi toa {to yvezdite postojano se dvi`at i vo idnina nema da bidat isto rasporedeni, pa mo`ebi i imiwata na tie soyvezdijata }e se smenat(hipoteti~ki). Dene{nite soznanija za dvi`ewata na yvezdite ni ovozmo`uvaat da dobieme uvid vo minatoto i vo idninata na nebesniot svod.

3.2.4 Gustina na yvezdite “...i koga yvezdite }e popa|aat,” (Et-Tekvir, 81:2) Pre~nikot na eden atom e golem pribli`no okolu 1/100.000.000 sm. Kaj obi~nite cvrsti tela i te~nosti, atomite se nao|aat mnogu blizu eden do drug, skoro da se dopiraat. Gustinata na cvrstite tela i te~nosti zavisi od goleminata na atomite, nivnata sposobnost za povrzuvawe i ja~inata na me|usebnite vrski, kako i od atomskata te`ina na poedine~nite atomi. Cvrsta materija so najmala gustina e vodeniot led, ~ij kuben santimetar e te`ok okolu 0,076 g. Najgust se smeta retkiot metal osmium (Os) so 22,48 grami po kuben santimetar (zlatoto ima gustina od 19,3 g/sm³, `ivata 13,6 g/ sm³, `elezoto 7,8 g/sm³, vozduhot 1,29 g/sm³ a vodenata parea 0,8 g/sm³). Koga atomite bi bile cvrsti nestislivi top~iwa, osmiumot bi bil najgust mo`en materijal, no i toga{ negoviot kuben santimetar ne bi bil pote`ok od 100 g, a da ne zboruvame za eden ton. No, atomot ne e kompakten. Neodamna, vo 1911 god. britanskiot fizi~ar Ernest Raderford (Ernest Rutherford ), doka`al deka atomot e sostaven voglavno od prazen prostor. Obvivkata ja so~inuvaat elektronite, a 99,9 % od negovata masa e koncentrirana vo nukleusot, jadroto, koj se nao|a vo sredinata. Samoto jadro na atomot ima pre~nik okolu 1/100 000 od pre~nikot na atomot. Zna~i, ako nekoja grutka materija so golemina na tenisko top~e ja zbieme tolku silno, pri {to bi se raskinale elektronskite obvivki na atomite i samite jadra so sila bi gi pribli`ile

67


3. NEBESNI TELA

eden do drug, toga{ pre~nikot na taa grutka bi bil 1/100 000 od pre~nikot na teniskoto top~e. Ako Zemjata ja zbieme tolku mnogu, pri {to taa bi bila sostavena samo od atomski jadra, toga{ celata nejzina materija bi zafa} ala prostor kolku edna topka so pre~nik od 130 metri. Dokolku go storime istoto so Sonceto, toa bi bilo topka od samo 15 kilometri vo pre~nik. Ako go zbieme celiot univerzum na istiot na~in, bi dobile sfera so pre~nik od nekolku stotini milioni kilometri i bi mo`ele sosema lesno da go smestime vo prostorot {to go zafa}a prostorot od Sonceto do asteroidniot pojas vo na{iot Son~ev sistem. Enormno golemite pritisoci i temperaturi, koi vladeat vo centarot na yvezdite, doveduvaat do probiv na atomskata struktura i ovozmo`uvaat me|usebno pribli`uvawe na atomskite jadra. Gustinata na materijata vo centarot na Sonceto e daleku pogolema od onaa na osmiumot (160 pati pogusta od vodata), no poedine~nite jadra s$ u{te se dvi`at slobodno, taka {to centarot na Sonceto ostanuva gasovit. Nekoi yvezdi se sostaveni isklu~ivo od takvi atomski jadra. Prvata otkriena vakva yvezda e Sirius B, del od dvojniot yvezden sistem vo koj spa|a i najsjajnata yvezda na na{eto nebo, Sirius. Toa belo xuxe e okolu 10 000 pati poslabo od svojot sosed, ili 500 pati poslabo od Sonceto. Presmetano e deka negovata masa e ne{to pomala od masata na Sonceto, a negoviot pre~nik ne{to pomal od pre~nikot na Zemjata. Znaeme deka jadrata na atomite se sostaveni od protoni i neutroni. Protonite se elementarni ~estici so pozitiven elektri~en polne` i tie me|usebno se odbivaat, {to ne im dozvoluva da bidat na mnogu malo rastojanie vo golem broj. Me|utoa, neutronite, koi se elektri~no neutralni, pod odredeni uslovi, odnosno po eksplozija na Supernova, mo`at da se zgusnat vo ogromen broj, pri {to formiraat neutronska yvezda. Denes znaeme deka pulsarite se tokmu takvi neutronski yvezdi. Koga Sonceto slu~ajno bi se pretvorilo vo takva yvezda, celata negova masa bi se sobrala vo edna topka koja bi zafa}ala prostor od okolu 1/100 000 del od negoviot sega{en pre~nik. Volumenot koj {to toga{ }e go zafa}a taa neutronska yvezda bi bil eden kvintilioniti (1/1 000 000 000 000 000) del od sega{niot volumen. Zna~i, gustinata na takvoto Sonce bi bila 1 000 000 000 000 000 pati pogolema od sega{nata. Sega{nata vkupna gustina na Sonceto iznesuva okolu 1,408 g/sm³ (toa e to~no edna ~etvrtina od srednata gustina na Zemjata koja e 5,515 g/sm³) i eden prsten od negovata materija e te`ok kolku edna kocka {e}er, a eden prsten materija od beloto xuxe bi bil te`ok okolu 1 400 000 000 000 kilogrami. Spored toa, eden kuben santimetar od neutronskata yvezda navistina te`i 1 400 000 000

68

3. NEBESNI TELA

(milijarda i ~etiri stotini milioni) toni. 3.2.5 Yvezdata Sirius “I deka Toj e Gospodar na Sirius”(En Nexm, 53:49) [to se odnesuva do prevodot na ovoj citat, site preveduva~i voglavno dobro go preveduvaat. No, koga e vo pra{awe negovoto tolkuvawe, tuka imame ~udni komentari koi proizleguvaat poradi nedovolno istra`uvawe. Skoro site preveduva~i smetaat deka yvedata Sirius e Severnica. Vakvo tvrdewe najdovme i vo samoto Skopsko astronomsko dru{tvo. Toa {to treba da se znae e deka yvezdata le`i nad ju`noto podra~je vo soyvezdieto Canis Major (Golem Pes) i deka ima golema oddale~enost od yvezdata Polaris (Severnica), kon koja{to e naso~ena Zemjinata oska na rotacija. Osven toa, Severnicata ima daleku poslab sjaj od Sirius, zatoa e nerazbirlivo poistovetuvaweto na ovie dve yvezdi. Isto taka, spored Enes Kari}, eden od preveduva~ite na Kuranot, pi{uva deka Sirius e yvezda na Gama Orion, {to e gre{ka. Taa yvezda e Belatriks. [to znaeme za yvezdata Sirius? Mnogu od lu|eto se pra{uvale zo{to Allah xelle {anuhu, vo Kuranot ba{ ja spomnuva yvezdata Sirius. Eden od najvoo~livite odgovori e toa deka Sirius e najsjajnata yvezda na vidlivoto nebo. Zaradi ovoj sjaj starite narodi ja obo`uvale, smetaj}i ja yvezdata za bo`estvo. Klasi~en komentar na ovoj ajet e deka e zaludno da mu se klawame na Sirius bidej}i Allah e negov Gospodar! Sirius se nao|a vo mnogu redok del od na{ata Galaksija - Mle~en Pat, pa zatoa i ne e te{ko da se pronajde na ve~ernoto zimsko nebo, so ogled na negoviot sjaj. Ako go sporedime so yvezdite {to se gledaat vo isto vreme, Sirius e pogolem pove}e od 4 pati od Kapela i Rigela koi spa|aat vo 10-te prividno najsjani yvezdi na neboto. Temperaturata na povr{inata na Sirius e 10000 stepeni , a na Sonceto e 6000 stepeni Celziusovi. Vrz baza na temperaturata izveden e zaklu~ok deka Sirius po edinica povr{ina zra~i 7,7 pove}e svetlina od Sonceto. Masata na Sirius e 2,3 pati pogolema od Son~evata. Za onie koi {to sakaat da ja vidat yvezdata Sirius vo letno vreme toa ne e mo`no, bidej}i e nevidliva poradi izgrevaweto i zao|aweto vo tekot na dnevnata svetlina. Sirius e zna~ajna yvezda, taa ne e najsjajna yvezda vo na{ata galaksija, no za nas e najsvetla poradi relativnata blizina od 8,7 svetlosni godini, i poradi toa e eden od Son~evite sosedi i najbliskite yvezdi do nas. Sirius go

69


3. NEBESNI TELA

prati yvezda koja e mnogu pobleda od nego i e nare~ena Sirius B. Premnogu e slaba za da mo`e da se vidi bez sovremen teleskop. Taa yvezda e prav primer na “belo xuxe”, beskrajno gust objekt (edna la`ica na negova materija bi te`ela 2,5 toni) so prose~en pre~nik od 32 000 km. Sirius (koga }e se prevede od Gr~ki) zna~i “pr`ewe “ i “iskrewe” i lesno e da se vidi poradi {to. Na severnite geografski {iro~ini ovaa yvezda ne se kreva mnogu nad horizontot. Poradi toa nejzinata svetlina mora da patuva niz podebeliot del od atmosferata za da stigne do nas, sporedeno so yvezdite nad nas. Duri i vo najmirnite zimski denovi atmosferata e turbulentna. Ako gledame vo Sirius }e zabele`ime bleskawe koe ~esto menuva boi - bela, sina, zelena, portokalova, itn. Ova nema ni{to so samata yvezda. Ovoj fenomen e poznat kako “treperewe” i e rezultat na distorzija na svetlinata na yvezdata koja minuva niz Zemjinata atmosfera. Kolku e yvezdata ponisko i {to e posvetla, trepereweto }e bide poizrazeno.

3.2.6 Nuklearni reakcii na yvezdite “Allah e svetlina na nebesata i na Zemjata! Primerot za svetlinata Negova e ni{ata kade {to se nao|a svetilkata; svetilkata e vo staklo, a stakloto e kako bleskava yvezda koja gori od blagoslovenoto maslinovo drvo, koe ne e ni isto~no ni zapadno, ~ie{to maslo skoro i da sveti koga ognot duri i ne go dopira; svetlina nad svetlinata! Allah go vodi kon svetlinata Svoja onoj {to Toj saka. Allah im dava primeri na lu|eto, Allah dobro znae s$.” (En Nur, 24:35) Nuklearnata reakcija vo yvezdite. Masivnite novoformirani yvezdi se gr~at pod sopstveniot gravitaciski pritisok. Kako rezultat na toa centralnite zoni stanuvaat pogusti i zaradi toa pozagreani. Koga materijalot vo centarot na yvezdata dovolno }e se zagree i toa najmalku 7 milioni Kelvini, zapo~nuvaat nuklearnite reakcii. Tie reakcii se sli~ni na onie vo hidrogenskata bomba i prodol`uvaat se dodeka `ivee yvezdata. Toa se razlikuva od obi~noto sogoruvawe i toa {to navistina se slu~uva vo yvezdite e pretvoraweto na vodorodot vo helium, pri {to se osloboduva ogromna energija. Toa e ona {to e spomnato vo Kuranot so zborovi: “...a stakloto(kandilot) e kako bleskava yvezda koja gori od blagoslovenoto maslinovo drvo, koe ne e ni isto~no ni zapadno, ~ie{to maslo

70

3. NEBESNI TELA

skoro i da sveti koga ognot duri i ne go dopira; svetlina nad svetlinata!” Ovoj citat ja spomnuva yvezdata, nejzinoto gorivo i reakcija koja ne e sogoruvawe kako kaj drvoto. Toa za {to se zboruva to~no nalikuva na nuklearnata reakcija koja se slu~uva vo edna yvezda. Vakvite nuklearni reakcii predizvikuvaat yvezdata vo prostorot da ispra}a sekakvi vidovi na radijacija, po~nuvaj}i od iks-zraci, gamazraci i vo kratki i vo dolgi branovi. Onoj vidliv del koj se nao|a pome|u infracrvenite i ultravioletovite branovi nie gi narekuvame Son~eva svetlina. -Prvata generacija na yvezdi se sostoela od vodorod i ne{to malku helium koi bile sozdadeni so posredstvo na Golemata eksplozija. -Vtorata generacija na yvezdi i planeti gi nasleduva otpadnite proizvodi na odamna izumrenite yvezdi (helium, kislorod, azot, jaglerod) i gi smestuvaat vo svoite strukturi. Tretata generacija na yvezdi e ista samo {to sodr`i pogolemo koli~estvo na otpaden galakti~ki materijal. So ogled na toa deka jaglerodot e prisuten skoro vo site yvezdi (diskutabilni se samo crvenite xuxiwa) toj mo`e da bide iskoristen vo reakciite na fuzija pri razli~ni temperaturi. Postoi sinxir na {est vidovi na reakcii koi se slu~uvaat pri temperatura od 10 milioni kelvini, voglavno kaj yvezdite od vtora generacija.

3.2.7 Sozdavawe na `elezoto “Nie Pratenicite Na{i so jasni dokazi gi pra}avme i po niv Kniga i Merka – pravda pra}avme, za lu|eto da postapuvaat pravedno – a `elezoto go spu{tivme, vo koe ima golema mo} i koe na lu|eto im koristi – i za da uka`e Allah na tie {to ja pomagaat verata Negova i pratenicite Negovi koga ne Go gledaat. Allah, navistina, e Mo}en i Silen. “ (El Hadid, 57:25) Profesorot Din Armstrong e poznat nau~nik vo NASA i istiot navel primer kako `elezoto e vonzemski element. Eden atom na `elezo za da se sozdade potrebna e energija pogolema 4 pati od energijata na celiot Son~ev sistem so Sonceto i site planeti vo nego. @elezoto e eden od elementite na koj se obrnuva vnimanie vo Kuranot. Vo surata Hadid, {to zna~i “`elezo”, stoi slednovo:

71


3. NEBESNI TELA

“...I `elezoto go spu{tivme, vo koe e golema mo} i koe na lu|eto im koristi... “(Al-Hadid,25) Glagolot “spu{ti” koj vo ajetot se upotrebuva so zborot `elezo, mo`e figurativno da se razbere vo zna~ewe “davawe za slu`ewe na lu|eto”, no se preveduva i kako sozdavawe. Me|utoa, koga zborot se zeme vo predvid vo negovoto vistinsko zna~ewe “fizi~ko spu{tawe od nebo”, }e zabele`ite deka ajetot sodr`i mnogu zna~ajni nau~ni ~uda, zatoa {to modernata astronomija otkriva deka `elezoto doa|a od ogromni yvezdi od nadvore{nata vselena. Te{kite metali vo univerzumot se sozdavaat vo jadrata na golemi yvezdi. [to se odnesuva na na{iot, Solaren sistem, toj nema struktura koja vo sebe mo`e da go proizvede elementot `elezo. @elezoto mo`e da se formira samo vo yvezdite koi se mnogu pogolemi od sonceto, na temperatura koja dostignuva nekolku stotini milioni stepeni. Koga iznosot na `elezoto vo ovie yvezdi, nare~eni Nova ili Supernova, go nadminuvaat odredenoto koli~estvo, yvezdite ve}e ne se vo sostojba da go nosat i eksplodiraat. Sozdavaweto na elementi vo yvezdite zar{uva so dobivaweto na `elezo, bidej}i toa e najcvrst i najstabilen element i za negovo sozdavawe e potrebna najgolema energija. @elezoto e posledniot proizvod na nuklearnata fuzija na edna yvezda. Kako rezultat na ovaa eksplozija, meteori, koi sodr`at `elezo, se rasfrlaat niz vselenata i plovat vo prostranstvoto dodeka ne se sudrat so nekoe nebesko telo, ili vlezat pod vlijanie na negovata gravitacijata. Kako {to mo`e jasno da se zaklu~i od navedenoto, elementot `elezo ne nastanal na Zemja, tuku so pomo{ na prenesuvawe na meteor, so Supernova “spu{ten na Zemja” na istiot na~in kako {to e prika`ano vo Kuranot. Sosema e jasno deka toa e nau~no nevozmo`no da se otkrie vo sedmiot vek, koga be{e objaven Kuranot. Ovoj fakt, sepak se nao|a vo Kuranot, koj e u{te eden vo nizata dokazi deka toa e zbor od Allah koj ima neograni~eno znaewe. Pokraj toa, 25-ot ajet od sura Al-Hadid, vo koja se zboruva za `elezo, sodr`i dve dosta interesni matemati~ki {ifri: Al-Hadid e 57 sura na Kuranot. Koga }e se presmeta numeri~kata vrednost na zborot Al-Hadid, pred nas }e se pojavi ista brojka, 57. Numeri~ka vrednost na zborot Hadid (bez odreden ~len “Al”) e 26. Brojot 26 e atomski broj na `elezoto.

3.3 YVEZDENI JATA “Se kolnam vo neboto so soyvezdija nakiteno.” (Al Burux, 85:1)

72

3. NEBESNI TELA

No, {to e so onie predeli koi ne se tolku mirni? Kako bi ni izgledalo neboto ako se najdeme na planeta koja orbitira okolu yvezda, koja e del od zatvoreno yvezdeno jato? ]e gi po~uvstvuvame li ubavinite na no}ta i temnoto nebo na edno takvo mesto? Eve nekolku brojki koi }e vi ja dolovat egzoti~nosta na slikata. Regionot okolu jadroto na tipi~no zatvoreno yvezdeno jato ima okolu 100 000 yvezdi vo volumen od prostorot so radius od okolu 10 parseci. Ova ne doveduva do sfera so volumen od okolu 4 000 kubni parseci, ili okolu 25 yvezdi na kuben parsek, {to zna~i deka prose~noto rastojanie pome|u ovie yvezdi e okolu 1/3 parseci. Yvezdite vo zatvorenite jata se glavno evoluirani xinovi, so sjajnost {to e do 100 pati pogolema od onaa na Sonceto, pa na rastojanie od 10 parseci takva yvezda bi imala prividna magnituda bliska do nula, a na 1/3 parsek, sjajnosta bi i bila -6 (magnituda ednakva na onaa na Venera ili Jupiter vo nivnata najgolema sjajnost). Bi imalo desetici vakvi yvezdi, sjajni kako Venera, nasekade po neboto. Najdale~nite yvezdi bi bile na 10 parseci, a bi imalo nekolku iljadnici od niv, sekoja so prividna magnituda od okolu 0, pa neboto bi bilo ispolneto so 100 000 yvezdi koi se posjajni od Sirius (najsjajnata yvezda na no}noto nebo), a nekoi od niv bi bile sjajni kako Venera. Neboto mo`eme da go podelime na 42 000 kvadratni stepeni, kade na povr{ina kolku {to zafa}a polnata Mese~ina (0,5 stepen) bi imalo po edna vakva sjajna yvezda!!! ]e bide navistina te{ko da se zabele`at slabite yvezdi so golo oko, bidej}i na{ite o~i postojano bi bile “ispolneti” so svetlinata od mnogubrojnite crveni xinovi. Ova definitivno ne bi bilo mesto za eden astronom, koj barem edna no} bi sakal da se naspie! Kako i da e, ne poznavam nekoj komu bi mu pre~elo edno me|uyvezdeno patuvawe so cel da & se voshituva na vakvata gletka.

3.4 Sozdavawe na crna dupka “..i koga neboto }e se otvori” (Al-Murselat, 77:9) Crna dupka e podra~je vo prostor - vremeto od koe ni{to ne mo`e da izbega, duri ni svetlinata. Ne e vozmo`no da se vidi crna dupka direktno bidej} i od niv ne mo`e da “se spasi” nitu svetlinata, zatoa tie se vikaat crni dupki. No ima dobri pri~ini da veruvame deka tie postojat. Tie pretstavuvaat posleden ~ekor vo evolucijata na edna yvezda koja e okolu 10 - 15 pati pogolema od na{eto Sonce. Koga yvezdata }e go potro{i celoto svoe gorivo,

73


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

}e eksplodira vo Supernova. Najgolemiot del od materijata od yvezdata e raznesen od eksplozijata na supernova55 (formiraj}i maglina kakva {to e Orionovata) i toa {to ostanuva }e bide neutronska yvezda ili vo slu~aj yvezdata da e pogolema (pove}e od 4 son~evi masi) }e se pretvori vo crna dupka. Vo neutronskata yvezda, materijata e vo sostojba poznata kako neutronskodegenerativna materija, koja najmnogu se sodr`i vo jadroto. Kaj crnata dupka materijata e vo sostojba koja s$ u{te ne e poznata. Raznesenite materijali od eksplozijata koi vklu~uvaat te{ki metali, potoa se vklu~eni vo ciklusot na formirawe na novi yvezdi. Ovie te{ki elementi go ovozmo`uvaat sozdavaweto na karpestite planeti. Izlivot od Supernovata i yvezdeniot veter imaat mnogu zna~ajna uloga vo oformuvaweto na me|uyvezdeniot element. Da vidime {to navistina se slu~uva. Zamislete kako frlate tenisko top~e vo vozduh nagore. Kolku posilno }e frlime, tolku pobrzo }e patuva i tolku povisoko }e pojde nagore. Ako go frlime dovolno silno, i nikoga{ da ne se vrati - zna~i gravitacijata ne bila dovolno silna za da go povle~e nadolu. Brzinata na top~eto mora da bide 11,2 km/sekunda odnosno toa e poznato kako “brzina na osloboduvawe� i ovaa vrednost va`i samo za Zemjata. Kolku teloto se namaluva (sobira vo volumen), a negovata masa ostanuva ista – toa sozdava pogolemi gravitaciski sili. So toa vrednosta na brzina za begstvo stanuva s$ pogolema i pogolema. Rabotite bi trebalo da se frlat nagore so pogolema sila za da izbegaat na gravitacijata. Na toj na~in funkcioniraat i crnite dupki. Tie si imaat masa golema kolku na primer nekolku Sonca. Na toj na~in sozdavaat ogromna gravitacija, tolku golema {to koga ne{to bi bilo frleno nagore od niv so brzina 300 000 km vo sekunda (brzina na svetlinata) toa ne bi mo`elo da izbega. Gledano spored ova: ni{to ne mo`e da patuva pobrzo od svetlinata, zatoa, s$ {to e privle~eno od crna dupka, ne mo`e da izleze od nea! Tie pretstavuvaat posleden ~ekor vo evolucijata na edna yvezda koja e okolu destina pati pogolema so masa od na{eto Sonce. Koga ovaa yvezda }e go potro{i celoto svoe gorivo, }e eksplodira vo Supernova. Od ostatokot se formira isklu~itelno gust objekt nare~en neutronska yvezda. Dokolku neutronskata yvezda e pregolema, taa }e kolabira pod dejstvo na golemite gravitacioni sili i }e prodol`i da se sobira {to rezultira so crna dupka. Supernova nastanuva vo na{ata galaksija edna{ na 300 55 Supernova e eksplozija na yvezda. Taa e ekstremno svetla i predizvikuva snop od radijacija koj mo`e da ja zaseni celata galaksija pred da is~ezne po nekolku nedeli ili meseci. Za vreme na ovaa kratkotrajna eksplozija, supernovata mo`e da ispu{ti tolku energija kolku {to Sonceto }e emituva vkupno za celiot svoj vek. Eksplozijata isfrla od yvezdata materijal so brzini do edna desetina od brzinata na svetlinata, predizvikuvaj} i potres vo okolinata.

74

75


3. NEBESNI TELA

godini, no vo sosednite galaksii se identifikuvani okolu 500 neutronski yvezdi. Zatoa postoi sigurnost za postoeweto na crnite dupki. 3.4.1 Sudir na dve crni dupki “...onoj Den koga neboto }e bide kako talog od zejtin,” (El Marix, 70:8) Zaklu~ocite na ovie nastani se izvedeni od nastanite koi bi se slu~ile i pri sudir na dve crni dupki. Op{tata teorija na relativitet, formulirana od Ajn{tajn pred 90 godini, so cel da gi objasni karakteristikite na prostorot i vremeto, odgovara za merewata na gravitacijata vo i okolu Son~eviot sistem. No, pretpostavkite za toa {to se slu~uva okolu crnite dupki i drugite tela, kade {to gravitacijata e ekstremno silna, ostanuvaat u{te nerazjasneti. Edna od pretpostavkite e deka pri takvi uslovi bi se sozdale zna~itelni gravitacioni branovi. Vo ovie novi istra`uvawa, nau~nicite imaat podobra pretstava za toa {to baraat. Tie duri uspeale da procenat i kako bi izgledale gravitacionite branovi, koi bi se sozdale koga dve crni dupki {to orbitiraat edna okolu druga }e se sudrat. Ravenkite na op{tata teorija na relativitet mnogu lesno mo`at da se napi{at, no istite se mnogu te{ki za re{avawe. Astrofizi~arite uspeaja da simuliraat direkten sudar na dve crni dupki u{te pred tri dekadi, no simuliraweto na patekite na dve crni dupki koi orbitiraat edna okolu druga, kako i nivnoto nasilno spojuvawe, e mnogu pote{ko. Spored ovie simulacii, okolu 4 % od masata na crnite dupki bi trebalo da se pretvori vo gravitacioni branovi. Ajn{tajnovata Op{ta teorija ja smeni idejata za gravitacijata - od edna obi~na sila koja gi tera jabolkata da padnat od drvoto, do edna kompleksna geometrija. Zamislete si gumena hartija koja e rastegnata horizontalno, a potoa vrz nea se frleni topka za kuglawe i tenisko top~e. Pote{kata topka za kuglawe pove}e }e propadne, a teniskoto top~e }e po~ne da se dvi`i kon topkata za kuglawe, ne poradi direktnoto privlekuvawe pome|u dvete topki, tuku poradi toa {to teniskoto top~e }e propadne vo depresijata okolu topkata za kuglawe.

3.4.2 Izmeneta realnost vo crnite dupki

76

3. NEBESNI TELA

“Za onie koi dokazite Na{i }e gi poreknuvaat i kon niv so voobrazenost }e se odnesuvaat – kapiite nebeski nema da se otvorat, i poprvo debelo ja`e niz igleni u{i }e pomine, otkolku {to tie vo xennet }e vlezat. Ete taka, Nie gre{nicite }e gi kaznime. “ (El Araf, 7:40) Po otkritieto na crnite dupki nau~nicite smetaa deka mora da postoi nekoe centralno mesto kade gravitacijata e maksimalna. Zatoa konstatirale deka crnite dupki eventualno kolabiraat vo zafatnina so nulta golemina, beskone~na gustina, kreiraj}i go toa {to e poznato kako “singularitet”. Kako {to se zgolemuva gustinata, patekata na svetlosnite zraci koi gi emitiraat yvezdite se iskrivuva i eventualno nepovratno se zavitkuva okolu nea. Prostorot se proboduva vo “singularitet” vo koj nema vreme! Spored nekoi nau~nici kontaktot so drugite univerzumi zapo~nuva ovde! Tie mislat deka mora da postojat drugi univerzumi, no vo niv fizi~kite zakoni se poinakvi od na{ite. Vo drugite univerzumi ne vladeat istite soodnosi so energijata, vremeto i materijata, a vo nekoi i ne postoi vreme, nitu privlekuvawe, a i brzinata na svetlinata ne e ista. Nau~nicite veruvaat deka goleminata na singularitetot e kako igleni u{i. Horizontot na nastanite e podra~je kade silata na gravitacija stanuva tolku silna, {to duri i svetlinata e vovle~ena vo crnata dupka. No, iako horizontot e del od crnata dupka, toj ne e opipliv objekt. I koga nekoj bi padnal vo crna dupka, bi bilo nevozmo`no da go sogleda momentot na dopir so horizontot na nastanite. Singularitetot ne e voop{to razbirliv objekt. Spored op{tata teorija na relativitetot, singularitetot e to~ka na beskrajna zakrivenost na prostorot i vremeto. Ova zna~i deka silata na gravitacija stanala beskone~no silna vo centarot na crnata dupka. S$ {to pa|a vo crnata dupka pominuva niz horizontot na nastani, vklu~uvaj}i ja i svetlinata, i }e stigne vo singularitet na crnata dupka. [to stigne vo singularitet pred nego toa e rascepeno od intenzivnite gravitacioni sili. Duri i samite atomi se rastrgnati od vakvite gravitacioni sili. S$ do pred nekolku decenii, vo nau~nite krugovi se vodele debati za crnite dupki. No, duri i denes, po site dosega{ni istra`uvawa, ne sme mrdnale mnogu od teorijata, t.e. ne e so sigurnost doka`ano deka tie postojat, iako site indikacii i teoriski modeli poka`uvaat deka tie se tuka i deka ne se mnogu retki. Pred okolu edna decenija seriozno po~na da se {pekulira za postoeweto na edna masivna crna dupka vo centarot na na{ata mati~na galaksija. No, najnovite istra`uvawa, pak, poka`uvaat deka toa mo`ebi ne e edna, tuku pove}e crni dupki. Sudirite na galaksii, od koi nastanuva edna masivna galaksija, ne se ret-

77


3. NEBESNI TELA

kost vo vselenata. Verojatno e deka i na{iot Mle~en pat nastanal na sli~en na~in, t.e. dokolku gi pogledneme Magelanovite oblaci i u{te sedum xuxesti galaksii koi bea neodamna otkrieni, vakvata pretpostavka za mnogu crni dupki 56vo jadroto na Mle~niot pat ne e za otfrlawe. Dokolku ova e vistina, toga{ vo na{ata galaksija talkaat nekolku pomali crni dupki, koi se skrieni zad yvezdenata pra{ina i drugite yvezdi, a nie ne znaeme ni{to za toa. Nivnoto detektirawe e mnogu komplicirano i duri vo idnina treba da otkrieme na~in kako da gi detektirame. Dopolnitelen problem e i na{ata polo`ba vo galaksijata, koja ni dava da vidime samo eden mal del od nea. Mo`ebi efektot na gravitaciona le}a za koj zboruvavme porano e na~in kako tie da se zabele`at.

3.5 PULSARI “Se kolnam vo neboto i vo Tarik! A znae{ li ti {to e Tarik? Yvezda bleskava! (Et Tarik, 86:1-3) Ovde zborot “Tarik” ozna~uva “toa {to ~uka”, “ onoj koj udira”, “onoj koj tropa”. “Nexm” ozna~uva “yvezda”. Arapskoto ime e Alurukaba, gr~koto: Kinosura (opa{ka na ku~e). Pulsarite se brzorotira~ki, visoko magnetizirani neutronski yvezdi, ostatoci od golemi yvezdi koi eksplodirale kako supernovi. Tie emitiraat zraci na radiobranovi, koi rotiraat zaedno so yvezdata, sli~no kako {to pravi svetlinata od svetilnicite. Pogolemiot del od niv rotiraat relativno poleka, deset pati vo sekunda ili pomalku, a so tekot na mileniumite nivnite magnetni poliwa obi~no duri i dopolnitelno gi usporuvaat. Od druga strana, milisekundarnite pulsari rotiraat stotici pati vo sekunda. Dolgo vreme va`ela teorijata deka milisekundarnite pulsari se sozdavaat vo sistemi od dvojni yvezdi, koga materijata od pridru`nata yvezda pa|a vo gravitacioniot “bunar” na pulsarot i ja zgolemuva negovata rotaciona brzina. No, dosega ovoj proces nikoga{ ne bil direktno razgleduvan i nabquduvan. “Zamislete si edno ping-pong top~e, koe plovi vo kada, a potoa go vadite zatnuva~ot na odvodot”, objasnuva Ar~ibald ( John Archibald) - “Celata voda, koja sega se vrti okolu ping-pong top~eto, odedna{ predizvikuva istoto da se

3. NEBESNI TELA

vrti mnogu pobrzo otkolku koga toa samo plovelo po povr{inata”. “Imame videno sistemi koi bile izlo`eni na vakvo zabrzuvawe, bidej}i koga materijata pa|a navnatre, yvezdite stanuvaat dosta svetli vo spektarot na rendgen zracite i lesno mo`at da se vidat,” dodava taa. “No, nikoga{ nemame videno radiopulsirawa od ovie yvezdi za vreme na samiot proces na zabrzuvawe. Kone~no, najdovme eden vistinski radiopulsar, za koj ima dokazi deka neodamna bil recikliran”. Pulsarot najden od strana na istra`uva~kiot tim bil nabquduvan i od nezavisna grupa za istra`uvawe, i bilo otkrieno deka u{te pred okolu edna dekada okolu nego imalo materija koja bila zabrzuvana vo vrtlog. So drugi zborovi, za prv pat vo vselenata vidovme vistinska fabrika za reciklirawe koja raboti. Ovoj sistem pretstavuva kosmi~ka laboratorija za prou~uvawe na toa kako milisekundarnite pulsari evoluiraat i povtorno se ra|aat.

3.6 Interstelarna materija57 “I neka e vozvi{en Onoj ~ija vlast e na nebesata i na Zemjata, i me|u niv, Toj edinstveno znae koga }e bide Krajot na svetot, i Nemu site }e Mu se vratite!” (Ez- Zuhruf, 43:85) “Gospodarot na nebesata i Zemjata, i ona {to e pome|u niv – ako cvrsto veruvate” (Ed-Duhan, 44:7) Zna~i, fundamentalniot proces na formiraweto na Vselenata se sostoela od kondenzacijata na materijata na prvobitnata Vselenska maglina, potoa vo nejzinoto razdvojuvawe na fragmenti koi na po~etokot gi formirale galakti~kite masi. Toga{ ovie se raspar~ile vo yvezdi, koi kako nus-proizvodi na fabrikacijata dale novi planeti. Ova redosledno razdvojuvawe me|u grupite na glavni elementi go ostavile ona {to bi mo`elo da se nare~e ostatoci. Nim im se dava nau~en termin: interstelarna galakti~ka materija. Taa e opi{ana vo svoite razli~ni aspekti, ponekoga{ kako sjajni maglini koi ja {irat svetlosta primena od drugite yvezdi i koi, spored izrazite na astorofizi~arite, bi mo`ele da bidat sostaveni od “prav” ili od “parea”, a ponekoga{ kako temni maglini, so poslaba gustina, ili pak kako u{te podiskretna interstelarna materija, poznata po spre~uvaweto na fotometriskite merewa vo astronomijata. Postoeweto na “mostovi” od materii me|u gal-

56 Momentalno ESA sledi okolu 300 crni dupki samo vo na{ata galaksija(http://www. sciencedaily.com/releases/2006/09/060910094210.htm)

78

57 Me|uyvezdena materija 79


3. NEBESNI TELA

aksiite e nesomneno. Kolku i da se razredeni ovie gasovi, tie bi mo`ele, poradi kolosalniot prostor {to go zazemaat pokraj golemata me|usebna oddale~enost na galaksiite, da & soodvestvuvaat na edna masa koja, pokraj svojata slaba gustina, bi mo`ela da ja nadminuva vkupnosta na galakti~kite masi. A. Boa{o (A. Boichot) na ova postoewe na intergalakti~kata masa mu pridava prvostepeno zna~ewe {to bi mo`elo “zna~itelno da ja izmeni idejata za evolucijata na vselenata”. Sega, vo svetlinata na ovie moderni nau~ni dostignuvawa, treba povtorno da gi razgledame fundamentalnite idei za sozdavaweto na vselenata, izvle~eni od Kuranot.

3.7 Sonceto kako izvor na energija “Zar ne gledate kako Allah sedumte nebesa, edno nad drugo, gi sozdade, i na niv Mese~ina (sjajna) svetla dade, a Sonceto kako svetilka go napravi?” (Nuh, 71:15-16) “Toj ja voveduva no}ta vo den i go voveduva denot vo no}, Toj gi pot~ini Sonceto i Mese~inata – sekoj plovi do rok odreden; toa vi e, ete, Allah. Gospodarot va{, carstvoto e Negovo! A na onie na koi, pokraj Nego, im se klawate ne poseduvaat ni{to.” (Fatir, 35:13) Sonceto e najbliska yvezda do Zemjata. Eden od glavnite faktori zaradi koj opstojuva `ivotot na na{ata planeta. Iako nabquduvaj}i go od Zemjata, Sonceto ni izgleda kako edna obi~na “`olta topka” koja se pojavuva sekoj den nad horizontot i po odreden broj ~asovi zao|a na zapad, sepak taa obi~na “`olta topka” i ne e tolku obi~na. Vo nea se odvivaat procesi koi go ostavaat v~udoneviden sekogo koj za prv pat se sretnuva so informacijata za toa {to se slu~uva vo Sonceto. Sonceto krie mnogu golemi misterii koi astronomite preku svojata rabota se trudat da gi razotkrijat. Edna takva misterija {to gi ma~ela astronomite so godini nanazad e toa kako temperaturata okolu Sonceto raste kolku pove}e se oddale~uva{ od nego? Dodeka temperaturata na povr{inata na Sonceto e nekade okolu 6000 °C, temperaturata na negovata korona iznesuva 2 milioni stepeni. No, izgleda deka ovaa misterija }e bide razre{ena od britanskite astrofizi~ari koi po toj povod odr`aa me|unarodna konferencija na Univerzitetot Sent Endrjus (St Andrews) od 6-ti do 9-ti Septemvri. “Ova e kako da bega{ od ognot {to gori i odedna{ se

80

3. NEBESNI TELA

nao|a{ vo vrela to~ka, koja e iljadnici pati potopla od samiot ogan” objasnuva Dr. Robert Vol{ (Dr. Robert Walsh) od Univerzitot “Central Lancashire”, eden od soorganizatorite na konferencijata. Teoriite koi }e pomognat da se razre{i ovaa misterija se napraveni otkako bea sobrani dovolno uverlivi informacii vo vrska so ovoj problem od Vselenskata Solarna Opservatorija (SOHO), kako i od misijata na NASA nare~ena TRACE. Vlijanieto na SOHO pri ova istra`uvawe e mnogu golemo bidej}i za prv pat mo`e{e simultano da se vr{at istra`uvawa na magetnoto pole i ultravioletovata svetlina vo atmosferata na Sonceto. Ova koronalno zagrevawe, kako {to se narekuva ovoj fenomen, se veruva deka nastanuva poradi silnoto magnetno pole na Sonceto. Edno od re{enijata e takanare~enoto branovo zatopluvawe (wave heating). Silnoto magnetno pole na Sonceto gi naso~uva branovite nagore od negovata povr{ina. Potoa ovie branovi ja ostavaat svojata energija vo koronata, isto kako {to obi~nite branovi od okeanite ja ostavaat svojata energija udiraj}i na povr{inata. Energijata od branovite mora da odi nekade i zatoa go zagreva gasot vo koronata do neverojatni temperaturi. Vtoroto re{enie zavisi od mo`nosta magnetnoto pole da se izvitkuva s$ do to~kata kade potpolno }e se skr{i. Magnetnoto pole na Sonceto ima puknatini poradi koi nastanuvaat son~evite damki i solarnite eksplozii(protuberenci). Ovie puknatini doa|aat do koronata, se izvitkuvaat, a podocna i se kr{at. Koga }e se slu~i toa, tie ispu{taat eksplozivna energija i odedna{ gi zagrevaat gasovite vo koronata. Sonceto e edinstvenata yvezda {to astronomite mo`at podetalno da ja prou~uvaat, no, sepak, mnogu pra{awa vo vrska so nego ostanuvaat neodgovoreni. Da se nadevame deka toa }e go smenat misiite koi se planirani za vo idnina kako {to se Solar-B, STEREO i Solar Orbiter. “Daleku vo neistra`enite predeli na krajot na zapadniot spiralen krak na Galaksijata, le`i edno malo neugledno `olto sonce. Vo orbita okolu nego, na rastojanie od okolu 150 milioni kilometri, se nao|a edna mala i krajno bezna~ajna sino-zelena planeta, ~ii `iteli, koi voedno “poteknuvaat” od majmuni, se tolku primitivni, {to s$ u{te mislat deka digitalnite ~asovnici se prili~no zgodna ideja...” Na ovoj na~in, Daglas Adams ja zapo~nuva svojata humoristi~na “trilogija” vo pet dela “Avtostoperski vodi~ niz Galaksijata”. Navistina, Son~eviot sistem se nao|a vo zafrlen i miren del (kolku {to mo`e da bide mirno) od Galaksijata. Nekoi toa go smetaat za va`en faktor za evolucijata na `ivotot na na{ata planeta, i voop{to za kade bilo. Na{eto Sonce e sosema obi~no. Staro e 4,5 milijardi godini, a }e `ivee barem u{te tolku. Dovolno e blisku

81


3. NEBESNI TELA

do nas za da ne dozvoli na{ata planeta da zamrzne (iako toa se slu~ilo nekolku pati vo minatoto), no dovolno daleku za da ne n$ stopi. Nautro izgreva i preku celiot den so negoviot sjaj go prikriva sjajot na yvezdite koi se daleku, no i blisku do nas. Poznato i voobi~aeno scenario. Sonceto e voedno izvor na toplina. Allah xelle {anuhu se kolne vo Sonceto, a {tom Allah se kolne vo ne{to, toa e znak deka potencira va`nost na toa ne{to. “Se kolnam vo Sonceto i svetlinata negova,” (Es-[ems, 91:1) Ako Sonceto bi prestanalo da sjae kakvi bi bile temperaturnite promeni na Zemjata? Segde bi zaladilo. Vo rok od nekolku nedeli okeanite bi se zaledile, i posle mesec ili pove}e meseci povr{inata na Zemjata bi se zaledila. Zemjinata vnatre{nost bi prodol`ila da oddava izvesno koli~estvo toplina kon povr{inata, no samo tolku za da se odr`i atmosferata vo delumna faza na parea. Vulkanite bi prodol`ile da eruptiraat i da isfrlaat gas i te~nost vo atmosferata i okeanite, koi se vo kontakt so tekot na lavata. Geotermalnite izvori kako gejzerite, na primer, bi prodol`ile da rabotat.

3.7.1 Sonce – plovewe i rotacija “I Toj e Toj Koj gi sozdade no}ta i denot, i Sonceto i Mese~inata, i site tie vo Vselenata plovat.” (El- Enbija, 21:33) Kuranot govori i za Sonceto i negovoto plovewe niz prostorot. Koga se dvi`i Sonceto niz prostorot postojat dve opcii. Mo`e da patuva kako kamen koj se isfrla ili mo`e da bide na specifi~en na~in. Kuranot go naveduva toj drug na~in - da se dvi`i kako rezultat na sopstveno dvi`ewe. Kuranot go koristi izrazot“sabaha” za da se opi{e takvoto dvi`ewe. “ ... i site tie vo Vselenata plovat.” Za da ~itatelot bide ispravno izvesten za ovoj zbor i negovoto zna~ewe }e go dademe sledniov primer: “Ako ~ovek se nao|a vo voda i ako zborot “sabaha” se primeni na negovoto dvi`ewe, mo`e da se razbere deka toj pliva, dvi`ej}i se sam, a ne kako rezultat na direktna sila primeneta vrz nego.’ Taka {to, ako ovoj glagol se primeni na Son~evata pateka niz prostorot toa voop{to ne zna~i deka Sonceto nekontrolirano leta kako rezultat na toa {to bilo frleno ili sli~no. Toa ednostavno zna~i deka Sonceto se vrti i rotira dodeka patuva. Kuranot go tvrdi toa, no dali e lesno da se otkrie ova? Mo`e li eden ~ovek da otkrie na takov na~in deka Sonceto se dvi`i? Duri

82

3. NEBESNI TELA

vo modernoto vreme e napravena oprema so koja mo`e da se gleda Sonceto bez opasnost da se oslepi. Sekako, ovoj sistem bil pri~inata da se otkrie ne samo postoeweto na damkite na Sonceto tuku, i faktot {to istite se svrtuvaat okolu Sonceto edna{ za 25 dena. “I Sonceto se dvi`i do svojata odredena granica, toa e odredba na Silniot i Seznaen.” (Jasin, 36:38) Koga se znae ova, kako toa da ne go sporedime so nekoi tvrdewa {to gi nao|ame vo Kuranot koga se evociraat manifestaciite na Bo`jata Semo}? Vo pove}e slu~ai, Kuranot potse}a deka “...(Allah) Gi pot~ini i Sonceto i Mese~inata. S$ te~e do rok opredelen...” Ovaa re~enica ja nao|ame vo poglavje 13, citat 2; poglavje 31, citat 29; poglavje 35 citat13; poglavje 39, citat 5. No, duri i pove}e, idejata za opredeleniot rok e povrzana so opredelbata vo: “... i Sonceto, isto taka, si te~e do opredelenata granica. “ Opredelena granica e prevod na zborot naveden ovde. Nema somnenie deka so ovoj zbor e povrzana idejata za opredelenoto mesto. Kako izgleda konfrontacijata na ovie tvrdewa so podatocite {to gi utvrdila modernata nauka? Kuranot mu dava na Sonceto evolutiven rok i opredelba. Isto taka i na Mese~inata & go opredeluva rokot. Za da go sfatime mo`noto zna~ewe na ova tvrdewe, treba da se potsetime na modernite soznanija za evolucijata na yvezdite voop{to, a posebno za Sonceto i vo vid na zaklu~ok, za nebeskite formacii koi nu`no go sledat svoeto dvi`ewe vo vselenata, a vo koi pripa|a i Mese~inata. Sonceto e yvezda ~ija{to starost astrofizi~arite ja procenuvaat na okolu ~etiri i pol milijardi godini. Kako i za site yvezdi, taka i za nego mo`e da se opredeli evolutivniot stadium. Sonceto e sega vo prviot stadium koj se karakterizira so transformiraweto na atomot na vodorod vo atom na helium: ovoj stadium teoriski bi trebalo da trae u{te 5 i pol milijardi godini, spored izvr{enite presmetuvawa koi na ovoj prv stadium, kaj yvezdite od tipot na Sonceto mu opredeluvaat vkupno traewe od 10 milijardi godini. Po ovoj stadium, kako {to toa se zabele`alo kaj drugite yvezdi, sleduva vtoriot stadium koj se karakterizira so dovr{uvaweto na transformacijata na vodorodot vo heliumot {to go uslovuva {ireweto na nadvore{nite sloevi i izladuvaweto na Sonceto. Vo posledniot stadium, svetlinata e silno namalena, a gustinata zna~itelno zgolemena: toa se gleda od tipot na yvezdite na koi im e dadeno imeto beli xuxiwa. Od sevo ova, ne treba da gi zapomnime datumite koi se interesni samo za da se dade pribli`na procenka na vremenskiot faktor, tuku samo ona {to osobeno se istaknuva: poimot za

83


3. NEBESNI TELA

evolucijata. Modernite podatoci go ovozmo`uvaat predviduvaweto deka po nekolku milijardi godini, uslovite vo son~eviot sistem nema da bidat kako ovie dene{nive. Kako i za drugite yvezdi ~ii transformacii se registrirani do posledniot stadium, mo`e da se predvidi kraj i za Sonceto. Vtoriot citat koj ovde e naveden (poglavje 36, citat 38), evocira deka Sonceto odi kon sopstvenata granica. Modernata astronomija sovr{eno ja opredelila i duri mu dala ime na Son~eviot Apeks: Son~eviot sistem navistina se dvi`i vo vselenata kon edna to~ka smestena vo soyvezdieto na Herkul, vo sosedstvoto na yvezdata Vega (α eyrae) ~ii koordinati dobro se utvrdeni: dvi`eweto ima opredelena brzina od 19 kilometri vo sekunda. Site ovie podatoci zaslu`uvaat da bidat prika`ani vo vrska so dvata kuranski citati, koi izgleda deka sovr{eno im soodvetstvuvaat na modernite nau~ni soznanija. Vakvoto dvi`ewe na Sonceto so site negovi tela doveduva do toa istiot da oformi pravec na dvi`ewe, a pravecot kon koj se dvi`i Sonceto i site nie e kon sjajnata yvezda Vega vo soyvezdieto Lira. Ovoj pravec se narekuva Son~ev Apeks. Sekoj den nie sme poblisku kon Vega za 20 km. Za da stigneme do ovaa yvezda koja e oddale~ena 26 svetlosni godini }e treba dosta vreme. Sepak za ne{to vakvo }e pominat milioni godini, bidej}i i samata Vega se dvi`i. Vega e 5-ta najsjajna yvezda na neboto. Postoeweto na patekata e pote{ko sfatlivo, so ogled na toa {to sme naviknati da razmisluvame za toa kako e organiziran na{iot son~ev sistem. Za da go sfatime kuranskiot ajet, treba da ja prou~ime polo`bata na Sonceto vo na{ata galaksija i, spored toa, da se povikame na aspektite od modernata nauka. Na{ata galaksija sodr`i zna~itelen broj yvezdi koi se rasporedeni po eden disk, koj e pogust vo centarot otkolku vo periferijata. Taka, Sonceto ja zazema polo`bata oddale~ena od centarot na diskot. So ogled na toa {to galaksijata se vrti okolu sebe so svojot centar kako oska, proizleguva deka Sonceto se vrti okolu istiot centar po kru`nata pateka. Modernata astronomija gi presmetala nejzinite elementi. Vo 1917 godina [epli58 procenil deka Sonceto e oddale~eno od centarot na galaksijata 10 kiloparseci59. Za sosema da se svrtat okolu sebe, na galaksijata i na Sonceto im se potrebni okolu 250 milioni godini i, vo ova dvi`ewe, Sonceto se pomestuva so pribli`na brzina od okolu 230 kilometri vo sekunda. Takvo e orbitalnoto dvi`ewe na Sonceto koe Kuranot go objavuva pred okolu ~etirinaeset vekovi, a ~ie postoewe i koordinati gi 58 Dr Harlow Shapley (1885-1972) 59 Parsekot (paralaksa od edna la~na sekunda; simbol: ps ili pc, od parsec) e edinica za

3. NEBESNI TELA

doka`ala modernata astronomija. 3.7.2 Aluzija na pomestuvaweto na Mese~inata i na Sonceto vo vselenata so sopstveno dvi`ewe “Nebesata i Zemjata so cel ja sozdade; Toj so no}ta go zaviva (obviva) denot i so denot ja zaviva no}ta, Toj Sonceto i Mese~inata gi pot~ini, sekoj se dvi`i do rokot odreden. Toj e Silen, Toj mnogu prostuva!” (Ez-Zumer, 39:5) Arapskiot zbor koj aludira na premestuvaweto so sopstvenoto dvi`ewe e zborot “sabaha” (jesbahina(mn.) – vo tekstot na dvata ajeti). Mese~inata go pravi svoeto dvi`ewe na rotacija okolu sebe za istoto vreme za koe go izvr{uva dvi`eweto okolu Zemjata, ili za okolu 29 i pol dena, taka {to sekoga{ mu dava isto lice na na{iot pogled; Sonceto se svrtuva okolu sebe za okolu 25 dena. Postojat nekoi osobenosti na rotacijata za ekvatorot i za polovite, na koi ovde ne bi insistirale, no celosno, yvezdata e animirana so edno rotaciono dvi`ewe. Izgleda deka edna glagolska nijansa vo Kuranot pravi aluzija na dvi`ewata svojstveni za Sonceto i za Mese~inata. Ovie dvi`ewa na dvete nebeski tela gi potvrdile podatocite na modernata nauka, no ne mo`eme da sfatime kako eden ~ovek od 7 vek od na{a era, kolku i da bil u~en za svoeto vreme, {to ne e slu~aj so Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, mo`el da gi zamisli. Ponekoga{ na ovie gledi{ta im se sprotivstavuvaat nekoi primeri na golemite misliteli na stariot vek, koi nesporno objavile nekoi fakti koi modernata nauka gi utvrdila kako to~ni. Tie, vpro~em, edvaj mo`ele da se potprat na nau~nata dedukcija, i pove}e go sledele patot na filozofskoto rezonirawe. ^esto se istaknuva slu~ajot na pitagorejcite, koi vo 3 vek p.n.e. ja branele teorijata za vrteweto na Zemjata okolu sebesi i za dvi`eweto na planetite okolu Sonceto, teorija koja }e ja potvrdi modernata nauka. Koga se vr{i sporeduvawe so slu~ajot na pitagorejcite, lesno e da se lansira teorijata za Muhamed, sallallahu alejhi ve selem, genijalniot mislitel, koj najmalku sam od sebe go zamislil ona {to modernata nauka }e go otkrie so vekovi po nego. Pravej}i go toa, prosto se zaborava da se navedat drugite vidovi na intelektualna produkcija na ovie genii na filozofskoto rezonirawe i zabludite od golem kalibar so koi se protkaeni nivnite dela. Isto taka, ne treba da se zaboravi deka pitagorejcite, ja branele teorijata

astronomska dol`ina, ednakva na okolu 31 trilion (31×1012) kilometri, 206265 ae, ili okolu 3,26 svetlosni godini, i e astronomska edinica za rastojanie.

84

85


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

za nepodvi`nosta na Sonceto vo Vselenata60, deka go napravile centar na svetot, zamisluvaj}i go nebeskoto ustrojstvo okolu nego. Obi~no kaj ovie golemi filozofi na stariot vek se nao|a spoj od to~ni i pogre{ni idei za Vselenata. Sjajot koj na takvite ~ove~ki dela im dava napredni koncepcii koi gi sodr`at, ne treba da napravi da gi zaboravime pogre{nite koncepti koi tie, ni gi ostavaat vo nasledstvo. Toa e ona {to, isklu~ivo od aspektot na naukata, gi oddeluva od Kuranot, vo koj se dadeni brojni temi vo vrska so modernite soznanija, a vo nego ne mo`e da se najde niedno tvrdewe koe bi bilo protivre~no na ona {to go utvrdila naukata na na{eto vreme.

3.7.3 Utvrdeni presmetani pateki “I Sonceto i Mese~inata po utvrdeni pateki plovat,” (Er Rahman, 55:5) (Sonceto i Mese~inata po presmetka plovat).” Se ~ini deka Zemjata posle svoeto formirawe dobila mnogu precizni upastva potrebni za razvoj i za odr`uvawe `ivot na nea. 1.Koga Zemjata bi bila malku pomala od toa {to e sega, gravitacijata na nea bi bila mnogu poslaba. So toa Zemjata ne bi mo`ela da ja zadr`i svojata atmosfera, niti vodenata parea, so {to `ivotot na nea bi bil nevozmo`en. Od druga strana koga `ivotot na nea bi bil pogolem, na primer so golemina na Saturn ili Jupiter, gravitacijata bi bila presilna. Ova bi predizvikalo atmosferata na mala viso~ina da bide pogusta, {to bi rezultiralo so golem pritisok. Ova isto taka bi go uni{tilo `ivotot na Zemjata. 2. Koga Sonceto bi bilo poblisku do Zemjata (sega e okolu 150 milioni kilometri) temperaturata na Zemjata bi bila povisoka, {to bi predizvikalo isparuvawe na moriwata i na okeanite i potpolno uni{tuvawe na `ivotot. Koga Sonceto bi bilo podaleku otkolku {to e od Zemjata, taa bi se zamrznala. “I neboto go vozdignal i postavil merilo.” (Er Rahman, 55:7)

60 Vo neopitagorejskata kosmologija bitno mesto zazema i vizijata za tri sferi i deka brojot 10 e vklu~en vo vizijata na Vselenata. Najbliska na Zemjata e sferata na Sonceto , potoa doa|a sferata na planetite i kako posledna e sferata na postojani yvezdi. Fakti~ki tie veruvale deka Vselenata se sostoi od 10 harmoni~ni sferi~ni tela i toa: yvezdenoto nebo kako edno sferi~no nebo, pette planeti kako druga sfera, Sonceto, Mese~inata, Zemjata i Antizemja kako posledna sfera. Charles Kahn, Pythagoras and the Pythagoreans, Hackett 2001.

86

87


3. NEBESNI TELA

“Nitu Sonceto mo`e Mese~inata da stigne nitu no}ta denot da go prestigne, site tie vo vselenata plovat.” (Jasin, 36:40) Ona {to u{te se nao|a vo Kuranot vo vrska so ova pra{awe, se odnesuva osobeno na Son~eviot sistem, no isto taka ima aluzii i na fenomenite {to go nadminuvaat samiot Son~ev sistem i koi se otkrieni vo modernoto vreme. Dva, mo{ne va`ni citati se odnesuvaat na orbitite na Sonceto i na Mese~inata. Toa se: “I Toj gi sozdade no}ta i denot, Sonceto i Mese~inata. I sekoe (od niv) se pomestuva po edna pateka na svoeto sopstveno dvi`ewe” (El Enbija, 21:33) “Ni Sonceto ne treba da ja stigne Mese~inata, a nitu no}ta da dojde pred denot. I sekoe (od niv) se pomestuva po edna pateka na svoeto sopstveno dvi`ewe” (Jasin, 36:40) Taka, jasno e nazna~en biten fakt: postoewe na orbita na Mese~inata i na Sonceto, a napravena e aluzija za pomestuvawe na ovie tela vo prostorot so sopstveno dvi`ewe kako {to objasnivme prethodno. Duri i pove}e, pri ~itaweto na ovie ajeti, se javuva eden fakt od negativen vid: ozna~eno e deka Sonceto se pomestuva po edna pateka bez kakvo i da e precizirawe za toa kakva e taa pateka vo odnos na Zemjata. Vo vremeto na Objavata na Kuranot se veruvalo deka Sonceto se dvi`i, dodeka Zemjata e cvrsta to~ka. Toa bil geocentri~en sistem, koj u`ival ugled od Ptolomej, i koj }e bide uva`uvan s$ do vremeto na Kopernik vo sredniot vek. Ovaa koncepcija koja, sepak, bila prifatena vo vremeto na Muhamed, sallallahu alejhi ve selem, ne se javuva nikade vo Kuranot, nitu ovde, nitu, pak, na drugo mesto.

3.7.4 Pozicijata na Zemjata vo odnos na Sonceto Koga polo`bata na Zemjata vo odnos na Sonceto bi se smenila i bi bila za 4% pomala, temperaturata bi se zgolemila do neizdr`livite 450 stepeni. Nasproti ova koga polo`bata na Zemjata vo odnos na Sonceto bi bila pogolem za 1%, odnosno 151 milion kilometri , namesto sega{nite 150 milioni km, temperaturata nasekade bi padnala do 40 stepeni pod nulata. Vodata na Zemjata bi zamrznala i ne bi bil vozmo`en `ivotot na nea. Vakva se uslovite na planetata Mars. Zna~i, samata polo`ba na Zemjata vo odnos na Sonceto ne e obi~na slu~ajnost, tuku e odredba na Silniot i Mudriot, koj s$ sozdal i uredil.

88

3. NEBESNI TELA

Imaj}i ja vo predvid neverojatnata oddale~enost na yvezdite tie ni se pri~inuvaat kako nepodvi`ni. Toa ne e navistina taka. Prostorot pome|u niv postojano se zgolemuva, a vselenata e vo postojan porast, kako {to prethodno objasnivme. Soyvezdieto Devica e sekoja sekunda 1200 km podaleku od nas. Soyvezdieto na Vodolija sekoja sekunda se oddale~uva za 60 km od nas. Pozicijata na yvezdite, gravitacijata i kosmi~kata ramnote`a se vo edna neraskinliva vrska. Ne mo`e da ima promena na polo`bata na edna yvezda, a toa da ne se odrazi na nejzinata okolina. Me|utoa, sega sekoja promena vo vselenata e sinhronizirana i skladna i zatoa nemame katastrofalni posledici. Va`nosta od poznavaweto na poziciite na yvezdite. Denes e mo`no preku dvi`eweto na yvezdite i da se izvedat razli~ni teorii za nivnoto nastanuvawe i razvoj, kako i starost, pa s$ do dene{nata sostojba koja vladee vo toa galakti~ko jato. Vo dene{no vreme pokraj o~iglednata potreba na astronomite da znaat kade vo neboto da gi naso~at svoite teleskopi, so cel da gi nabquduvaat dale~nite bledi galaksii kvazari, to~nite pozicii na yvezdite se potrebni i poradi odr`uvawe na ve{ta~kite sateliti na kurs i za naveduvawe na sondite kako “Xoto”, koj donel uspe{ni sliki od Haleevata kometa 1986.

3.8 Dvi`ewe na Mese~inata “I na Mese~inata i odredivme polo`bi, i taa sekoga{ povtorno se vra}a kako staro svitkano palmino steblo (prut).” (Jasin, 36:39) Mese~inata plovi vo orbitata, no negovata orbita nalikuva na spirala poradi nejzinoto kru`ewe okolu Zemjata, a Zemjata povtorno plovi vo svojata orbita. Koga }e ja nacrtame mese~evata orbita gledame deka taa nalikuva na svitkano palmino steblo. Ottuka i golemoto pra{awe kako e ova mo`no da bide zapi{ano vo kniga pred 14 veka. Vo na{e vreme mnogu e ra{ireno sfa} aweto deka ovoj satelit na Zemjata se vrti okolu nea so periodi~no povtoruvawe od 29 dena. Sepak, treba da ja eliminirame apsolutnata kru`na pateka na orbitata, bidej}i modernata astronomija & dava na oskata opredeleno pomestuvawe, taka {to oddale~enosta Zemja - Mese~ina, proceneta na 384 000 km, e samo srednata oddale~enost. Ova presmetuvawe e ~esto kritikuvano kako arhai~no, neprakti~no i nenau~no vo odnos na na{iot sistem, baziran na rotacijata na Zemjata okolu Sonceto, {to vo na{e vreme se izrazuva so julijanskiot kalendar.

89


3. NEBESNI TELA

Ovaa kritika pottiknuva dve zabele{ki: a) Kuranot, pred okolu ~etirinaeset veka, im se obra}al na `itelite na Arapskiot Poluostrov koi go primenuvale lunarnoto smetawe na vremeto. Bilo soodvetno da im se obrati na jazikot koj mo`ele da go razberat i, ne izmestuvaj}i gi nivnite naviki na zemawe prostorni i vremenski oznaki za snao|awe koi, vpro~em, bile celosno efikasni. Se znae deka `itelite na pustinata se sviknati na nabquduvaweto na neboto, na upravuvawe spored yvezdite i na obele`uvawe na vremeto spored fazite na Mese~inata, koi za niv se najednostavni i najsigurni sredstva. b) Ako se ignoriraat specijalistite po ovie pra{awa, op{to zemeno, se ignorira sovr{enoto sovpa|awe me|u julijanskiot i mese~niot kalendar: 235 lunarni meseci to~no se sovpa|aat so 19 julijanski godini od 365 dena i 6 ~asa; traeweto na na{ite godini od 365 dena ne e sovr{eno, so ogled na toa {to bara korektura vo sekoja ~etvrta godina (prestapna godina). So mese~niot kalendar, istite fenomeni se pojavuvaat vo sekoja devetnaesetta julijanska godina: toa e ciklusot na Meton, gr~kiot astronom koj vo V vek pred na{ata era go prona{ol preciznoto sovpa|awe na son~evoto i mese~noto vreme. “Me|u znamenijata Negovi se no}ta i denot, i Sonceto i Mese~inata. Ne pa|ajte so liceto na tlo ni pred Sonceto nitu pred Mese~inata, tuku pa|ajte so liceto na tlo pred Allah, Koj gi sozdal, ako sakate samo Nemu ibadet61 da mu ~inite.” (Fusilet, 41:37) Mese~inata e edinstveniot priroden satelit na planetata Zemja. Gravitacijata na Zemjata ja vrti Mese~inata okolu nejzinata orbita. Mese~inata se oddale~uva 3-4 sm od Zemjata. Gravitacijata na Mese~inata gi privlekuva na{ite okeani, predizvikuvaj}i priliv - plima i go zabavuva rotiraweto na planetata Zemja za eden stoti del od sekundata na eden vek. Obvivkata na Mese~inata e rapava i e polna so dupki predizvikani od asteroidite koi udiraat vo nea. Koga vselenskoto letalo “Apolo 11” se spu{tilo na Mese~inata, tamu bilo bes{umno. Tamu nema atmosfera za da mo`e da se prenese zvukot i poradi nemaweto na atmosfera Mese~inata mnogu brzo se ladi i se zagreva. Vo tekot na eden den koj trae 14 zemski dena temperaturata se iska~uva na +120 Celziusovi stepeni a vo tekot na no}ta se spu{ta do -160 Celziusovi stepeni i tokmu ovie promeni se pri~ina za povr{inata na Mese~inata da bide pustinska i bez`ivotna, sostavena od karpi i dlabok sloj na prav. Mese~inata bila pokriena so krateri formirani od kamewa koi pa|ale na Mese~inata po nejzinoto sozdavawe. Nekoi

3. NEBESNI TELA

kamewa ja probile korata poradi {to lavata istekla na povr{inata. Toa se temnite “moriwa” koi mo`at da se vidat od Zemjata.

3.8.1 Rascepuvawe na Mese~inata “Se bli`i ^asot i Mese~inata se razdeli!” (El Kamer, 54:1 ) Dali rascepuvaweto nastanalo ili treba da se slu~i? [to ni ka`uva dadeniot ajet? Dali Mese~inata se razdvoila pred da nastane hixrata vo dolinata na Mekka? Zna~i ovde ne e sporno zna~eweto na ajetot, tuku negovoto tolkuvawe. Voglavno toa tolkuvawe se sveduva na tri raboti: 1. Sopatnicite na Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, i samite nevernici na Mekka ja videle Mese~inata razdvoena vo dolinata na Mekka, 2. Ovoj ajet zboruva za idninata i deka rascepuvaweto na Mese~inata e predznak na Sudniot den. 3. Mese~inata ve}e bila rascepena, no i ne razdvoena. Nastanot koj govori vo prvoto tolkuvawe e ne{to {to se slu~ilo na Mina vo blizina na Mekka, i na mestoto kade {to sedel Muhammed, sallallahu alejhi ve selem., imalo i nekolku nevernici. Tie od Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem,.barale nekakov znak. Toj ka`al:“poglednete vo neboto!” Odedna{ Mese~inata se razdvoi, edniot del oti{ol kon istokot, a drugiot kon zapad, i brdoto ostanalo pome|u. Koga ova ~udo site dobro go videle, dvete polovini se spoile. Nevernicite po~nale da ka`uvaat deka Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, im napravil magija, no samoto ~udo ne go negirale, bidej}i go videle toa. Astronomski podatoci: Bidej}i znaeme deka nastanot se slu~il pet godini pred hixrata, vo 617 godina , raspolagame so slednive astronomski podatoci za Mese~inata vo taa godina. -Zatemnuvawe na Mese~inata na 26 April vo 17:48 min. koe bilo delumno, no sepak dewe. -Zatemnuvawe koe bilo na 20 Oktomvri vo 03:09min. koe isto taka bilo delumno, no bilo vidlivo. Bidej}i se raboti za rascepuvawe, ovie delumni zatemnuvawa ne igrale uloga, pred s$ zatoa {to istite ne bile pri polna Mese~ina, tuku vo zadnata

61 Obo`uvawe. 90

91


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

~etvrtina na mesecot. ^udoto na razdvojuvawe zabele`ano e so brojni hadisi. Spored Meududi, tradicionalnite komentatori na Kuranot i voop{to site se slo`uvaat deka ovoj nastan se slu~il 5 godini pred Pratenikovata, sallallahu alejhi ve selem, hixra vo Mekka. Mese~inata se razdvoila na dva dela. Potoa dvete polovini povtorno se spoile. Ova e o~igleden dokaz deka ovoj Univerzum ne e ni ve~en, nitu besmrten, i toj mo`el da se uni{ti. Ovoj nastan poka`uva deka golemite yvezdi i planeti mo`at da se rascepat, da im se promeni celovitosta i nivniot integritet da se naru{i. Iako rascepuvaweto na Mese~inata ne e zabele`ano vo istoriskite knigi, vo edna kniga nao|ame na traga. Prikaznata za primaweto na islamot na maharaxata od Malibar62. Prikaznata ka`uva deka maharaxata le`el na svojot krevet na najvisokiot sprat od svojata palata, koga ja zabele`al scenata na rascepuvaweto. Podocna doznal deka toa bilo ~udoto na Pratenikot od Arabija za svojot narod i go prifatil islamot. Ima i tolkuvawa deka ovde se zboruva za predznakot na Sudniot den, i Kuranot vo nekolku navrati predupreduva deka toj den se nabli`uva. Vo Vselenata postojat precizni matemati~ki zakoni koi ja svedo~at Allahovata mudrost i Negovata blagodet kon su{testvata, bidej}i poradi tie Negovi presmetki imame dovolno svetlina i toplina , pravilna promena na vremenskite uslovi i atmosferskite promeni, kako i godi{nite vremiwa. Istoto go tvrdi i Muhammed Asad (Leopold Vajs) koj veli deka ovoj kuranski citat se odnesuva na iden nastan, odnosno uka`uva {to }e se slu~i koga }e nastapi Sudniot den. Tretoto tolkuvawe ni ka`uva deka Mese~inata ve}e bila rascepena Profesorot Artur Arberi (Arthur John Arberys) go tvrdi ova i toj ve}e kako akademski gra|anin steknal odredena reputacija pome|u muslimanite i nemuslimanite. Na ova negovo tvrdewe uka`uvaat nekoi sliki koi se zabele`ani i prika`ani vo NASA i na tie sliki mo`e da se zabele`at ogromni rascepi koi potse}aat na nekoja luzna koja e od minatoto. Sekako deka ovaa neistra`ena oblast vo astronomijata treba pove}e vnimanie i so toa }e se otkrie vistinskoto poteklo na dolgite krateri na Mese~inata.

62 Se raboti za ^akravati Farmas (Chakrawati Farmas) i negovoto svedo{tvo za prifa} awe na islamot e zapi{ano vo eden star spis koj se ~uva vo London, Indiska biblioteka (India Office Library, London, reference number: Arabic, 2807, 152-173.) Voedno ja prestavuva prvata indiska zaednica koja go prifatila islamot i obezbedila sloboden protok na trgovskite vrski pome|u Islamskiot svet i Kina..

92

93


3. NEBESNI TELA

3.9 Prirodno i reflektirano svetlo Prirodno i reflektirano svetlo. Vo ovoj ajet se govori za odnosot pome|u Sonceto i Mese~inata. Milostiviot dava do znaewe deka Mese~inata slu`i kako reflektor na Son~evata svetlina koja pa|a na Zemjata i deka vsu{nost e studena, dodeka Sonceto vsu{nost e `e{ko i prestavuva izvor na svetlinata. “...i patokazi, isto taka, Toj vi sozdade, i po yvezdite onie (lu|eto), tokmu, se upatuvaat” (En Nahl, 16:16) “Toj Sonceto izvor na svetlinata go napravi, a Mese~inata sjajna, i polo`ba ѝ odredi za da go znaete brojot na godinite i smetaweto. Allah toa mudro go sozdade. Toj detalno im gi predo~uva dokazite na lu|eto koi razbiraat.”(Junus, 10:5) Ovde se nametnuva edna zabele{ka. Dodeka Biblijata, Sonceto i Mese~inata gi kvalifikuva kako “svetila”, dodavaj}i mu go na edniot atributot golem, a na drugiot mal, Kuranot i na edniot i na drugiot im pripi{uva i drugi razliki, a ne samo vo dimenziite. Navistina, distinkcijata e samo verbalna, no kako da im se obratime na lu|eto od taa epoha a da ne gi zbunime izrazuvaj} i ja idejata deka Sonceto i Mese~inata ne se svetila so identi~na priroda. “Vozvi{en neka e On koj na nebesata sozdade soyvezdie vo koe svetilka postavi i Mese~ina osvetlena.” (Al Furkan, 25:61) Kuranot ka`uva deka Allah, xelle {anuhu, ja sozdade Mese~ina osvetlena, a ne deka taa ima svoja svetlina. Deka e osvetlena od Sonceto, to~no kako {to naukata ka`uva, deka Mese~inata reflektira svetlina od Sonceto. Ovde Mese~inata e definirana kako telo koe sveti (munir) od istiot koren kako i nur (jasnosta koja se primenuva za Mese~inata). Sonceto se sporeduva so svetilkata (sirax) ili so svetilkata {to sveti. Eden ~ovek od epohata na Muhamed, sallallahu alejhi ve selem, bez somnenie, mo`el da gi razlikuva Sonceto, v`e{tena yvezda, dobro poznata za lu|eto od pustinata, i Mese~inata, yvezdata na no}nata sve`ina. Sporeduvawata koi vo vrska so niv se nao|aat vo Kuranot, zna~i, se sosema prirodni. Se znae deka Sonceto e yvezda koja so svoeto vnatre{no sogoruvawe proizveduva intenzivna toplina i svetlina, dodeka Mese~inata samo sjae, t.e. samo ja reflektira svetlinata koja ja dobiva od Sonceto i pretstavuva inertna yvezda (barem vo svoite nadvore{ni sloevi). Ni{to vo kuranskiot tekst ne odi protiv ona {to denes go znaeme za ovie dve nebeski tela. 94

3. NEBESNI TELA

“A koga, pak, bi gi pra{al: Koj gi sozdade nebesata i Zemjata, i koj gi pot~ini Sonceto i Mese~inata, sigurno }e re~at: “Allah!” Pa, toga{ kade ste kinisale?!” (Al Ankebut, 29:61)

3.10 DVI@EWE NA PLANETITE I OSTANATITE NEBESKI TELA “Ti gi gleda{ planinite i misli{ deka se nepodvi`ni, a tie se dvi`at kako {to se dvi`at oblacite, toa e delo na Allah, Koj s$ sovr{eno sozdal; Toj navistina go znae toa {to go pravite.” (En Neml, 27:88) Dali nie vo ovoj moment se dvi`ime? Ako nam ni izgleda deka ne e taka dodeka odmarame ili spieme, Allah u{te pred 1400 godini ni uka`al na ne{to drugo {to e vo sklad so naukata. Ako pretpostavime deka imame voobi~aeno miren son, nie sepak patuvame so ogromni brzini, i toa zaeadno so na{ata planeta, Son~eviot sistem i galaksijata, a za toa ne sme ni malku svesni. Vo dolnata tabela dadeni se brzinite so koi se dvi`ime. Tie, sepak, ne treba da se gledaat ednozna~no, tuku mora da se zemat predvid i nivnite vektori, pa taka vo daden moment tie mo`e da bidat ne{to pomali ili pogolemi. Tip na dvi`ewe

Brzina na dvi`ewe

Rotacija na Zemjata okolu svojata oska

1660 km/h ili 0,46 km/s (na ekvatorot)

Dvi`ewe na Zemjata okolu Sonceto

107 000 km/h ili 29,8 km/s 72 000 km/h ili 20 km/s

Dvi`ewe na Son~eviot sistem vo odnos na okolnite yvezdi Dvi`ewe na Son~eviot sistem okolu centarot na Mle~niot Pat

830 000 km/h ili 230 km/s

Dvi`ewe na Mle~niot Pat okolu centarot na Lokalnata grupa galaksii Dvi`ewe na Lokalnata grupa kon pogolemoto jato na galaksii (jatoto Devica)

144 000 km/h ili 40 km/s 2,2 milioni km/h ili 600 km/s

95


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

3.10.1 Planeti so dve Sonca “Gospodarot na dva istoka i dva zapada pa, koja blagodat na Gospodarot svoj ja poreknuvate?!” (Er Rahman, 55:1718) Poglednete ja ovaa, sega ve}e nau~na vistina, spomnata vo Kuranot. Koristej}i go vselenskiot teleskop Spicer na NASA, grupa astronomi do{le do zaklu~ok deka planetarnite sistemi - diskovi od asteroidi, kometi i mo`ni planeti - voobi~aeno gi ima vo izobilstvo vo binarnite sistemi, sporedeno so tie so samo edna yvezda, kakov {to e na{iot sistem. Bidej} i pove}e od polovina od site yvezdi se dvojni, t.e. binarni, rezultatite navestuvaat deka Univerzumot e ispolnet so planeti koi imaat dve yvezdi. Zajdisoncata na nekoi od ovie svetovi mo`e da li~at na tie od planetata na Luk Skajvoker, Tatuin od filmot Vojna na yvezdite, kade dve za`areni topki potonuvaat pod horizontot, edna po druga. Novite rezultati }e im pomognat na astronomite vo ponatamo{noto razbirawe na potencijalnata raspredelba na planetite vo Univerzumot. “Izgleda deka nema predrasudi za formiraweto na planetarni sistemi vo binarnite sistemi”, veli Dejvid Triling (David Trilling) od Univerzitetot vo Arizona, SAD. “Mo`e da ima bezbroj planeti so dve ili pove}e sonca.” Porano astronomite znaele deka planetite mo`e da se formiraat vo isklu~itelno {iroki binarni sistemi, vo koi yvezdite se 1000 pati poodale~eni od rastojanieto pome|u Zemjata i Sonceto, ili na 1000 astronomski edinici. Od pove}e stotici planeti, otkrieni dosega nadvor od na{iot Son~ev sistem, otprilika 50 orbitiraat okolu eden ~len od {irok yvezden par. Novoto prou~uvawe so vselenskiot teleskop Spicer se fokusira na binarnite yvezdi so razdelni dale~ini pome|u 0 i 500 astronomski edinici. Dosega ne se znae{e dali blizinata na yvezdite vlijae na nastanuvaweto na planetite. Standardnite tehniki za nao|awe na planeti voobi~aeno ne mo`ea da se primenat kaj ovie yvezdi. No, vo 2005 godina astronomot Ma~ii Konacki (Maciej Konacki) od Kaliforniskiot institut za tehnologija, pronajde dokaz za kandidat za planeta vo sistem so pove}e yvezdi. Triling i negovite kolegi gi koristele infracrvenite “o~i” na Spicer za otkrivawe ne na planeti, tuku na diskovi od pra{ina vo sistemi so dvojni yvezdi. Takanare~enite “diskovi od otpadoci” se sostaveni od asteroidni ostatoci na karpi, koi nikoga{ ne uspeale da se spojat

96

97


3. NEBESNI TELA

vo karpestite planeti. Nivnoto prisustvo poka`uva deka se slu~il proces na sozdavawe na planeti okolu yvezda ili yvezdi, a koj na krajot mo`el da rezultira vo celosni zreli planeti. Vo najdetalnata analiza od ovoj vid, timot baral diskovi vo 69 binarni sistemi, koi se oddale~eni od Zemjata pome|u 50 i 200 svetlinski godini. Site yvezdi se ne{to pomladi i pomasivni, otkolku na{eto sredove~no Sonce. Podatocite poka`uvaat deka 40% od sistemite imaat diskovi okolu niv, {to e ne{to povisoko od frekvencijata vo sporedliv primerok na edini~ni yvezdi. Ova zna~i deka planetarnite sistemi se skoro poprisutni okolu binarnite yvezdi, otkolku {to se prisutni okolu poedine~nite yvezdi. Astronomite, isto taka, bile {okirani koga videle deka diskovite se duri i po~esti (okolu 60%) okolu zbienite binarni yvezdi, nabquduvani pri analizata. Vo vakvite sistemi, yvezdite se na rastojanie pome|u 0 i 3 astronomski edinici. Spicer otkril i diskovi koi orbitiraat okolu dvata ~lena na yvezdeniot par, a ne samo okolu eden od ~lenovite. Ako mnogu bliskite yvezdeni sistemi, kako ovie, imaat planeti, }e imaat i zajdisonca kako na Tatuin. “Nie sme iznenadeni {to otkrivme deka zbiena grupa ima pove}e diskovi,” veli Triling. “Ova zna~i deka formiraweto na planeti e poverojatno okolu zbieni binarni yvezdi, otkolku okolu poedine~ni yvezdi. No, ova isto mo`e da zna~i i deka zbienite binarni yvezdi imaat samo pove}e prav okolu sebe. Idnite nabquduvawa }e dadat podobar odgovor.” Vo drug slu~aj samata evokacija vo surata 43, ajet 38, i evokacijata “... oddale~enost me|u dva istoka...” e slika koja ja izrazuva beskrajnosta na oddale~enosta me|u dve to~ki. Nabquduva~ot na izleguvaweto i na zao|aweto na Sonceto dobro znae deka Sonceto izleguva na razli~ni to~ki na istok i deka zao|a na razli~ni to~ki na zapad, spored godi{nite vremiwa. Oznakite zemeni na sekoj horizont gi opredeluvaat krajnite to~ki {to gi markiraat dvata istoka i dvata zapada me|u koi vo tekot na godinata se smestuvaat me|u to~kite. Posebno vnimanie zaslu`uva ona {to se odnesuva na drugite temi razgledani vo ova poglavje kade {to opisot na astronomskite fenomeni od Kuranot se poka`uva kako soodveten na modernite poimi.

3.10.2 Nebesen nakit “Nie, navistina, go razubavuvame do vas najbliskoto nebo so planetaren nakit.” (Es Safat, 37:6)

98

3. NEBESNI TELA

Planetite ne se svetli sami po sebe. Tie se vrtat okolu Sonceto. I na{ata Zemja im pripa|a, no i da se pretpostavi deka gi ima na drugo mesto, sepak nam najpoznati se samo onie vo Son~eviot sistem. Pet planeti, osven Zemjata, bile poznati u{te vo stariot vek: Merkur, Venera, Mars, Jupiter i Saturn. Tri se otkrieni vo modernoto vreme: Uran, Neptun i Pluton. Izgleda deka Kuranot gi ozna~uva so imeto kavkab (mno`ina – kavâkib), ne preciziraj}i im go brojot. Jusufoviot sin (Poglavje 12) spomnuva 11, no spored definicijata, se raboti za edna druga imaginarna prikazna. Se ~ini deka edna dobra definicija za zna~eweto na ovoj zbor vo Kuranot e dadena vo eden mo{ne slaven ajet, ~ie dlaboko zna~ewe se poka`uva sosema duhovno, a za nego, vpro~em, raspravale mnogu egzegeti. Toj na sekoj na~in e mnogu interesen zaradi sporeduvaweto koe e napraveno vo vrska so zborot, koj se ~ini deka ozna~uva planeta. Tekstot koj n$ interesira e sledniov i ve}e be{e spomnat vo drug kontekst: “Allah e svetlina na nebesata i na Zemjata! Primerot za svetlinata Negova e ni{ata kade {to se nao|a svetilkata; svetilkata e vo staklo, a stakloto e kako bleskava yvezda koja gori.. (se v`aruva) “ (En Nur, 24:35) Ovde, navistina, se raboti za proekcijata na svetlinata vrz edno telo koe ja reflektira (staklo) davaj}i mu v`arena svetlina, sli~no na planetite osvetleni so Sonceto. Ova e edinstveniot eksplikativen detal za toj zbor koj mo`e da se najde vo Kuranot. Zborot e naveden i vo drugi ajeti. Vo nekoi ne mo`e da se opredeli za koi nebeski tela se raboti (poglavje 6, citat 76; poglavje 82, citat 1-2). No, navistina, se ~ini deka, vo svetlinata na modernite soznanija, vo eden stih mo`e da se raboti za nebeskite tela koi gi poznavame kako planeti. Vo poglavje 37, citat 6 navistina ~itame: “Nie, navistina, go razubavuvame do vas najbliskoto nebo so planetaren nakit.”(Es Safat, 37:6) Dali kuranskiot izraz “najbliskoto nebo” bi mo`el da go ozna~uva Son~eviot sistem? Se znae deka me|u nebeskite elementi najbliski do nas, ne postojat drugi trajni elementi osven planetite: Sonceto e edinstvenata yvezda vo sistemot koja go nosi negovoto ime. Ne gledame za kakvi drugi nebesni tela ovde bi mo`elo da stanuva zbor, osven za planetite. Izgleda, dadeniot prevod e to~en i Kuranot aludira na postoewe na planeti spored modernata definicija na nastani.

99


3. NEBESNI TELA

“Nie najbliskoto nebo so sjajni svetilki go ukrasivme i gi napravivme ogan (plamen) za ga|awe na {ejtanite63, za koi stradawe vo ognot podgotvivme.” (Al Mulk, 67:5) Ibn Kesir tolkuvaj}i go ovoj citat veli deka se misli na stoe~ki yvezdi i tie koi {to se dvi`at, a site tie se smesteni na najbliskoto nebo. Zborot “ i gi napravivme” se odnesuva na yvezdite svetilki kako vrsta, a ne na niv poedine~no, bidej}i Allah, xelle {anuhu, ne gi poga|a {ejtanite so yvezdite koi se na neboto, tuku so plamen od ne{to drugo, a mo`ebi e plamen koj poteknuva od samite yvezdi. A Allah najdobro znae. Pove}epati vo Kuranot se spomnuva najbliskoto nebo i nebesnite tela koi go so~inuvaat me|u koi, se ~ini, deka na prvo mesto se planetite, kako {to vidovme. No, koga toj }e gi povrze razgleduvawata od ~isto duhoven vid so materijalnite poimi koi se dostapni do na{eto razbirawe, so ogled na toa {to sme prosvetleni so modernata nauka, zna~eweto stanuva sosema nejasno. Taka, posledniot naveden citat bi mo`el da bide lesno razbirliv, no koga sledniot ajet 7 od istata sura 37 zboruva za “{titeweto od sekoj {ejtan pakosen”, “{titewe” koe e evocirano u{te i vo poglavje 21, citat 32, i vo poglavje 41, citat 12, se sre}avame so razgleduvawe od drug vid. Kakvo zna~ewe, isto taka, treba da mu go dademe na ona “pogoduvawe na {ejtanite” koe citatot 5, poglavje 67 go stava vo najbliskoto nebo? Dali “svetilkite” koi se spomnati vo istiot ovoj ajet se odnesuvaat na meteorite, koi se spomnati pogore? Ili e ne{to drugo na koe uka`uvaat snimkite na NASA vo koi se gledaat svetle~ki snopovi koi se pojavuvaat na najgorniot del od za{titniot sloj na Zemjata64. Se ~ini deka nau~nite podatoci pri sega{nata sostojba na rabotite bi mo`ele da rasvetlat eden predmet koj go nadminuva ~ove~koto sfa}awe. 3.11 RASPORED NA GALAKSIITE “Nie na neboto golemi yvezdi sozdadovme i za tie {to gi nabquduvaat gi ukrasivme,” (Al Hixr, 15:16)

3. NEBESNI TELA

(University of Nottingham, UK), i Kanarskiot institut za astrofizika, vo [panija (Instituto de Astrofisica de Canarias, Spain), go najdoa prviot opti~ki dokaz deka galaksiite vo Univerzumot ne se rasporedeni slu~ajno, kako {to se ~ini na prv pogled. Naprotiv, tie se poredeni po dol`inata na karakteristi~ni vlaknesti strukturi, opredeleni od distribucijata na temnata materija vo Vselenata. Galaksiite niz Univerzumot se rasporedeni vo formacija koja mnogu potsetuva na pajakova mre`a . Vo istra`uvaweto, koe go sprovela gorespomenatata grupa na astronomi, bile koristeni podatoci od dvata najgolemi proekti za detalno nabquduvawe na neboto: Sloan Digital Sky Survey i Two Degree Field Survey. Dvete programi zaedno poseduvaat to~ni podatoci za lokacijata na pove}e od polovina milion galaksii, koi od nas se oddale~eni na rastojanie do 1 milijarda svetlosni godini. Koristej}i gi ovie podatoci, astronomite uspeale da go presmetaat me|usebniot odnos na naklonetosta na diskovite na galaksiite, kako i nasokata na nivnata rotacija. Se poka`alo deka galaksiite koi se nao|aat blisku edna do druga imaat sli~na naklonetost na oskata na rotacija i skoro ist pravec na rotirawe. Od toa mo`e da se zaklu~i deka galaksiite se rasporedeni po dol`inata na ogromni filamenti od temna materija, koja odnapred gi opredeluva nivnite orbitalni karakteristiki. Ova otkritie odi vo prilog na eden od fundamentalnite aspekti na teorijata za formiraweto na galaksiite, spored koja postoi direktna vrska pome|u globalnite karakteristiki na Univerzumot i karakteristikite na sekoja galaksija oddelno. Imeno, materijata koja nie mo`eme da ja vidime denes ne e ramnomerno distribuirana niz Univerzumot, tuku kako da e rasporedena po dol`inata na nekoja kosmi~ka mre`a, koja vo osnova mnogu potsetuva na pajakova mre`a ili mre`ata vo koja se povrzani nervnite kletki vo centralniot nerven sistem kaj ~ovekot. Sepak, na po~etokot toa ne bilo taka. Se pretpostavuva deka vedna{ po “Golemata eksplozija” seta materija vo Univerzumot bila nasekade podednakvo raspredelena. So tekot na vremeto, pod dejstvo na gravitacionite privlekuvawa, materijata po~nala da se grupira vo “jazli”, me|usebno povrzani vo edna ogromna kosmi~ka mre`a. Kako posledica na ovaa teorija se o~ekuva galaksiite da bidat rasporedeni tokmu vo edna takva formacija na mre`a.

Grupa na astronomi od Univerzitetot vo Notingem, Velika Britanija 63 \avoli, demoni

“A kolku znaci ima na nebesata i na Zemjata pokraj koi proa|aat, a od koi tie glavite gi vrtat! (Jusuf, 12:105)

64 Noktilusentni oblaci Noctilucent cloud (50 do 85 km) s$ seu{te nov i nerazbran fenomen. Povrzani se so razni svetle~ki efekti i se nao|aat vo najvisokiot sloj na atmosferata vo mezosferata. Premnogu e te{ko da se vidat so golo oko, no se pojavuvaat pri razni promeni vo atmosferata.(pogledni tema “Oblaci {to svetat vo no}ta”)

100

101


3. NEBESNI TELA

3.11.1 Brojnost na galaksiite “Nie gi sozdadovme nebesata i Zemjata i ona {to e pome|u niv za {est vremenski razdobja, i ne N$ sovlada(sobori) nikakov zamor.” (Kaf, 50:38) “Se kolnam vo neboto, polno so (skladna ubavina) yvezdeni pateki,” (Ed Darijat, 51:7) “A kolku znaci ima na nebesata i na Zemjata pokraj koi proa|aat, a od koi tie glavite gi vrtat! (Jusuf, 12:105) Poznato e deka vo na{ata galaksija ima od 100 do 300 milijardi yvezdi. Od niv najmnogu 8500 se vidlivi od Zemjata, dodeka okolu 2500 mo`at da se vidat so golo oko vo idealni uslovi, od dadeno mesto vo opredeleno vreme. Za razlika od pretpostaveniot broj na yvezdite, brojot na galaksiite vo Vselenata s$ u{te ne e pribli`no utvrden. Spored astronomite, vo univerzumot ima stotici milijardi galaksii, no nivniot to~en broj }e raste so podobruvaweto na teleskopite, odnosno nivnata mo`nost da gledaat podaleku vo Vselenata i nazad vo vremeto. Za da mo`e da gi izbroime site galaksii, potrebno e da pogledneme vo vremeto koga tie zapo~nale da se formiraat, {to za `al, s$ u{te ne e postignato. Brojot koj denes go znaeme e procenet samo vrz osnova na brojot na galaksii {to mo`e da se vidat na odredena mala povr{ina od neboto. Izveden e od podatocite od fotografijata “Ultra dlaboko pole” na Habl (Hubble Ultra Deep Field), koja pokriva 10-7-mi del od neboto, a na nea mo`e da se zabele`at okolu 10 000 galaksii. Ovoj broj potoa se mno`i so brojot na takvi mali del~iwa od celoto nebo, {to rezultira vo ogromnata brojka od stotici milijardi galaksii.

3.11.2 Ra|awe na novi galaksii “Zatoa po~ekaj go denot koga na neboto vidliv ~ad }e se pojavi” (Ed Duhan, 44:10) Pri samoto ra|awe na odredena galaksija, koja se formira od ogromni oblaci od gas, se slu~uvaat dve ne{ta. Ednoto e toa {to oblakot od koj se formira galaksijata se sozdavaat yvezdi, a drugoto e toa {to vo jadroto na galaksijata se formira crna dupka koja so tek na vremeto raste. Ne se znae so sigurnost dali taa se formira od jadroto na odredena supermasivna yvezda 102

3. NEBESNI TELA

koja eksplodirala (ili nekolku od niv soedineti) ili, pak, stanuva zbor za nekoj drug mehanizam. No ona {to e sigurno e deka sekoja golema galaksija sodr`i edna takva crna dupka vo svoeto jadro, koja e isto taka golema, a nejzinata masa e od mnogu ne{ta uslovena od goleminata na samata galaksija. Kako {to raste crnata dupka, taa zapo~nuva da emitira silen veter od visokoenergetski ~esti~ki, koj ne doa|a od samata crna dupka, tuku od diskot od materijal (nare~en akrecionen disk) koj se formira okolu crnata dupka. Diskot se sostoi od materija koja se sviva okolu dupkata i koj podocna i celosno “potonuva” vo nea. Ovoj gas se zagreva do ekstremno visoki temperaturi i isto taka mo`e da ima i magnetni poliwa koi se me{aat predizvikuvaj}i bura od subatomski ~esti~ki. Vo odreden moment veterot sozdava obvivka okolu crnata dupka i go spre~uva sekoj nadoa|a~ki gas upaten kon nea. Toj isto taka go odvejuva podaleku i gasot od koj vo sprotivno bi se formirale novi yvezdi. So takov razvoj na nastanite, galaksijata prestanuva da sozdava yvezdi vo svoeto jadro, a crnata dupka prestanuva da raste. Vo ovoj moment, s$ u{te postoi dovolno gas vo galaksijata, no toj e daleku od centarot, nadvor od dofatot na crnata dupka. Vakvi bea dosega{nite razmisluvawa za toa {to bi mo`elo da se slu~uva vo novorodenite galaksii. Me|utoa novite istra`uvawa na institutot na Jeil (Yale) uka`uvaat na anomalija vo vakvoto objasnuvawe. Imeno, vr{eno e prou~uvawe na mladite galaksii vo period koga tie formiraat yvezdi i oddelno, vo period koga crnite dupki vo nivnoto sredi{te go emitiraat najsilnoto zra~ewe. Zaklu~okot od ovie nabquduvawa e toa {to formiraweto na yvezdite vo ovie galaksii prestanuva pred tie da bidat “progoltani” od crnata dupka, mo`ebi i pove}e od 100 milioni godini prethodno. Novoto razmisluvawe e slednovo: yvezdite po~nuvaat da se formiraat vo novo rodenata galaksija dodeka vo nejziniot centar se formira crnata dupka i s$ pove}e akumulira masa kako {to materijalot pa|a vo nea. Formiraweto na yvezdite, od druga strana pak, prestanuva od zasega s$ u{te nepoznati pri~ini. Mnogu milioni godini podocna, pak, po dostignuvaweto na svojot maksimum, silata na vetrot od crnata dupka po~nuva da slabee. Po nekoe vreme, vetrot go izduvuva i preostanatiot gas i so toa celosno “zgasnuva”. Galaksijata e rodena. “Materijalot koj propa|a vo crnata dupka se zagreva do neverojatni temperaturi i po~nuva da se isfrla nanadvor vo forma na veter.” Ona {to ostanuva misterija e procesot koj go zgasnuva ra|aweto na yvezdite. Prou~uvaweto na mladi galaksii e relativno nova nauka. Tehnologijata za vakvi istra`uvawa datira od ponovo vreme; galaksiite od ovoj tip se dale~ni i zatoa i “mali” i bledi za podetalni nabquduvawa. Astronomite koi ja prou~uvaa ovaa

103


3. NEBESNI TELA

oblast, dosega go koristea Svift (Swift), satelit lansiran vo 2004 godina, so cel da dobijat dobar primerok galaksii (Svift na sebe nosi teleskopi koi mo`at da “gledaat” niz gasovi i prav i da ja detektiraat visokoenergetskata svetlina koja doa|a od akrecionite diskovi) i vr{ea sporeduvawa na tie nabquduvawa so podatocite dobieni od drugi, isto taka relativno skore{ni teleskopi. Na~in na istra`uvawe i nabquduvawe od ovoj tip be{e bukvalno nevozmo`en pred nekolku godini. Tokmu i zatoa ova istra`uvawe e eden zna~aen ~ekor vo razbiraweto na ogromniot, kompleksen proces po koj se formiraat galaksiite.

3.11.3 Smrt vo ogan i voda “Allah, Komu Mu pripa|a toa {to e na nebesata i toa {to e na Zemjata. A te{ko na nevernicite od u`asnoto stradawe,” (Ibrahim, 14:2) Vo vselenata ima ogromen broj na galaksii i yvezdi koi uka`uvaat na enormni pritisoci i temperaturi koi bi bile nepodnoslivi za sekoe `ivo su{testvo, duri i so najdobra za{tita vo vid na kosmi~ki odela ili vselenski letala. Edna od niv e maglinata Buba~ka NGC 6302. NGC 6302, maglinata Buba~ka (Bug Nebula) e edna od najsvetlite dosega poznati planetarni maglini, koja se nao|a vo soyvezdieto Skorpija na oddale~enost od 4000 svetlosni godini od nas.Ovaa najnova slika koja e direktno od Habloviot vselenski teleskop (Hubble Space Telescope), nosi sve`i detali tokmu od kriljata na ovaa “vselenska peperutka”. Na fotografijata se zabele`uvaat impresivnite yidovi od kompresiran gas vo vid na kru`na ispaknatina koja go obviva vnatre{niot del od maglinata. Vo srceto na celiot mete` se nao|a ekstremno `e{ka yvezda, naj`e{kata dosega poznata, so temperatura barem 250 000 Celziusovi stepeni. Vo su{tina ovaa yvezda nikoga{ dosega ne bila videna bidej}i misteriozno se krie zad cela edna pokrivka od prav, a zra~i vo ultravioletoviot del od spektarot. Ona {to go zadr`uva astronomskiot interes tokmu na ova mesto se dol`i na toa {to maglinata Buba~ka ima i specifi~en hemiski sostav, a toa e izvesna me{avina od minerali i kristaliziran mraz okolu sitni kameni par~iwa. Kru`nata ispaknatina okolu dnoto sodr`i hidrokarbonati, mraz i `elezo. Prisustvoto na karbonati, kako kalcitot, e nevoobi~aeno poradi toa {to vo Son~eviot sistem nivnoto prisustvo e dokaz za postoewe na te~na voda vo minatoto (karbonatite se formiraat koga jaglerodniot dioksid se rastvo-

104

3. NEBESNI TELA

ra vo voda i formira sedimenti). Negovata detekcija vo maglinata Buba~ka, kade ne postoi te~na voda, poka`uva deka drugi mo`ni procesi na formirawe ne mo`at da bidat izostaveni, {to samo pove}e go razbuduva interesot i gi pottiknuva ponatamo{nite istra`uvawa. Samite istra`uvawa na vselenata ni uka`uvaat na sekakvi misterii kako {to e ovaa.

3.12 Organizacija na Vselenata “... i vi dava da imate korist od Sonceto i od Mese~inata, koi postojano se dvi`at, i vi dava da imate korist od no}ta i denot; (Ibrahim, 14:33) Taka, ~esto se poso~uva na pot~inuvaweto na nebesata kon bo`estveniot red. Bog mu veli na Pratenikot, a.s: “Ka`i: Koj e Gospodarot na sedumte nebesa i Gospodarot na Ar{ot golem?” (Al Muminun, 23:86) Vidovme na nekolku mesta deka pod sedumte nebesa se podrazbira opredelen broj na mno`estvo, iako istra`uva~ite kako Moris Bikaj tvrdat deka toa e neopredeleno mno`esto. “I Toj vi go pot~ini i ona {to e na nebesata i ona {to e na Zemjata, s$ zaedno! Vo toa, navistina, ima znaci za lu|eto koi razmisluvaat!” (Ez Zuhruf, 43:13) “I Sonceto i Mese~inata odat po presmetanoto!” (Er Rahman, 55:5) “...Toj no}ta za po~inok ja odredi, a Sonceto i Mese~inata za smetawe na vremeto;...” (El Enam, 6:96) “I (Allah) vi gi pot~ini i Sonceto i Mese~inata koi denono}no i pravilno se dvi`at; i vi gi pot~ini no}ta i denot” (Ibrahim, 14:33) Ovde, eden citat potpolnuva drug: presmetkite za koi se zboruva ja imaat za posledica pravilnosta na dvi`eweto na razgledanite nebeski tela {to e izrazeno so zborot “da’ib”, so particip na prezentot od glagolot ~ie prvo-

105


3. NEBESNI TELA

bitno zna~ewe e – na ne{to da se raboti gri`livo i uporno. Ovde mu se dava zna~eweto: “da se trudi{ ne{to da se napravi vnimatelno i kontinuirano, nepromenlivo, spored edna utvrdena navika”. “Gospodaru na{, Ti navistina znae{ {to krieme, a {to vo javnost poka`uvame. Na Allah ni{to ne Mu e skrieno ni na Zemjata ni na neboto.” (Ibrahim, 14:38)65 “Toj pravi so no}ta i so denot da se koristite i so Sonceto i Mese~inata, a yvezdite se pot~ineti na Negovata volja – toa se navistina dokazi za lu|eto koi imaat pamet.” (En Nahl, 16/12)

3. NEBESNI TELA

privle~nosta me|u niv poslabi. Kolku {to se pobliski, tolku pove}e dejstvuvaat edna na druga: takov e slu~ajot so Mese~inata, bliska so Zemjata (se misli na astronomski koncept) koja spored zakonot na privle~nosta vlijae vrz morskata voda, a ottamu doa|a i fenomenot na plimata. Ako dve nebeski tela se pribli`at premnogu, sudirot e neizbe`en. Pot~inuvaweto na eden red e conditio sine qua non66 na otsustvoto na perturbacijata67. Taka, ~esto se poso~uva na pot~inuvaweto na nebesata kon bo`estveniot red.

3.12.1 Na{ata vselena Se spomnuva prakti~noto vlijanie na ovaa sovr{ena nebeska organizacija, insistiraj}i na nejziniot interes za dvi`eweto na ~ovekot po zemjata i moreto, kako i za smetaweto na vremeto. Ovaa zabele{ka e razbirliva koga }e se prisetime deka Kuranot na po~etokot bil propovedawe koe im se obra}alo na lu|eto sposobni da go razberat samo ednostavniot jazik so koj se slu`ele vo tekot na `ivotot. Toa {to Kuranot go spomnuva za organizacija na univerzumot zaradi toa {to toa dava novi fakti za Bo`jata objava. Kuranot so ovie pra{awa se zanimava dlabinski, za razlika od porane{nite objavi. Va`en fakt za nas e toa {to Kuranot ne gi sodr`i teoriite koi preovladuvale vo vreme na negovata objava, koi se odnesuvale na veruvawata vrzani za nebeskiot svet. Dokolku avtorot na Kuranot bil ~ovek, toj prirodno bi gi vklu~il ideite od toa vreme. No mnogu od tie postavki bi se poka`ale kako neto~ni. Kako avtorot na Kuranot bi imal dovolno znaewe za da gi isklu~i ovie idei, osven toa {to avtorot e samiot Bog. Fakt e deka naukata do{la posle pojavata na islamot, a ne prethodno. Modernite astronomi se svesni deka yvezdite i planetite se dr`at na precizni rastojanija edni od drugi. Ova da ne e fakt, sudirot pome|u niv bi bil neizbe`en. Avtorot na Kuranot bil sosema svesen za ova. “Da se vodi Allah spored nivnite strasti, sigurno }e go snema{e poredokot na nebesata i na Zemjata i vo toa {to e na niv; Nie im go dadovme Kuranot, slavata nivna, no tie za slavata nivna ne vnimavaat.” (Al Muminun, 23:71) Se znae deka oddale~enosta na nebeskite masi na golemi distanci, proporcionalni na goleminite na samite masi, pretstavuva osnova za nivnata ramnote`a. Kolku {to se masite pooddale~eni, tolku se silite na

Na{iot poznat univerzum koj denes go poznavame gi vklu~uva vo sebe site yvezdi i galaksii koi nie gi poznavame i koi {to nie gi otkrivme na neboto. A toa e vo sklad so informacijata dadena vo Kuranot: “..A najbliskoto nebo so sjajni yvezdi go ukrasivme i Nie nad niv bdeeme.” (Fusilet, 41:12) Ovde e vredno da se spomene sugestijata koja e dadena od strana na nekolku muslimanski komentatori vo vrska so granicite pome|u brojnite univerzumi za koi{to govori Kuranot. Tie govorea deka regionot nad Zemjata, pa s$ do Mese~inata e vtoriot Univerzum, dodeka Son~eviot sistem e tret i taka natamu. Ponatamu ka`ale deka koga ~ovekot se spu{til na Mese~inata, vsu{nost ~ovekot preminal na vtor povisok univerzum, no so citiraweto na prethodniot ajet, jasno e deka seto toa tolkuvawe mo`e lesno da se otfrli. Ako najniskiot univerzum gi sodr`i vo sebe site yvezdi i galaksii koi gi poznavame, toga{ sledniot univerzum mora da se nao|a von ~ove~koto razbirawe. Ova e ona {to e najprifatlivo i ova e ona {to se podrazbira od predanijata i Kuranskite citati koi prethodno gi objasnivme.

3.13 Meteori “Kako ne gi gledaat neboto i Zemjata, ona {to e nad niv i ona {to e pod niv?! Koga bi sakale, vo zemja bi gi vterale, ili par~iwa nebo na niv bi sru{ile. Toa e, navistina, pouka za sekoj rob koj e pokoren.” (Saba, 34:9) 66 Sostojba ili uslov bez koj ne se mo`e. 67 Vo astronomijata - izmenuvawe na dvi`eweto na nebesnoto telo pod dejstvoto na

65 Isto i 3:29 106

privle~nata sila na drugi tela.(mak.digit.re~nik)

107


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

“Kamewa od neboto” Son~eviot sistem, osven Sonceto, planetite i satelitite sodr`i i mnogu golem broj na pomali tela koi se dvi`at vo me|uplanetarniot prostor. Najgolemite me|u niv imaat i stotici kilometri vo pre~nik. Samo vo pojasot pome|u Mars i Jupiter se nao|aat okolu milion tela so golemina od 1 kilometar vo pre~nik, a u{te pogolem broj pomali. Kometski jadra ima pove}e68. Se pretpostavuva deka ima na desetici iljadi milijardi koi kru`at okolu Sonceto na dale~ina i do 1/10 od svetlosna godina. Del od tie asteroidi i kometi ja se~at patekata na Zemjata i postoi odredena verojatnost da dojde do sudir. Svedo{tvo na toa se ogromnite krateri na povr{inata na Zemjata i drugite planeti. Od ja~inata na udarot mo`e da bidat uni{teni ogromni oblasti, pa duri i da se smeni klimata na Zemjata. Nikoga{ ne sme sigurni {to ni se pribli`uva od neboto i ne mo`eme da bideme sigurni ni vo eden dene{en metod na opservacija i izvestuvawe. “... i go ~uvame od sekoj buntoven {ejtan da ne go prislu{kuva dru{tvoto najvisoko; niv od site strani gi ga|aat, za da gi isteraat: niv gi ~eka stradawe neprekidno, a toj {to ne{to }e zgrabi – ognena svetilka }ego stigne.” (Es Safat, 37:7-10) Ve~ernata yvezda vo Kuranot e kvalifikuvana kako “ragib” koj go ozna~uva – ona {to sveti, sogoruva i prodira niz ne{to (ovde – niz no}nata temnina). Istiot zbor, vpro~em, povtorno se nao|a kako oznaka za meteorite (poglavje 37, citat 10): tie se rezultat na edno sogoruvawe. Dali nekoga{ vi se slu~ilo, {etaj}i se vo ve~ernite ~asovi, na neboto da zdogledate yvezda {to pa|a i taa da ima golem sjaj? Sigurno ste imale ~uvstvo na za~udenost i vozbudenost. Se postavuva pra{aweto, kolku ~esto mo`e da se slu~i toa? Statisti~ki gledano, odgovorot bi bil - pa, dosta ~esto. Spored astronomot Bil Kuk (Bill Cooke), za da zdogledate ognena topka ili bolid, potrebno e samo po~esto da go gledate neboto. Kuk koristel kompjuterski model na meteoroidnoto opkru`uvawe na Zemjata za da ja dobie ovaa logaritamska zavisnost 68 Kajperoviot pojas e golem prsten od “otpad”, sli~en na asteroidniot pojas, me|utoa e sostaven glavno od mraz. Vnatre{nata granica na pojasot zapo~nuva vo orbitata na Neptun i se prostira do 50AU. Od ovoj region poteknuvaat kometite so kratok period na pojavuvawe, kako {to e Haleevata kometa. Procenkata e deka postojat okolu 70.000 objekti vo pojasot so dijametar pogolem od 100km, no negovata vkupna masa e mo`ebi samo malku pogolema od masata na Zemjata.

108

109


3. NEBESNI TELA

na brojot na ogneni topki na dnevna osnova, od nivnata sjajnost, t.e. magnituda. Spored negovite presmetki, ogneni topki koi imaat sjaj kako planetata Venera mo`e da se vidat i po 300 pati na den. Ognenite topki so sjaj na ~etvrtina Mese~ina se slu~uvaat pribli`no edna{ na 10 dena, a ogneni topki so sjajot na polna Mese~ina na okolu {est meseci. Me|utoa, okolu 70 % od ovie ogneni topki ne mo`at da se vidat, zaradi toa {to se slu~uvaat vo nenaseleni podra~ja, ili nad moriwata i okeanite. Od druga strana, polovina od niv ne mo`at da se vidat bidej}i se slu~uvaat preku den, koga sjajot na Sonceto gi pokriva i ne se gledaat Mnogu od niv ne se zdogleduvaat samo poradi toa {to nikoj ne go podignal pogledot kon neboto. Pa, zatoa, koga i da e vedro vo no}ta, barem za kratko poglednete kon neboto. [ansite da zdogledate ognena topka i ne se taka mali.

3.14 Temnina na Vselenata Nie gledame na neboto yvezdi, no, sepak, nivnata obedineta svetlina ne e dovolna pa gledame no}. Germanskiot fizi~ar Vilham Olbers ja postavil istata zagatka 1823 godina. Ako vselenata e so beskrajna golemina, i ako yvezdite i galaksiite se rasporedeni vo ovaa beskrajna vselena, toga{ vo sekoj pravec bi trebale da gledame yvezdi. Kako rezultat na toa, neboto bi trebalo da e svetlo i no}e. No, zo{to ne e? Vsu{nost pra{aweto e mnogu pokompleksno, otkolku {to izgleda. Imalo mnogu obidi da se re{i ovaa zagatka so ime “sindrom na Olbers”. Spored ednata verzija pre~ka e me|uyvezdenata i me|ugalakti~kata pra{ina, t.e. pra{inata koja ja blokira svetlinata od oddale~enite objekti, {to no}ta ja pravi mra~na. Vsu{nost, vo realnosta svetlinata koja bi pa|ala na pra{inata i bi ja blokirala svetlinata, bi ja zagreala i taa bi sjaela kako izvor na svetlina so najmal sjaj. “A {to e pote{ko: vas ili neboto da go sozdade, Toj go sozdade, svodot negov visoko go krena i go usovr{i, no}ite negovi mra~ni, a denovite svetli gi napravi.” (En Naziat, 79 : 27-29) “Se kolnam vo no}ta koga temninite gi raspostila,” (El Lejl, 92:1) Spored drugiot pretpostaven odgovor za ovoj paradoks ogromnoto crveno pomestuvawe na oddale~enite galaksii ja pomerilo svetlinata nadvor od vidlivoto podra~je vo vidlivo infracrveno podra~je. No, dokolku ova objasnuvawe e vistinito toga{ i pokratkite branovi dol`ini na ultraviole-

110

3. NEBESNI TELA

tovoto svetlina bi bile pomesteni vo vidliviot spektar za {to ne stanuva zbor. Najdobroto re{enie na ovoj paradoks se sostoi od dva dela. Prvin, ako na{ata vselena e beskone~no golema taa ne e beskone~no stara. Ovaa stavka e kriti~na bidej}i svetlinata patuva so kone~na brzina 300 000 km vo sekunda. Nie mo`e da vidime koga svetlinata pristignala do nas. Vo na{eto sekojdnevno iskustvo toa vremensko docnewe e sitno i pomalo od milionitiot del od sekunda. Koga rastojanieto }e se zgolemi }e se zgolemi i vremenskoto docnewe. Na primer, docneweto vo komunikacijata na astronautite na Mese~inata so kontrolata na letot na Zemjata e 1,5 sekundi., a toa e vremeto potrebno na radiosignalite da ja preminat relacijata Mese~ina - Zemja i nazad. Pove} eto astronomi se slagaat deka starosta na Zemjata e 4,6 milijardi godini, dodeka na celata Vselena e 13.7 milijardi svetlosni godini. Toa zna~i deka maksimalno oddale~enata svetlina mo`e da bide stara 13.7 milijardi svetlosni godini. I dokolku ima u{te pooddale~eni galaksii nivnata svetlina s$ u{te ne doprela do nas. Drug del na odgovorot le`i vo faktot deka yvezdite i galaksiite ne se beskone~ni . Tie poleka bledneat. Ovoj efekt }e go vidime vo bliskite galaksii, blagodarej}i mu na kratkoto vreme koe e potrebno svetlinata da stigne do nas. Zaklu~okot e deka nikoga{ ne se ispolneti uslovite neboto da bide postojano svetlo. Nie nikoga{ ne mo`eme da ja vidime svetlinata od site yvezdi i galaksii vo site pravci naedna{, ili svetlinata od nekoi oddale~eni objekti ne e pristignata, ili ako stignala trebalo dolgo vreme da dojde do sogoruvawe i da stanat temni od na{e gledi{te.

3.14.1 Diskovi od temna materija “Na Allah, navistina, ni{to ne mu e skrieno, nitu na Zemjata nitu na neboto!” (Ali Imran, 3:5) Nau~nicite se obiduvaat da ja razberat nevidlivata i hipoteti~kata “temna materija”, za ~ie postoewe zaklu~uvame preku gravitacionoto vlijanie vrz materijata koja mo`eme da ja vidime. Najrasprostranetoto mislewe za temnata materija e deka postoi kako halo ili grutki okolu galaksiite. No, novite istra`uvawa predviduvaat deka galaksiite kako Mle~niot Pat, isto taka sodr`at diskovi na temna materija. Ako temnata materija postoi kako

111


3. NEBESNI TELA

3. NEBESNI TELA

disk vo galaksiite, mo`no e fizi~arite da mo`at direktno da ja zabele`at i za prv pat da ja identifikuvaat prirodata na temnata materija. Fizi~arite veruvaat deka temnata materija zazema 22% od masata na Univerzumot. Ostatokot go so~inuvaat normalnata materija so 4%, dodeka 74% i pripa|aat na u{te pomisterioznata “temna energija”. No, nikoj ne e siguren od {to se sostoi temnata materija. Standardnata teorija za temnata materija e bazirana vrz simulacii na superkompjuter koj go modelira gravitacionoto vlijanie samo na temnata materija. Novata rabota go vklu~uva i gravitacionoto vlijanie na yvezdite i gasovite koi ja so~inuvaat samata galaksijata. Se smeta deka yvezdite i gasot se smestile vo diskovite od temna materija vo po~etokot na univerzumot i toa vlijaelo vrz formacijata i goleminata na haloata od temnata materija. Rezultatite uka`uvaat deka pove}eto od grutkite vo na{a blizina se spoile za da formiraat halo okolu Mle~niot pat. No, pogolemite grutki bile vle~eni kon galakti~kiot disk i potoa raskinati, sozdavaj}i disk od temna materija vo vnatre{nosta na na{ata galaksija. Ovoj disk ima samo polovina od gustinata na haloto od temnata materija, a toa e pri~inata {to nikoj do sega go nema zabele`ano. Sepak, i pokraj niskata gustina, ako diskot postoi mo`e da ima dramati~ni implikacii vrz zabele`uvaweto na temna materija. Zemjata i Sonceto se dvi`at so 220 kilometri vo sekunda, po re~isi kru`na orbita okolu centarot na galaksijata. Bidej}i haloto na temna materija ne rotira, gledano od Zemjata izgleda kako da ima “veter” od temna materija struej}i kon nas so golema brzina. Za sporedba, “vetrot” od temniot disk e mnogu pobaven od haloto zatoa {to diskot rotira zaedno so Zemjata. Postojnite detektori ne mo`at da napravat razlika pome|u ovie ~esti~ki {to se dvi`at bavno i “{umot” vo pozadina. No, tuka se vklu~uva XENON 100 detektorot, koj {to e mnogu po~ustvitelen. Toj mo`e da vidi “{to e navistina tamu” za mnogu ~esti~ki, kandidati za temna materija. Ako e taka, toga{ e vozmo`no temniot disk da bide direktno zabele`an vo bliskata idnina.

112

113


POGLAVJE

4. Zemja i nejzinite fenomeni

4.1 NEBOTO KAKO ZA[TITA, ZEMJATA KAKO POSTELA “Koj Zemjata vi ja sozdal kako postela, a neboto kako zdanie; Koj od neboto vi spu{ta do`d i so nego sozdava plodovi koi se blagodet za vas. Zatoa ne ~inete drugi ramni na Allah znaej}i go toa. “ (El Bekare, 2: 22) Ibn Kesir veli: Toj vi Gi daril vidlivite i nevidlivite blagodeti zatoa {to “Zemjata vi ja napravil kako postela” odnosno kolepka, i koja kako postela e prostrena i utvrdena so planini vozdignati, a “Neboto zdanie vi go napravil” koe kako krov i za{tita. I, kako {to }e vidime ponatamu, vo 21:32 Allah Vozvi{eniot veli : “A Neboto kako za{titen krov go sozdadovme, pa pak tie od znamenitostite na{i se vrtat.” Ovde imame eden interesen kontekst na zborovi vo koj prvin za Zemjata se tvrdi deka e kolevka ili e mesto koe e bezbedno za lu|eto kako {to bebeto e bezbedno po svoeto ra|awe koga se ~uva za{titeno od strana na negovata majka. Taka i ~ovekot e bezbeden na ovaa planeta i voedno ima krov ili za{titen svod koj kako i sekoja ku}a go {titi od razni nepogodi i nadvore{ni vlijanija . Na ist na~in na{ata planeta n$ {titi od razni zra~ewa, meteorski

114

115


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

do`dovi i nadvore{ni vlijanija i so toa jasno ni stanuva zo{to Allah Vozvi{eniot ni veli : “A Neboto kako za{titen krov go sozdadovme,” {to ne e vo sklad so nau~nite soznanija pred 1400 godini, tuku se potpolno vo sklad so modernite istra`uvawa i nau~ni sogleduvawa i dokazi. Na primer, troposferata e so visina pome|u 13 i 15 km ovozmo`uva preku kondenzacija na vodenata parea vodata da se vrati vo oblik na do`d na Zemjata. Ozonosferata so visina od 25 km ovozmo`uva reflektirawe ili odbivawe na radijacijata i {tetnite ultravioletovi zra~ewa koi doa|aat od vselenata. Jonosferata , nalikuvaj}i na satelit, preku odbivawe na radiobranovite koi se emitiraat od Zemjata, obezbeduva od golema oddale~enost razgovori preku mobilnite telefoni, radio i televiziski emitirawa. Magnetosferata ja vra}a vo vselenata radijacijata koja ja {iri Sonceto i ostanatite yvezdi, pred da stignat do povr{inata na Zemjata. Seto ova e dokaz za natprirodnosta na Kuranot. Zborot “nebo” koj se pojavuva vo mnogu Kuranski ajeti ~esto se koristi za da prika`e neboto okolu Zemjata, a isto taka i se odnesuva i na celiot univerzum. Davaj}i mu vakvo zna~ewe na ovoj zbor se gleda deka atmosferata (“neboto”) na planetata zemja e napravena od sedum obvivki.

4.2 SOZDAVAWETO NA ZEMJATA E DOKAZ ZA TIE [TO IMAAT RAZUM “Vo sozdavaweto na neboto i na Zemjata, vo smenuvaweto na no}ta i denot, vo brodot koj po more plovi natovaren so korisen tovar za lu|eto, i vo do`dot {to Allah go spu{ta od nebo so {to ja o`ivuva zemjata po mrtviloto nejzino, i po koja rasprostral sekakvi `ivi su{testva, i vo promenata na vetrovite, i vo oblacite koi lebdat me|u neboto i Zemjata – navistina se dokazi za onie koi razbiraat.” (El Bekare, 2:164) Davaj}i argumenti koi treba da gi pottiknat lu|eto na razmisluvawe za dobrodetelstvata Bo`ji kon onie {to gi sozdal, ovie ajeti na mesta sodr`at tvrdewa {to bi bilo interesno da gi konfrontirame so podatocite od modernata nauka. No, od ovaa gledna to~ka tie se, mo`ebi, od u{te pogolem interes poradi toa {to ne izrazuvaat raznovidni veruvawa vo odnos na nekoi prirodni fenomeni koi bile ceneti me|u lu|eto vo vremeto na Objavata – razli~ni veruvawa ~ii gre{ki podocna }e gi doka`at nau~nite soznanija. Ovie ajeti, od edna strana, izrazuvaat ednostavni vistini, lesno dostapni

116

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

za razbiraweto na onie, na koi Kuranot im se obra}al, vo prv red poradi geografski pri~ini, na `itelite na Meka i Medina, na beduinite od Arapskiot Poluostrov, a od druga strana, op{tite razmisluvawa, od koi pokultiviraniot svet, vo site zemji i vo site vremiwa, mo`e da izvle~e pouka, {to e karakteristika na univerzalnosta na Kuranot. Bidej}i vo Kuranot ne e vidliva nikakva klasifikacija na ovie ajeti, tie se prika`ani spored numeri~kiot raspored na poglavjata. “A kolku znaci ima na nebesata i na Zemjata pokraj koi proa|aat, a od koi tie glavite gi vrtat!” (Jusuf, 12/105)

4.3 ROTACIJA NA ZEMJATA “I gi gleda{ planinite, mislej}i deka se nepodvi`ni. Tie se krevaat kako {to se krevaat i oblacite. Sozdavaweto e - od Allah, koj ja usovr{uva sekoja rabota. On, navistina, e Izvesten za ona {to go rabotite!” (En Neml, 27/88) Zemjata rotira okolu svojata oska koja se prostira od Ju`niot do Severniot pol. Glavnata sila koja dejstvuva vrz Zemjata e gravitacionata sila na Sonceto. Bidej}i ovaa sila dejstvuva vrz centarot na masata na Zemjata, taa ne proizveduva nikakvo svitkuvawe vo odnos na oskata na rotacija , taka {to agolniot moment ne mo`e da se promeni. Oskata na rotacija vo odnos na ramninata koja ja formira orbitata na Zemjata okolu Sonceto (ekliptika) i dala mo`nost na Zemjata da razvie `ivot. Toj naklon na Zemjinata oska ja predizvikuva promenata na godi{nite vremiwa. Rezultatot e razli~nata klima vo letniot i zimskiot period na ista geografska lokacija. Toa e zatoa {to agolniot moment vrzan za Zemjinata skoro kru`na traektorija okolu Sonceto e so~uvano pa e potrebno to~no polovina godina sekoja godina Zemjata da premine od ednata strana na Sonceto na druga. Zemjata rotira okolu Sonceto pri {to za poln krug i e potrebno to~no 365,25 dena. Da ne be{e planetata nakloneta so svojata oska, nejzinite polovi bi bile potonati vo celosen studen mrak , {to bi spre~ilo da se topi sezonskiot polaren sneg. Rotacijata na zemjata ne bila poznata vo sedmiot vek. Vo toa vreme s$ u{te se veruvalo deka taa e nepodvi`na planeta vo centarot na Vselenata. Se

117


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

smetalo deka site nebeski tela okolu nas kru`at okolu Zemjata. Dvi`eweto na Zemjata e potvrdeno so 88-ot citat vo 27-moto poglavje. Zemaj}i vo predvid deka Zemjata se dvi`i, toga{ i se zaedno na nea se dvi`i vo prostorot, vklu~uvaj}i gi i planinite. Osven toa planinite i drugite Zemjini povr{ini (kontinenti,ostrovi i dr.) sekoja godina se dvi`at na tektonskite plo~i na koi se nao|aat i istoto ne e zabele`livo so golo oko, tuku istite dvi`ewa gi merat satelitite koi to~no i precizno prika`uvaat kolku pomestuvawe imalo na odreden zemji{en prostor. 4.4 SFERI^EN OBLIK NA ZEMJATA “Kako ne gleda{ deka Allah ja voveduva no}ta vo den i go voveduva denot vo no}, i deka gi pot~inil Sonceto i Mese~inata – sekoj se dvi`i do rok odreden – i deka Allah go znae dobro ona {to go pravite? “ (Lukman, 31:29) Vo poznatata rasprava koja ja vodel Ibn Tejmie69 vo “Errisala El –Ar{ija” gi pobiva stavovite na neoplatonistite koi go identifikuvaat Allahoviot prestol so devettata sfera. Vo tekot na svojot odgovor diskutira dali Zemjata e ramna ili trkalezna. Ibn Tejmie potvrduva deka e trkalezna kako {to smetaat astronomite i matemati~arite. Vo edno drugo poglavje, istiot toj nau~nik, naveduva deka zemjata e so sferi~na forma. Ebu Jala vo svoeto delo “Tabekatel-Hanabillah” ka`uva za op{tata soglasnost na site muslimanski u~eni deka Zemjata e trkalezna. Ovoj konsenzus go spomnuvaat i u~enite od vtorata generacija baziraj}i se na Ibn Abasoviot tefsir70 na ajetot 21:33 i drugi dokazi. Daleku pred Evropa da pomisli ne{to drugom, osven toa deka Zemjata e ramna plo~a , muslimanskite u~eni koristele globusi, prou~uvaj}i go reljefot na Zemjata na islamskite univerziteti koi bile prvi takvi institucii vo svetot voop{to. Ubeden sum deka za vreme na Allahoviot Pratenik, sallallahu alejhi ve selem., nikoj od lu|eto ne znael ni{to za trkaleznata forma na Zemjata, nitu toa bilo del od ~ie bilo znaewe. Vo toj period se objavuva Kuranot i se objavuva kuranskiot ajet: “I Zemjata Nie ja ra{irivme(raspostelivme)…” (El-Hixr,19; Kaf,7) Morame da ja naglasime preciznosta i sovr{enstvoto na ovoj kuranski izraz. Upotreben e edinstveniot soodveten izraz za vremeto vo koe e objaven 69 Poznat islamski teolog od sredniot vek

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

i za site naredni vekovi. So izrazot ja ra{irivme (raspostelevme). Prvoto zna~ewe na ajetot istovremeno se postignati dve va`ni zna~ewa. Zemjata Nie ja ra{irivme… zboruva deka Zemjata e ra{irena, {to ne prestavuva{e problem, bidej}i vo toa vreme lu|eto mo`ele so svoite o~i da ja vidat vistinitosta na toj ajet. Podocna, koga se vostanovi deka Zemjata e trkalezna, gledame deka toa bilo edinstven izraz koj celosno odgovara na opisot na Zemjinata topka. Posle toa da go pogledneme ovoj kuranski ajet: “Toj no}ta ja pokriva so denot, a denot go pokriva so no}ta”. (Ez-Zumer,7) Zo{to Vozvi{eniot Allah go upotrebuva zborot, obviva (pokriva). Kuranskiot izraz poteknuva od Allah i zatoa zborot- “jukevviru”, pokriva, e neverojatno precizen i nepogre{liv. No, zo{to e ka`ano pokriva, obviva, a ne ja ra{iruva no}ta i denot, {to podobro bi odgovaralo na opisot ako Zemjata e ramna, ili gi menuva denot i no}ta, ili so koj bilo drug zbor. Ako vie donesete ne{to i go obviete toa okolu trkalezen predmet }e ka`ete: «Ja obviv tkaeninata, na pr. vo klop~e, t.e. dobiv trkalezna forma taka {to zavitkav klop~e. Ako sakate nekoj ~ovek da vi napravi ne{to trkalezno }e mu ka`ete: “Zemi go ova i zaobli go!” t.e. napravi topka od nego. Direktnoto zna~ewe na zborovite na Vozvi{eniot Allah: “Toj no}ta ja pokriva so denot, a denot go pokriva so no}ta” e deka napravi tie da ja obvijat Zemjinata topka. Se ~ini deka – “zavitkuva” e najdobriot na~in za da se prevede arapskiot zbor “kevara”, kako vo prevodot na R. Bla{er. Prvobitnoto zna~ewe na ovoj glagol e spiralno da se svitka turbanot okolu glavata; vo site drugi zna~ewa e za~uvan poimot na zavitkuvawe. Sovr{eniot Kuran uka`uva deka no}ta i denot ja opfa}aat Zemjinata topka istovremeno vo sekoj moment. Vozvi{eniot Allah ne rekol:» Toj Zemjata ja pokriva so no}ta, a potoa ja pokriva so denot.» Zborovite: “Toj no}ta ja pokriva so denot, a denot go pokriva so no}ta” , so upotreba na predlogot “ala” na glagolot “kevvere”, zaslu`uva pogolemo vnimanie, za da dobieme dopolnitelen pregled vo domenot na sovr{enstvoto na Kuranot. “Toj no}ta ja pokriva”. Zna~eweto na ovoj ajet e deka tie istovremeno i zaedno se nao|aat okolu Zemjinata topka, i na toa Kuranot uka`al pred ~etirinaeset vekovi, dodeka ~ove~kata nauka uspeala da stigne duri vo posledniot period od istorijata. Pra{aweto za trkaleznata forma na Zemjata, Kuranot go spomnuva i na drugi mesta. Zo{to? Zatoa {to e toa golema prirodna vistina. Na drugo mesto podr`uvaj}i go tvrdeweto deka Zemjata e so sferi~en oblik mo`eme da go najdeme slednovo:

70 Tolkuvawe 118

119


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

“Zarem tie ne gledaat deka Nie Zemjata im ja stesnuvame, namaluvaj}i im gi pograni~nite oblasti?” (Er Rad, 13:41) Alternativen prevod na ova bi glasel: “Ne gledaat li deka, navistina, Nie doveduvame do toa da ja skratuvame Zemjata od nejzinite strani “. Site ovie Kuranski izrazi se dovolen pokazatel za mo}nite Kuranski vistini koi dene{nata nauka gi potvrduva.

4.4.1 Plosnatost na Zemjata “Zarem tie ne gledaat deka Nie Zemjata im ja stesnuvame, namaluvaj}i im gi pograni~nite oblasti? A Allah sudi! Nikoj ne mo`e Negovata presuda da ja pobie i Toj brzo gi izramnuva smetkite.”(Er Rad, 13:41) Kaj Mustafa Mlivo(M.Mlivo) go najdovme sledniot prevod: “Zarem tie ne gledaat deka Nie na Zemjata & doa|ame stesnuvaj}i gi kraevite nejzini..” Vo tekot na nekolku stotini godini, postoel op{to prifaten fakt deka svetot e zaoblen. Pove}eto lu|e mislea deka toa e sfera i ne{to {to nalikuva na cvrsta topka. Vsu{nost, Zemjata e re~isi, no ne i vo potpolnost sferi~na. Taa ima lesno ispaknuvawe na ekvatorot. Mereno na nivo na more, pre~nikot na Zemjata na ekvatorot iznesuva 12.756 km. Oddale~enosta od Severniot do Ju`not pol isto taka merena na morsko nivo iznesuva 12.713 km. Koga }e se sporedat ovie dva pre~nika razlikata izgleda mala, samo 42,7 km. No, sporedena so visinata na Zemjinata povr{ina taa e golema. Na primer najgolemata planina Himalaite (so vrv Mont Everest) e okolu 9 km nad povr{inata nad moreto. Oblikot na Zemjata e originalno presmetan so merewe na kilometar po kilometar po kontinenti. Denes ve{ta~kite sateliti imaat mnogu poto~ni i pokompletni merni alati. Matemati~arite vnimatelno gi merat orbitite na ve{ta~kite sateliti, a potoa ja presmetuvaat gravitacionata sila so koja Zemjata deluva na satelitite. Od ovie kalkulacii go dobivaat oblikot na Zemjata.

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

4.5 VREMENSKI ZONI “... @ivotot na ovoj svet e sli~en na ovozemskoto rastenie na koe Nie mu spu{tame do`d od neboto so koj toa se izme{uva, so koe potoa se hranat lu|eto i dobitokot. I koga Zemjata so svoeto ruvo }e se ukrasi i }e se nakiti, i koga nejzinite `iteli }e pomislat deka tie se gospodari na toa, doa|a zapovedta Na{a, no}e ili dewe, i Nie toa go pokosuvame kako predhodno da ne bilo ni{to. Ete, taka Nie detalno im gi pretstavuvame dokazite na narodot koj saka da razmisli.” (Junus, 10:24) Pri~inata zo{to Semo}niot Allah veli: “no}e ili dewe” e ako vo toj moment nekoj nastan bi se slu~il za toa vreme preku den vo Amerika, toga{ toa bi bilo no} vo Avstralija i obratno. Sudniot Den se slu~uva vo celata zemja bez obyir dali e toa no}e ili dewe. Ovde e sodr`an eden nau~en fakt, a toa e deka Zemjata rotira okolu sebe,pri {to imame i den i no}. Gledaj}i 14 vekovi nanazad, lu|eto verojatno ne mo`at mnogu da znaat za vremenskite zoni i zatoa Kuranskiot navod za ovoj predmet e golemo iznenaduvawe. Konceptot deka edno semejstvo pojaduva za vreme na izleguvaweto na Sonceto, a drugoto u`iva vo sve`iot no}en vozduh e ne{to {to treba da se gordeeme duri i vo modernoto vreme. Sekako, pred 14 vekovi ~ovekot ne mo`el da patuva pove} e od 30 milji na den, taka {to bukvalno mu trebale meseci da dopatuva od Indija do Maroko. Verojatno, koga bi ve~eral vo Maroko, toj bi pomislil vo sebe deka negovite vo Indija isto taka ve~eraat. Ova e toa zaradi {to toj ne bi go razbral svoeto patuvawe koe {to se pominuvalo niz razli~ni vremenski zoni. Gledame deka Kuranot go poznava i istaknuva takviot fenomen. Vo ovoj citat 10:24 se naveduva deka koga istorijata }e dojde kon svojot kraj i koga }e dojde Sudniot Den, toj }e se slu~i vo eden moment i toj moment }e gi zatekne nekoi lu|e no}e, a nekoi dewe. Ova jasno ja ilustrira Allahovata Bo`estvena mudrost i Negovoto prethodno znaewe za postoewe na vremenski zoni, bidej}i takvoto otkritie ne bilo vo soglasnost so vremeto pred 14 vekovi. Sekako, ovoj fenomen ne e ne{to {to e lesno zabele`livo, a ovoj fakt e dovolen dokaz za avtenti~nosta na Kuranot.

4.5.1 Smena na denot i no}ta Vo epohata vo koja se smetalo deka Zemjata e centar na svetot i deka Sonceto e podvi`no vo odnos na nea, koe ~ove~ko su{testvo ne bi go stavilo 120

121


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

dvi`eweto na Sonceto vo vrska so smenuvaweto na denot i na no}ta? No, takva evokacija ne se javuva vo Kuranot koj ovaa tema ja tretira na sledniov na~in: “Znamenie za niv (lu|eto) e i no}ta: od nea Nie go vadime denot i, ete, onie ostanuvaat vo temnica.” (Jasin, 36:37) “Ne gleda{ li deka Allah, sekako, go vovlekuva denot vo no}ta...”(Lukman, 31:29) “...Toj ja zavitkuva no}ta so denot, a denot go zavitkuva so no}ta...” (Ez Zumer, 39:5) Ovie ajeti mo`at da bidat interesni koga se raboti za vovlekuvaweto, a osobeno za zavitkuvaweto na denot so no}ta i no}ta so denot (Poglavje 39, citat 5). No {to, vsu{nost, se slu~uva vo Vselenata? Kako {to amerikanskite kosmonauti dobro go videle i go fotografirale od svoite vselenski vozila, posebno na golema oddale~enost od Zemjata, od Mese~inata na primer, Sonceto postojano (osven pri pomra~uvaweto) ja osvetluva Zemjinata polutopka smestena nasproti nego, dodeka vtorata polovina ostanuva vo temnina. Bidej}i Zemjata se vrti okolu sebe dodeka osvetluvaweto ostanuva nepodvi`no, edna osvetlena zona vo forma na polutopka za 24 ~asa se svrtuva okolu Zemjata, dodeka polutopkata koja ostanala vo temnicata, za istoto vreme go izvr{uva istoto kru`ewe. Ova postojano obikoluvawe na denot i no}ta sovr{eno e opi{ano vo Kuranot. Toa vo na{e vreme e lesno dostapno za ~ove~koto razbirawe, so ogled na toa {to raspolagame so pretstavata za relativnata neizmestenost na Sonceto i za vrteweto na Zemjata. Ovoj proces na postojano zavitkuvawe so kontinuiranoto vovlekuvawe na edniot sektor vo drugiot, vo Kuranot e izrazeno kako da e zamisleno vo epohata koga ~ovekot bil svesen za trkaleznosta na Zemjata, {to o~igledno ne e slu~aj.

4.5.2 Denot i no}ta istovremeno se na Zemjata Denot i no}ta istovremeno se nao|aat na Zemjava. Da gi pogledneme sega drugite zborovi na Vozvi{eniot Allah: “Nitu Soneceto ne treba da ja stigne Mese~inata, a nitu no}ta da dojde pred denot…” (Ja-sin, 40) Kakva e porakata i zna~eweto na ovoj kuranski ajet? Negovoto naveduvawe na ovaa pojava e vo toa da se ispravi toga{noto ubeduvawe. Tie zboruvaa: “No} ta go prestigna na denot. Denot po~nuva so izlezot na Sonceto i zavr{uva so

122

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

negovoto zao|awe. Posle toa nastapuva no}, t.e. no}ta go prestigna na denot”. Allah x.{. vo Kuranot veli: “a nitu no}ta da dojde pred(go prestigne) denot…” So ovoj ajet Toj go negira nivniot govor deka no}ta go prestigna denot, pora~uvaj}i im: “Ne, nikako. Nitu no}ta mo`e da go prestigne denot, a nitu denot mo`e da ja prestigne no}ta.” Ova voedno e i objava deka Zemjata e trkalezna, i deka no}ta i denot istovremeno se prisutni na Zemjata. Ako go prifatime misleweto deka Zemjata e golema ramna plo~a, toga{ bi bile mo`ni samo dve sostojbi. Prvo: Allah, xelle {anuhu, Go sozdal Sonceto i mu opredelil polo`ba taka {to negovite zraci direktno da bidat naso~eni kon Zemjinata ramnina. Vo toj slu~aj, na celata Zemja prvo e prisuten denot. Potoa Allah x.{. bi go oddale~il Sonceto i toga{ bi nastapila no}. Vtoro: Allah x.{. go sozdal Sonceto i toa voop{to ne e naso~eno samo kon Zemjata. Vo toj slu~aj na Zemjata prvo bi bila prisutna no}ta, a posle toa bi do{lo Sonceto nad Zemjinata ramnina i bi nastapil den. Treto re{enie ne e mo`no. Taka, koga Allah, xelle {anuhu, veli: “a nitu no}ta da go prestigne denot”… celosno ja isklu~uva mo`nosta denot da ja prestigne no}ta i obratno, bidej}i me|u niv nema prestignuvawe. Od koga? Od po~etokot na sozdavaweto na Zemjata, ili od koga Allah, xelle {anuhu, ja sozdade Zemjata. Vo govorot za materijalnite predmeti ovaa situacija e mo`na edinstveno vo slu~aj Zemjata da e trkalezna forma. Koga Allah, xelle {anuhu, gi sozdal Sonceto i Zemjata, gi postavil denot i no}ta zaedno. Zemjinata polovina svrtena kon Sonceto stanala den, a vtorata polovinano}. Potoa Zemjata po~nala da rotira okolu svojata oska, pa no}ta stana den, a denot stanal no}. Zna~i, so zborovite na Kuranot: “a nitu no}ta da dojde pred denot…” indirektno e ka`ano deka Zemjata e sozdadena vo trkalezna forma. Zna~i pod “vovlekuvawe” se misli na postepeno menuvawe na edna rabota. Vo slu~ajov postepeno navleguvawe na denot vo no}ta i postepeno vovlekuvawe na no}ta vo denot. Ovoj fenomen ne e vozmo`en ako Zemjata e ramna, samo dokolku e vo forma na sfera toga{ e mo`no denot poleka da navleguva vo no}ta, i no}ta poleka da navleguva vo denot! I no}ta im e dokaz: Nie ja trgame dnevnata svetlina i tie ostanuvaat vo mrak. (36:37) So koja brzina se odvojuva no}ta od denot? Bidej}i radiusot na Zemjata e 6378 km i dol`inata na denot 86.400 sekundi dobivame deka brzinata e 463,83 m/sek. Ajetite 27:88 i 36:37 uka`uvaat na rotacijata na planetata Zemja. Na{ata

123


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

planeta se dvi`i okolu Sonceto so brzina od 107.826 km/~as.(30 km/sek), i se vrti okolu svojata oska so brzina od 1.669 km/~as. Bidej}i brzinata na ekvatorot e najgolema, tamu samrakot najkratko trae. 4.5.3 Granica na denot i no}ta “...jadete i pijte se dodeka ne vi bide tolku jasno da mo`ete da go razlikuvate belata od crna nit na mugrata; ottoga{, pa do no}e, postete! ...Ete, taka Allah im gi objasnuva ajetite Svoi za da bidat bogobojazlivi!” (El Bekare, 2:187) Granicata na svetlosta i temninata. Denot astronomski se deli na no} i ramnodenica. No}ta e vremenski interval koj }e pomine pome|u dve posledovatelni dopirawa na gornata to~ka na Son~eviot disk so horizontot. Prviot nastapuva so pri zao|awe , a drugiot pri izleguvawe na Sonceto. Delovite na no}ta po zao|awe na Sonceto, koi se odlikuvaat so relativna vidlivost se ve~erniot samrak i utrinskoto izgrevawe na sonceto, ili ramnodenica. Vo zavisnost od od intenzitetot na dojdovnata svetlina vo vedrite no}i bez mese~ina razlikuvame tri vidovi na samrak: ve~eren i utrinski, kako i astronomski samrak. Astronomskiot samrak e i najdolg. Na krajot na ve~erniot astronomski samrak se pojavuvaat i yvezdi koi mo`at da se vidat so golo oko, dodeka na po~etokot na utrinskiot samrak po~nuvaat da se gubat. Ovoj moment prakti~no se narekuva moment na delba na no}ta i denot. Spored toa razlikuvame: ve~eren astronomski samrak koj zapo~nuva so zao|aweto na celiot Son~ev disk, a se zavr{uva koga negoviot centar }e se najde 18 stepeni pod horizontot i utrinski astronomski samrak koa negoviot centar }e se najde na -18 stepeni, a zavr{uva so na prviot dopir na Sonceto so horizontot. Osvetlenosta pri taa delba iznesuva samo 0,0006 luksa71. Samracite se najdolgi na ekvatorot, a najdolgi na pogolemite geografski {irini. Vrz osnova na seto ova gore izneseno, lesno mo`eme da povrzeme deka dadeniot ajet se odnesuva so poimot astronomski samrak, bidej}i tie 18 stepeni vsu{nost ja odreduvaat granicata na temnicata i denot. 4.5.4 Rumeniloto ve~erno 71 Luks (simb: lx, lk) is the izvedena SI edinica za osvetlenost i svetlosna izleznost koja ja izrazuva svetlosnata mo} po edinica povr{ina. Eden luks e ednakov na eden lumen na kvadraten metar: 1 lx = 1 lm/m2 = 1 cd·sr·m–2.

124

125


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

“I se kolnam vo rumeniloto ve~erno,” (Al In{ikak, 84/16)

[to e pri~inata za rumenata boja na samrakot? Tolkuvaweto e sledno. Pri niskata polo`ba na Sonceto, pri negovoto zao|awe i izleguvawe, Son~evite zraci pominuvaat dolg pat niz atmosferata. Na toj pat najmnogu slabeat zracite so najkratki branovi dol`ini. Edinstveni koi mo`at da gi sovladaat site tie pre~ki se onie pogolemi branovi dol`ini , a toa se crvenite, pa zatoa gi gledame rasprskani vo zracite kako zlatno `olto, portokalovo i rumeno nebo na isto~nata ili zapadnata strana na horizontot. Od toa i Sonceto i Mese~inata ja dobivaat crvenikavata boja. Posebno ubavi boi na samrakot se zapazuvaat koga vo atmosferata ima mnogu sitni cvrsti ~esti~ki. Toa naj~esto se slu~uva po golemi vulkanski erupcii, koga vo atmosferata navleguvaat golemi koli~estva na vulkanska pepel. Toa dopira mnogu visoko, a vetrovite ja rasturaat nadaleku po planetata pa se zabele`livi mnogu daleku od erupcijata. Takov bil slu~ajot so vulkanot Krakatau, koga vo 1883 i po~etokot na 1884 na golem del od svetot bile zabele`ani nevoobi~aeni samraci. Fakt e deka ~esti~kite na pra{ina koi stignuvaat vo atmosferata od povr{inata na Zemjata se naj~esto krupni , pa Son~evite zraci na niv poinaku se rasprsnuvaat od sitnite. Silinata na rasprskanoto svetlo toga{ ne zavisi od branovata dol`ina. Vo nekoi okolnosti samrakot se zabele`uva vo silna, temnocrvena boja, so zakanuva~ki izgled. Pri golemi ~esti~ki (osobeno koga vo zrakot ima mnogu vodena parea) site branovi dol`ini podednakvo se rasprsnuvaat. Pa sonceto pri toa dobiva belkasta boja. Boite na samrakot otkrivaat kakov e sostavot na atmosferata i {to se nao|a vo nea, dali se raboti za ~ista ili ne~ista pra{ina i kolkavi se ~esti~kite {to ja valkaat. Toa s$ mo`e da bide vo vrska so prisutnata nasoka i silina na vozdu{nite struewa i so toa so atmosferskite procesi i vremeto. Zna~i, vo ovoj bo`estven stih, Allah Sevi{niot uka`uva na bitnosta na ova rumenilo i na ovaa boja kako ne{to mnogu va`no za nas kako prirodna pojava. Deneska vrz baza na toa se vr{at merewa i ispituvawa na zagadenost na atmosferata i duri zavisi avionskiot transport , za{tita na sredinata i poka~uvaweto na {tetnoto zra~ewe i sli~no.

-“Izvr{uvaj go namazot (molitvata) koga Sonceto od polovina nebo }e trgne, pa do no}nata temnina, i namazot v mugri, bidej}i na namazot72 v mugri mnogumina prisustvuvaat.” (El Isra, 17:78)

Deklinacijata e agolno rastojanie na Sonceto severno ili ju`no od Zemjiniot ekvator. Zemjiniot ekvator e naklonet pod agol od 23,45 stepeni vo odnos na ramninata na Zemjinata orbita okolu Sonceto, taka {to vo razli~no vreme vo tekot na godinata, kako {to Zemjata kru`i okolu Sonceto, deklinacijata se menuva pome|u 23,45 stepeni severno do 23,45 stepeni ju`no. Ova go uslovuva prodol`enieto na godi{nite vremiwa. Taka {to na 21 Dekemvri nastapuva zimski solsticij, na 21 juni nastanuva letniot solsticij, dodeka na 21 mart i 21 septemvri se proletnite i esenskite ramnodnevici, koga Sonceto e to~no nad ekvatorot. “Na Allah, ~inej}i sexda73, Mu se pokoruva s$ {to e na nebesata i na Zemjata, sakale ili ne sakale, a i senkite nivni, nautro i prikve~er.” (Er Rad, 13/15) Na Allah Mu se poklonuva s$ {to postoi na na~in razli~en od na{iot, no sepak so prirodata {to ja poseduva. Na~inot na poklonuvawe na yvezdite e preku nivno kru`ewe okolu svoja oska i okolu predvidenite galaksii do odredeno mesto vo prostorot. Istoto e i so site tela, po~nuvaj}i od elektronite, pa se do najgolemite galaksii i kvazarite i angelite koi{to go opkru`uvaat Prestolot na Sozdatelot koi postojano go veli~aat Gospodarot svoj za niv svojstven na~in. Spored islamskite nau~nici na{ite senkite vo tekot na denot se postojano vo sostojba na poklonetost i pokornost, za razlika od ~ovekot koj mo`e da bide nepokoren.

4.6 SONCETO I MESE^INATA KAKO ORIENTIR ZA VREME I PROSTOR Toj pravi zorata da osamne, Toj no}ta za po~inok ja odredi, a Sonceto i Mese~inata za smetawe na vremeto; toa e odredbata na Silniot i 72 Namaz (tur.), salah (ar.) - dnevna, redovna i obligativna molitva kaj muslimanite.

4.5.5 Son~evata deklinacija

126

73 Sexda (ar.) - spu{tawe ni~kum, polo`ba na dlaboko poklonenie koga ~ovekot so svoite ~elo, nos, dlanki, kolena i stapala go dopira tloto. Sexdata pretstavuva ~in na obo`uvawe i sostaven del od namazot.

127


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

Seznajniot! (El Enam, 6:95 ) Ova smetawe se odnesuva i na hixretskata74(lunarna godina) i na Son~evata godina. Muslimanite i evreite smetaat spored Mese~inata, dodeka hristijanite i ostanatite se vodat spored Son~evata godina. Kako i da e Allah gi priznava i dvete smetawa. Bidej}i znaeme deka lunarniot mesec iznesuva 29 dena 12 ~asa i 44 minuti, {to zna~i deka edna godina trae 354,367 dena, dodeka son~evata godina trae 365 .2421 dena. Zna~i lunarnata i solarnata godina se poklopuvaat sekoi 33,5 godini. Na nekolku mesta se spomnuva taa razlika so matemati~ka preciznost. Ednoto mesto e 18 poglavje vo Kuranot koe zboruva za mom~iwata od pe{terata i nivniot prestoj vo pe{terata. “A tie vo pe{terata svoja ostanaa trista i u{te devet godini.” (El Kehf, 18/25) Koga bi presmetale, bi do{le do konstatacija deka 300 solarni iznesuvaat 309 lunarni godini. Zna~i kuranskiot ajet dava broj na godini i po son~ev i po mese~ev kalendar. Istiot primer go imame i so godinite na Nuh alejhi selam (Noe) za koj vo Kuranot pi{uva deka `iveel “1000 pomalku 50 godini” “Nie Nuh na narodot negov sme go ispratile i toj ostana me|u niv iljada, pomalku peeset godini, pa potoa gi snajde potopot, zatoa {to na Allah drugi za ramni mu smetaa.” (El Ankebut, 29/14) Koga }e se presmeta, }e dojdeme do konstatacija deka `iveel 1000 lunarni ili 950 solarni godini. “Toj vi gi sozdade yvezdite za vo mrakot da se orientirate spored niv, na kopno i more. Nie detalno im gi objasnuvame znacite Na{i na lu|eto koi znaat!” (El Enam, 6:97) Osven Sonceto i Mese~inata, za navigacija po kopno i more vo site vremiwa slu`ele i yvezdite. Na Allah Mu pripa|a seta mudrost, pa i ovoj fakt na koj uka`uval Kuranot, ne naveduvaj}i za {to se raboti konkretno, no tie {to se poupateni vo naukata dobro gi razbiraat ovie poimi koi zra~at so silna poraka. A Allah najdobro znae.

4.7 VOZDU[EN PRITISOK “Onoj kogo Allah saka da go upati – Toj srceto negovo kon islamot go otvara (raspolo`uva), a onoj kogo saka vo zabluda da go ostavi – Toj srceto negovo go stega(tesno) i umorno go ~ini isto kako da pravi napor 74 Базирана на сметање на времето според Месечината. Bazirana na smetawe na vremeto

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

na nebo da letne. Ete, taka Allah onie koi ne veruvaat bez poddr{ka gi ostava.” (El Enam, 6:125 ) Edno specifi~no znaewe koe e izlo`eno vo Kuranot, stoletija pred nivnoto nau~no otkritie e vrzano so sostavot na atmosferata. Sega e poznato deka {to pove}e se iska~uvame vo atmosferata, naiduvame na pomalku vozduh, a so toa i kislorod bez koj nema di{ewe. Tie koi {to letaat na golemi viso~ini, vo avioni, baloni, i sli~no, ~uvstvuvaat ostro stegawe vo gradite koe predizvikuva bolka. Vo sedmo stoletie nikoj ne bil svesen za ovoj fakt, osobeno tie koi {to `iveele na prostor koj bil so pomali viso~ini od 3000 metri. 1.Nau~nite fakti za sostojbata na ~ovekot na golemi viso~ini. a) Fiziolo{ki optimalno podra~je za `ivot na ~ovekot e od morskoto nivo pa se do 3 kilometri nadmorska viso~ina. b) fiziolo{ki nepovolno podra~je e od 3 do 15 kilometri. Vo ovaa zona postoi nedostig na kislorod i ova rezultira so nekoi simptomi na teloto na ~ovekot, kako {to e pojavata na hipoksija (nedostig na kislorod) i desparizam (nizok atmosferski pritisok). v) Bliska vselena e nad 15 kilometri. ^ovekot fakti~ki ne mo`e da `ivee na ovie viso~ini, pa duri i da vnesuva 100% dovolen kislorod. Toj bi moral da nosi kosmi~ko odelo poradi atmosferskiot pritisok, stud kako i nedostatok na kislorodot. 2. Simptomi vo faza na hipoksija a) Od nivoto na moreto do 3.000 metri takvi simptomi ne postojat. b) Od 3000 do 5.000 metri fiziolo{kiot sistem na ~ovekot ja spre~uva pojavata na simptomite na hipoksija, osven ako periodot na izlagawe e podolg. Di{eweto stanuva pobrzo i podlaboko, pulsot i krvniot pritisok isto taka rastat. v) Na visina od 5.000 do 7.500 metri fiziolo{kiot sistem ne funkcionira i ne mo`e da go snabdi organizmot so dovolno kislorod i se pojavuvaat ve} e spomnatite simptomi. Od tuka se pojavuva i stisokot vo gradite. g) Kriti~noto podra~je e od 7.500 metri pa nagore. Vo ova podra~je poradi krah na nervniot sistem ~ovekot potpolno gubi svest. Tuka se gubat site respiratorni funkcii i organizmot ne e vo sostojba fiziolo{ki da funkcionira. 3.Pa|aweto na pritisokot Koga ~ovek }e se izlo`i na nizok atmosferski pritisok na golemi viso~ini (a toa se slu~uva i so patnicite vo avion koga }e otka`e sistemot

spored Mese~inata.

128

129


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

za regulirawe na pritisokot), pritoa se pojavuvaat nekolku simptomi kako rezultat na ekspanzijata na gasovite i nivnoto zgolemuvawe vo ~ove~koto telo. Gasovite zarobeni vo prazninite na ~ove~koto telo, kako {to e stomakot, gi pritiskaat gradite i predizvikuvaat te{kotija pri di{eweto, nelagodnost i stegawe vo gradite. Sli~na rabota bi se slu~ila i vo debeloto crevo, belite drobovi, zabite, uvoto, sinusite, i seto ova bi predizvikalo ostri bolki vo teloto. Isto kako {to i Kuranot jasno ni spomnuva: -“Toj srceto negovo go stega (tesno) i umorno go ~ini isto kako da pravi napor na nebo da letne.”

4.8 TEKTONSKI DVI@EWA Tektonskite dvi`ewa se predizvikani od radioaktivnoto raspa|awe, koe se slu~uva vo jadroto na planetata, i od gravitaciskoto vlijanie na yvezdata, koe predizvikuva sila na plima i oseka i dodava dopolnitelna energija za tektonskite dvi`ewa. Rori Barns (Rory Barnes), astronom od Univerzitetot vo Va{ington, dodava deka tektonskite dvi`ewa se potrebni za dolgoro~na stabilnost na klimata, {to e preduslov za pojava na `ivotot. Planetata treba da se nao|a na dovolno rastojanie od mati~nata yvezda za silnoto gravitacisko vlijanie da ne predizvika mnogu silni tektonski dvi`ewa, prosledeni so vulkanska aktivnost, {to mo`e da bide pogubna za `ivotot. Ova istra`uvawe treba da go smali brojot na dosega poznatite potencijalno mo`ni mesta za `ivot vo vselenata, bidej}i pokraj dosega{nite kriteriumi sega se dodava i ova barawe za tektonski dvi`ewa. Novite presmetki sega imaat vlijanie na vklu~uvawe na onie mali planeti koi dosega se smetaa kako premali za da poddr`uvaat `ivot. Primer e Mars, koj vo minatoto imal tektonski dvi`ewa, no tie prestanale bidej}i toplinata od jadroto prestanala da doa|a na povr{inata. Kolku planetata e poblisku do svojata yvezda, tolku gravitaciskite vlijanija se pogolemi. Koga Mars bi bil poblisku do Sonceto, mo`ebi povtorno bi se aktiviralo negovoto jadro i bi se pottiknale novi tektonski dvi`ewa. Ako ima zamrznata voda (a ima), toga{ so nejzinoto isparuvawe bi se dobila atmosfera i bi se sozdale uslovi za `ivot kakov {to go poznavame. No, se ~ini taa ~est i pripadnala na Zemjata.

130

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

4.8.1Sloevi na Zemjata “Allah sozdade sedum nebesa i isto tolku zemji; Negovata naredba do site niv dostignuva za da znaete deka Allah e mo}en za s$ i deka Allah so znaeweto Svoe opfa}a s$! (Et Talak, 65/12) Ahmed zabele`al od Ebu Hurejre r.a. deka Allahoviot Pratenik a.s. ka`al: “Koj bespravno }e zeme peda zemja }e mu bide privrzana za vrat niz sedum Zemji.” Vakvi hadisi ima mnogu. Ibn Kesir tradicionalniot tolkuva~ na Kuranot veli: “Saka da se ka`e so ova deka sekoja od ovie Zemji (sloevi) e nad onaa prvata i e pogolema od prethodnata i taka do sedmata Zemja koja e tvrda i nema puknatini (nadvore{niot sloj). Vo utrobata na tie zemji se nao|a sredi{niot del vo koj se nao|aat te{ki elementi, kade tie se slevaat od site strani, ako nemaat nekoi pre~ki. Postoi raziduvawe dali tie Zemji se spoeni ili pome|u sekoja od niv se nao|a nekakov prazen prostor. Ova raziduvawe se javuva poradi sferite. “ Ahmed zabele`uva hadis od Ebu Hurejre po ovoj povod i veli: “Sedevme kaj Allahoviot Pratenik, sallallahu alejhi ve selem, pa pomina eden oblak.Toj zapra{a znaete li {to e ova? Odgovorivme :“Allah i negoviot Pratenik najdobro znaat.” toj ka`a “Onoj koj se pojavuva kako kazna za onie koi ne zablagodaruvaat na Allah i ne Mu se obra}aat so molitva. A znaete li {to e ova nad vas?“Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat!” odgovorivme. Toj ka`a “Toa e vozdignatiot skrien bran i neboto gri`livo ~uvano. Znaete li kolku ima pome|u vas i nego?”“ Allah i negoviot Pratenik najdobro znaat!” odgovorivme. Toj ka`a:“Kolku pet stotini godini” i taka s$ dodeka ne gi nabroja sedumte neba. Potoa zapra{a: A znaete li {to e nad nego? “Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat” odgovorivme. Toj ka`a: “Ar{! Znaete li kolku ima pome|u nego i sedmoto nebo? “Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat” odgovorivme.Toj re~e: “Kolku petstotini godini”. Potoa zapra{a: “A znaete li {to e pod vas? “Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat”-odgovorivme. Toj re~e :“Zemja. Znaete li {to e pod nea?” “Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat”-odgovorivme. Toj ka`a:“Druga zemja. Znaete kolku ima pome|u niv? “Allah i Negoviot Pratenik najdobro znaat” odgovorivme. Toj ka`a :“Kolku sedumstotini godini”- i taka prodol`i dodeka ne gi nabroja sedumte zemji. Potoa ka`a: Se kolnam vo Allah, ako nekoj od vas bide spu{ten na najniskata sedma zemja, toj propadnal.” 131


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

Potoa prou~il :“Toj e Prv i Posleden, Vidliv i nevidliv i Toj znae s$!(El Hadid,3) “Allah sozdade sedum nebesa i isto tolku zemji; Negovata naredba do site niv dostignuva za da znaete deka Allah e mo}en za s$ i deka Allah so znaeweto Svoe opfa}a s$!”(Et Talak, 65:12) Iako Ibn Kesir se sprotivstavuva na misleweto deka tie “zemji “ ne pretstavuvaat Zemjini sloevi kako {to tvrdele nekoi negovi toga{ni sovremenici od mutekelimini, i nekoi islamski nau~nici toj za svoeto tvrdewe go naveduva hadisot od Ibn Abas radijalanhu anhu, koj veli: “Na sekoja Zemja ima su{testva kolku i na ovaa, i duri i postoi Adem75 kako na{iot Adem, Ibrahim kako kako na{iot Ibrahim”, a istoto predanie e najverojatno izralijat.76 Naukata deneska sosema go doka`uva postoeweto na sloevi pod Zemjata i od hadisot jasno mo`e da se vidi deka Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, nazna~uva deka sedmata zemja pod nas e najopasna, odnosno deka koj } e bide tamu e pome|u nastradanite. Nau~no e poznato deneska deka jadroto na Zemjata e so~ineto od te{ki metali i ogromen pritisok i toplina koja sigurno nieden ~ovek ne mo`e da gi izdr`i. Kuranot ovde, osven na Zemjinite sloevi, uka`uva i na postoewe na drugi zemji sli~ni na Zemjata , za {to ve}e ka`avme e tvrdeweto na tradicionalistot Ibn Kesir, a toa go potvrduvaat i otkritijata vo posledno vreme. Edno otkritie koe gi ostavi evropskite astronomi v~udonevideni e pronao|aweto na, dosega, edna od najmalite planeti koi se nao|aat nadvor od Son~eviot sistem. Toa e planeta koja ima 14 pati pogolema masa od Zemjata, no kru`i okolu yvezda koja e mnogu sli~na na Sonceto. Ova mo`e da e karpesta planeta so mnogu mala atmosfera, ne{to kako “super Zemja”, no sepak postojat i razliki. Novootkrienata planeta kru`i okolu sopstvenata yvezda za ne{to pomalku od 10 dena i poradi bliskosta na orbitata do yvezdata se pretpostavuva deka temperaturata na planetata e nekade okolu 627 Celziusovi stepeni. Sepak, ova otkritie e mnogu va`no za naukata bidej}i do sega ne e otkriena nitu edna volku mala planeta. Site do sega otkrieni planeti se gasoviti xinovi so golemina na Jupiter ili pak nekolku pati pogolemi. Planetata kru`i okolu yvezda koja od Zemjata e oddale~ena 50 svetlosni godini i se nao|a vo soyvezdieto Oltar (Ara) koe mo`e da se zabele`i 75 Adam 76 Toa se predanija od hristijanite i evreite zemeni prete`no od biblijata ili od hristijanski i evrejski izvori.

132

133


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

samo od ju`nata hemisfera. Okolu ovaa yvezda kru`at u{te dve planeti koi isto taka se otkrieni neodamna. Ednata e so golemina na Jupiter i kru`i okolu yvezdata za 650 dena, a drugata se nao|a u{te podaleku, no nejzinata orbita se u{te ne e definirana so to~nost. Zemjata kako planeta mo`ebi sepak ne e edinstvena vo vselenata. Dosega se otkrieni nad stotina planeti koi kru`at okolu nekoi drugi yvezdi. Vo minatoto desetletie otkrivawata na ovie ekstrasolarni planeti gi ohrabrija nau~nicite da po~nat da razmisluvaat za planeti na koi postojat uslovi za `ivot. Novite istra`uvawa pak poka`uvaat deka Son~eviot sistem e sosema neobi~en vo sporedba so drugi yvezdeni sistemi. Do sega se otkrieni 123 ekstrasolarni planeti i tie se i do 10 pati pomasivni od Jupiter. Na{ata Zemja e navistina redok biser vo vselenata ili samo edno zrno pesok vo pustina.

4.9 FUNKCIJA NA PLANINITE -“Neboto koe vie go gledate bez stolbovi Go sozdade, a po Zemjata planini nepodvi`ni rasporedi za da ne ve potresuva, i po nea `ivotni od site vrsti rasprostrani. Nie od neboto do`d spu{tame i ~inime da po nego rastat raznovrsni blagorodni rastenija.” (Lukman, 31/10) Funkcijata na planinite, dadena vo Kuranot e: da ja {titi Zemjata od nejzinoto ni{awe, nikade vo Kuranot ne se spomnuva deka planinite ja {titat Zemjata od tektonski dvi`ewa (zemjotres) mnogu orientalisti ova go smetaat za gre{ka vo Kuranot, deka ako planinite ja {titat zemjata od nejzino tresewe kako doa|a do zemjotres? Arapskiot zbor za zemjotres e (zilzal), a zborot koristen vo Kuranot e (tamida), t.e. “da se ni{a” ili “da se lula”. Za zemjotresite Kuranot zboruva vo Poglavjeto “Zemjotres” poprecizno, no vo ovoj ajet ne stanuva zbor za zemjotres, tuku za ni{awe. Posle ova pove}e od jasno e deka niedna kniga ne mo`e vo potpolnost da se prevede od eden na drug jazik. Duri pove}e od te{ko e Kuranot da se prevede na koj bilo drug jazik. No zatoa islamskite nau~nici davaat najdobro mo`ni objasnuvawa za lu|eto nadareni so razum.

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

Toj po Zemjata nepodvi`ni planini rasfrla za taa da ne ve potresuva, a i reki i pati{ta za pravilno da se naso~uvate,(En Nahl, 16/15) Vozvi{eniot veli deka toj Zemjata ja poramni (rastegna) i nadolgo i na{iroko , vcvrstuvaj}i ja so visoki planini. Storil po Zemjata da protekuvaat reki , za da se napojuvaat razli~ni plodovi po vkus , po boja i po miris.

4.9.1 Planinite-prirodni stabilizatori “Zarem Zemjata postela ne ja napravivme, i planinite stolbovi,”(78:6-7) Kuranot ne veli dopolnitelno dodavame stolbovi, tuku samo stolbovi (fundamenti) da razjasnime malku pove}e za toa {to to~no se misli vo Kuranot, Geolozite vo dene{no vreme ni ka`uvaat deka Zemjata ima radius od 6378 km i deka dlabokiot del od Zemjata e tvrd i tamu ne mo`e da se razvie `iv svet, no povr{inskiot del na Zemjata e mnogu potenok i iznesuva 1,5-50 km i golema e mo`nosta, Zemjata da bi se ni{ala dokolku ne bi postoele planinite da ja stabiliziraat, i pogolemiot del od planinite e dlaboko vo zemjata (kako fundament, stolb), a samo mal del izleguva na povr{inata (pr. ledenite planini na Antartik, mal del se gleda na povr{inata, no 90% e pod voda). Naglasuvaweto na Kuranot, “a brdata kako stolbovi”to~no ni objasnuva toa {to deneska nau~nicite geolozi ni otkrivaat, deka planinite (brdata) se stolbovi na zemjata. Kuranot za ovoj fenomen zboruva i vo : Surah En Naziat 79 (ajet 32) Allah xelle {anuhu, veli: ... I brdata gi zacvrsti... Sura El Gaa{ija 88(ajet 19): “Ne gledaat li tie....I kon brdata kako se postaveni “

Za toa deka planinite ja stabiliziraat Zemjata od nejzino ni{awe Kuranot zboruva na pove}e mesta.

“A Zemjata ja raspostelivme i po nea nepodvi`ni planini rasfrlavme i napravivme na nea se so merka da raste. “( Hixr, 15/19) 4.10 ZA[TITENO NEBO-NEBO [TO VRA]A

134

135


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

“I se kolnam vo neboto povratno” (Et Tarik, 86:11) Ovoj bo`estven stih (ajet) od poglavjeto Tarik dosta razli~no e preveden i kaj nekoi preveduva~i, kako Korkut(B. Korkut) i Kari} (E. Karic), kako “do`dlivo nebo”. No najpravilen mo`en prevod e daden od Mlivo(M. Mlivo) koj glasi: “Se kolnam so neboto polno so vra}awe”. Zborot “ar-rexi” se preveduva kako “koj vra}a nazad” ili “povratno”. Objasnuvaj}i go ovoj ajet Mlivo naveduva :“Zborot “rex” vo ovoj ajet e navistina ~udo. Samo so eden zbor Kuranot go opi{uva celiot kompleksen proces koj se odviva vo neboto. Tuka se opi{uva sposobnosta na neboto (Zemjinata atmosfera) deka na Zemjata se vra}a seta korisna forma na materija i energija, deka site po `ivot opasni vidovi na materii i energii koi doa|aat od kosmosot da gi vrati nazad ili da gi neutralizira kako {to i prethodno gi opi{avme tie karakteristiki na sekoja sfera posebno vo objasnuvawe za ozonosferata. Ediniot Bog vo Kuranot na sledniot na~in ni go svrtuva vnimanieto na edna zanimliva karakteristika na nebesniot svod. Ovaa karakteristika na nebesniot svod e doka`ana po pat na nau~nite otkritija na dvaesettiot vek. Atmosferata koja ja opkru`uva na{ata planeta ima krajno presudna uloga vo odr`uvaweto na `ivotot na Zemjata. So sogoruvaweto se uni{tuvaat meteorite so razli~ni golemini koi se pribli`uvaat kon Zemjata. Pokraj toa atmosferata ima uloga na filtrirawe na zracite koi doa|aat od vselenata i koi se {tetni po `ivite su{testva, i ja {titat Zemjata od mnogu niski temperaturi na kosmosot koi vo prosek iznesuvaat blisku do nulata ili okolu -270 stepeni Celziusovi. Atmosferata se protega na visina do 1000 km i najbitnite funkcii se tie za odr`uvawe na `ivotot na planetata i da deluva kako {tit od raznovidni zra~ewa i kako dispanzer na meteoriti i meteorski do`d. Zborot “semma” i “semavaat” se koristat za razli~ni zna~ewa vo Kuranot. Zborot “semavat” (nebesa) koj e mno`ina od “sema” (nebo) sekoga{ se koristi za da ja ozna~i vselenata kako celina. Zborot “sema” pak go ozna~uva najbliskoto nebo odnosno Zemjinata Atmosfera. Nau~nite ispituvawa vo dene{no vreme doka`aa deka Zemjata ja obvitkuvaat pove}e sloevi od koi sekoj ima svoja posebna funkcija: nekoi od niv imaat funkcija da gi vra}aat zracite od Zemjata i isparuvaweto na vodata, a, pak, drugite gi vra}aat {tetnite zraci od vselenata. Prviot sloj koj ja obvitkuva Zemjata se narekuva troposfera, ~ija uloga e da gi vra}a isparuvawata od okeanite, so ~ija pomo{ dobivame do`d, dokolku ne bi bil ovoj sloj od neboto ne bi imalo do`dovi.

136

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

Ozonosferata e sloj koj gi vra}a {tetnite zraci, posebno ultravioletovite zraci povtorno nazad vo vselenata. Jonosfera e sloj koj gi vra}a radio i televiziskite signali od Zemjata, so ~ija pomo{ denes gledame televizija, slu{ame radio, razgovarame preku mobilen itn. Redosledot na ovie sloevi okolu Zemjata e ovoj: 1 - Troposfera 2 - Stratosfera 3 – Ozonosfera (del od Troposferata) 4 - Mezosfera 5 - Termosfera 6 - Jonosfera 7 - Egzosfera, najoddale~eniot sloj od Zemjata Site ovie sloevi ja obvitkuvaat Zemjata i bez niv ne bi postoel `iv svet na Zemjata. -“I nebesata i zemjata Allah gi sozdade so vistina. Ete, vo toa, navistina, ima znamenie za vernicite!” (El Ankebut, 29:44) Ovde zborot “semavat “ ozna~uva nebesa ili Univerzumi. -“Toj od neboto vi spu{ta voda; od nea napivka i so koja se navodnuvaat pasi{tata kade go ~uvate da pasi dobitokot va{. “( En Nahl, 16:10) Ovde pak e upotreben zborot “sema” koj ozna~uva nebo.

4.10.1 Ozonska obvivka “I koga dojde do mestoto kade {to zao|a Sonceto, toj vide deka toa izleguva nad eden narod na koj Nie ne mu dadovme od nego so {to bilo da se za{titi. “ (El Kehf, 18/90) Tuka se opi{uva sposobnosta na neboto (Zemjinata atmosfera) da ja vra}a na Zemjata seta korisna forma na materija i energija, a site po `ivot opasni vidovi na materii i energii koi doa|aat od vselenata da gi vrati nazad ili da gi neutralizira. Neboto na Zemjata ja vra}a vodenata parea vo vid na do`d (da toa ne e taka okeanite bi presu{ile), toplotnite branovi emitirani od Zemjata, elektromagnetnite branovi (radio i TV) , razni vidovi na ~esti~ki itn. Od druga strana, nazad vo vselenata za{titniot ozonski sloj gi vra} a ultravioletovite zraci i smrtonosnata radijacija. Isto taka, gi odbiva kosmi~kite zraci koi patuvaat so fantasti~nite brzini kon Zemjata koi bi bile opasni po `ivotot na Zemjata. ^ovekot vo 7 stoletie mislel deka ova se

137


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

odnesuva samo na do`dot. Zemjinata atmosfera e sostavena od pove}e sloevi koi imaat svoja posebna uloga. Na primer, troposferata e so visina pome|u 13 i 15 km i ovozmo`uva preku kondenzacija na vodenata parea vodata da se vrati vo oblik na do`d na Zemjata. Ozonosferata se nao|a na visina od 25 km i ovozmo`uva reflektirawe ili odbivawe na radijacijata i {tetnite ultravioletovi zra~ewa koi doa|aat od vselenata. Jonosferata nalikuva na satelit koj preku odbivawe na radiobranovite koi se emitiraat od Zemjata obezbeduva od golema oddale~enost razgovori preku mobilnite telefoni, radio i televiziski emitirawa. Magnetosferata ja vra}a vo vselenata radijacijata koja ja {iri Sonceto i ostanatite yvezdi , pred da stignat do povr{inata na Zemjata. Seto ova e dokaz za natprirodnosta na Kuranot. Od citiraniot ajet mo`e da se izvle~at slednive zaklu~oci: 1. Zborot “{tit” uka`uva deka od Sonceto doa|a ne{to {tetno, bidej}i da ja nema{e taa {teta nema{e ni da ima potreba od {tit. 2. Porano pri prevodite se koristel drug prevod na ajetot i namesto “{tit” bea koristeni izrazite “planini” i “ridovi”, iako tie od ni{to ne n$ {titat, osven koga nie bi `iveele na primer vo pe{teri i podzemni tuneli. 3. Citatot ni uka`uva deka ovie lu|e se ne{to posebno od drugite i zatoa se izzemeni, voedno tie nemaat {tit, dodeka ostanatiot svet go ima. 4. Zborot :“ne im napravivme {tit” poka`uva deka {titot e Bo`je delo, a ne ~ove~ko. Ova avtomatski gi negira pogre{nite tolkuvawa za ne{to {to ~ovek go sozdal, kako ku}i i sl. 5. Ajetot uka`uva na prisustvo na lu|eto na toa mesto i deka toa mesto ne e za{titeno. Ova e vo soglasnost so dene{nite soznanija vrzani so dupki vo ozonskata obvivka. Op{to se pretpostavuva{e deka tie dupki postojat otsekoga{. Rabotata zema dramati~en tek otkako se otkri deka ovie dupki se zgolemuvaat kako rezultat na ~ovekovoto o{tetuvawe na planetata. “I Nie neboto go sozdadovme kako pokriv siguren. No, tie se ramnodu{ni kon znamenijata Na{i.” (El Enbija, 21:32)

4.10.2 Za{titen nadvore{en sloj na Zemjata “i nie (xinite) nastojuvavme neboto da go dopreme i utvrdivme deka ima mo}ni ~uvari i ogneni meteori ;” (Al Xin, 72/8)

138

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

Nau~nicite otkrija ne{to novo vo atmosferata na Zemjata {to tie go opi{uvaat kako obvivka od plazma. Taa se javuva poradi Zemjinata magnetosfera, koja e neophodna i krucijalna za za{tita na planetata od solarnite vetrovi i radijacija. Edinstveniot na~in da se vidi magnetosferata e fenomenot polarna svetlina (aurora borealis i aurora australis). Dodeka pove} eto lu|e voop{to ne razmisluvaat za magnetosferata, taa mo`e da vlijae na na{ite `ivoti. Profesorot po fizika Rik ^apel od Univerzitetot Vanderbilt izjavi: “Iako e nevidliva, magnetosferata ima vlijanie na na{ite `ivoti sekojdnevno. Na primer, solarnite buri dejstvuvaat na magnetosferata na takov na~in {to toa mo`e da predizvika optovaruvawe na elektri~nite sistemi i mre`i na zemjata pri {to mo`e da dojde do otka`uvawe i pa|awe na celi mre`i na elektri~na struja, potoa mo`e da dojde do interferencija so radiotransmisiite i poremetuvawe na GPS signalite. Naelektriziranite ~esti~ki vo magnetosferata isto taka mo`at da ja o{tetat elektronikata kaj satelitite i da dovedat do promena na temperaturite i dinamikata vo gornite sloevi od atmosferata.” Noviot region be{e otkrien otkako ^apel i istra`uva~ite go otkrija fenomenot {to tie go narekoa “priroden ciklus na energizirawe koj gi zabrzuva jonite so niska energija vo Zemjinata atmosfera pri {to istite preminuvaat vo povisoki energetski nivoa vo magnetosferata. Spored istra`uva~ite, toplata plazma se protega od no}nata strana na planetata i se obvitkuva s$ do dnevnata strana. Kako {to obvivkata navleguva vo dnevnata strana, taa s$ pove}e oslabuva i is~eznuva. Poradi ovoj fakt plazmata obvitkuva okolu 3/4 od Zemjata. Obvivkata se hrani so niskoenergetski ~esti~ki koi se krevaat i izdignuvaat vo vselenata od polovite na Zemjata, potoa se zakrivuvaat vodeni od silovite linii na magnetosferata za 180 stepeni, i povtorno se vra}aat nazad vo polarnite regioni na Zemjata. Klu~en del vo analizite koi dovedoa do ova otkritie be{e eden program razvien od francuskiot istra`uva~ Dominik Delkort. Toj razvil softver koj predviduva kade odat ~esti~kite vo atmosferata. Edno od predviduvawata napraveni so pomo{ na softverot e toa kako se dvi`at jonite i potoa kako istite zavr{uvaat kako plazmatska obvivka. “Ovie dvi`ewa se dosta komplicirani. Jonite se izvrtuvaat, iskrivuvaat, odbivaat i otskoknuvaat. Mnogu raboti se slu~uvaat, no matemati~kiot kod na Dominik ni ovozmo`uva da predvidime kade tie odat i kade zavr{uvaat” - veli ^apel.

139


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

^apel i negovite kolegi gi nabquduvale satelitite za da gi izmerat svojstvata na jonite na razli~ni lokacii vo magnetosferata. Koga ovie nabquduvawa bile vneseni vo kompjuterskiot kod na Delkort, bila otkriena toplata obvivka od plazma. Ovde ovoj ajet asocira deka i ovie super brzi su{testva (xini) se svedoci na nadvore{niot zemjen sloj koj e za{titen so edna nevidliva pregrada, za nas voo~liva vo sega{no vreme pred s$ so merni instrumenti.

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

visini od 30.000 do 64.000 kilometri. Ova istra`uvawe mo`e da im pomogne na nau~nicite da razberat {to mo`e da se slu~i vo idnina. Ova uka`uva na mo`noto otvorawe na neboto i istekuvaweto na kislorodot von Zemjata so {to siot `ivot na zemjata bi is~eznal i bi bil nevozmo`en, {to uka`uvaat i ispituvawata vo posledno vreme.

4.11 ELEMENTI NA ZEMJATA 4.10.3 Istekuvawe na kislorodot vo vselenata

“Nie ~ovekot, navistina, go sozdadovme od glina odbrana,” (Muminun, 23:12)

“i neboto }e se otvori i mnogu kapii }e ima,” (En Naba, 78:19) Kislorodot koj e del od na{ata atmosfera postojano “istekuva” vo vselenata. Spored merewata napraveni od satelitite vo 80-tite i 90-tite godini jonite (naelektrizirani ~esti~ki) koi “begale” se dvi`ele s$ pobrzo i pobrzo so tek na vreme. Ova indicira deka vo procesot e vklu~en nekakov mehanizam na zabrzuvawe. Spored najnovite rezultati, dobieni od grupa sateliti koi rabotat vo grupa nare~ena “Jato”, se poka`uva deka Zemjinoto magnetno pole gi zabrzuva jonite na kislorodot vo nasoka na Vselenata. No, ne gri`ete se! Sporedeno so koli~estvoto na kislorod vo na{ata atmosfera, koli~estvoto kislorod koe e detektirano kako “bega” od nas e nezna~itelno. No, vo idnina koga Sonceto }e po~ne da se zagreva, ramnote`ata mo`e da se naru{i i toa koli~estvo kislorod da stane zna~itelno.

S$ vo Vselenata go po~ituva Allahoviot zakon i Negovata odredba. S$ {to postoi Go veli~a i Go slavi Allah. Pa i ~ovekot koj e sozdaden od posebna glina. Koga }e se analizira teloto na ~ovekot }e se uvidi deka toa se poklopuva so 18 elementi koi gi sodr`i Zemjinata kora. Najbitnite me|u tie elementi se: kislorodot, silicium, aluminium, `elezo, kalcium, natrium, kalium, vodorod, hlor, jod, fosfor, olovo, bakar, srebro, jaglen i cink. Faktot deka ~ovekot e sozdaden od posebna glina, no istiot izraz, iako e spomnat vo porane{nite knigi, ne e sli~en na zborot “sulala” (bit, ekstrakt, su{tina), koj vo sebe vklu~uva biolo{ka su{testvenost i istata se poklopuva so sovremenite nau~ni znaewa.

4.12 BOGASTVO SO VODA Tim nau~nici od {vedskiot Institut za astrofizika gi obrabotuvale podatocite sobrani od satelitskata grupa “Jato” i otkrija deka kislorodnite joni se zabrzani soglasno promenite vo magnetnoto pole. Toa {to “Jato” e grupa od ~etiri sateliti e klu~no za analizata bidej}i im dava na nau~nicite mo`nost da ja merat ja~inata i pravecot na poleto na {irok prostor. Porano, pred razvitokot na vselenskoto doba, nau~nicite smetale deka vo magnetnoto pole ima samo ~esti~ki od solarniot veter. Denes znaeme deka naelektriziranite ~estici od son~eviot vetar gi sledat liniite na poleto i koga doa|aat vo kontakt so atmosferata se slu~uva ubavata polarna svetlina, aurora. Ova se slu~uva na polovite i vo nivna blizina. Na sli~en na~in i kislorodnite joni so dovolna energija se zabrzuvaat nadvor od atmosferata. “Jato” gi sobira{e potrebnite informacii nad polovite na

140

Poglavje 79, citati 30 do 33: “...i Zemjata potoa ja izramni, i izvadi od nea i voda i pasi{ta, i planinite gi zacvrsti za da u`ivate vo niv, vie i dobitokot va{!”(En Naziat, 79:30-33) Na ova nabrojuvawe na Bo`jite zemski dobrodetelstva kon lu|eto, izrazeni na jazikot koj im prilega na zemjodelcite i na nomadite od Arapskiot Poluostrov, mu prethodi povik za razmisluvawe za sozdavaweto na neboto. Vo pove}eto od ovie ajeti istaknata e va`nosta na vodata i prakti~nata posledica na nejzinoto prisustvo na Zemjinata po~va – plodnosta na po~vata. Navistina, vo pustinskite zemji vodata e element broj eden koj go uslovuva ~ovekovoto pre`ivuvawe. No, sugestijata vo Kuranot ja nadminuva ovaa

141


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

geografska osobenost. Istaknat e karakterot na planetata bogata so voda, edinstvena vo Son~eviot sistem. Bez voda, Zemjata bi bila mrtvo telo, kako i Mese~inata. Kuranot na vodata & dava prvo mesto me|u prirodnite fenomeni na Zemjata. Ciklusot na vodata tuka e opi{an so neobi~na to~nost.

4.13 NAJNISKO MESTO NA ZEMJATA “Elif-lam-mim. Vizantijcite se pobedeni, vo najniskata zemja, no tie, posle porazot svoj, sigurno }e pobedat. za nekolku godini i pred i potoa, Allahova e odlukata i toga{ vernicite }e se raduvaat” (Er Rum, 30:1-4) Sega e poznato deka taa zona e blisku do Mrtvoto More, koja voedno bila scena na tie bitki, odnosno najnisko mesto na Zemjata pod morsko nivo. Kuranot obrnuva vnimanie na Mrtvoto More vo razli~en kontekst, vrzano za ka`uvaweto za Lut a.s.77 koj bil vnuk na Ibrahim a.s.78 bil vernik i sledbenik na Ibrahim a.s.. Koga Ibrahim a.s. go napu{til svojot dom vo Haldeja i oti{ol vo Sirija i Palestina, Lut a.s. trgnal so nego vo dobrovolno progonstvo. Narodot na Lut a.s. koj bil potonat vo nemoral mu se potsmeval so slednive zborovi: “...imate odnosi so ma`i, na pati{tata presretnuvate i na sobirite svoi najodvratni raboti pravite”, odgovorot na negoviot narod be{e: “Napravi Allahovata kazna da n$ stigne, ako vistinata ja govori{!” (El Ankebut, 29:29) Kuranot iznesuva prikazna kako Bog gi uni{til `itelite na tie gradovi, osven Lut a.s. i vernicite {to go sledea: “A na `itelite od ovoj grad }e spu{time stra{na kazna od neboto, poradi toa {to se razvratnici. I od nego ostavivme vidlivi ostatoci za lu|eto koi razum }e imaat.” (El Ankebut, 29:34-35) Kaznata bila sulfuren do`d koj vo potpolnost gi prekril gradovite nivni, so mo`ni zemjotresi ili vulkanski erupcii. Isto taka, ima pre77 Lot

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

danie koe se spomnuva deka angelot Xibril (Gavril) a.s. go podignal toa mesto so edno svoe krilo do neboto i pota go sramnil so zemja. Vo Biblijata postoi toa mesto pod imeto Sodoma i Gomora. Vsu{nost, bibliskata prikazna ne korespondira so najnovite nau~ni ispituvawa, koi uka`uvaat deka mestoto Sodoma i Gomora e sramneto so Zemja do toj stepen {to skeletite na lu|eto pronajdeni na uni{tenite mesta uka`uvaat skr{enici koi nastanale od silen pritisok ili udar koj nastanal od vozduh. Denes celiot breg na isto~nata strana na Mrtvo More kade {to se nao|aa gradovite Sodoma i Gomora, e prekrien so sulfurni soli vo koi ne mo`at da opstojat `ivotnite i rastenijata. Mrtvo More na arapski se vika “Bahar Lut”, {to zna~i “Moreto na Lut”, taa scena kako kraen pusto{ kako {to stoi deka e traen simbol na uni{tuvaweto. Izrazot “edna” vo ajetot istovremeno zna~i – najblizok, najnizok. Komentarite na Kuranot, Allah da e zadovolen so niv, u{te pred 1000 g. bile so mislewe deka izrazot “edna el-erd” se odnesuva na najbliskata zemja na Arapskiot Poluostrov. No, sepak, ne mo`eme da se izbegne drugoto zna~ewe na ovaj zbor, na ovaj na~in Kuranot so eden zbor dava pove}e zna~ewa koi se ispravni. Najniskata to~ka na Zemjata e ova mesto, koe{to bilo svedok na bitkata vo koja bile porazeni Rimjanite, a koe e 408,13 metri pod morskoto nivo. Drugoto ~udo na ovie kuranski citati se to~nite predviduvawa koi bile objaveni vo Meka. Vo 614 godina, persiskata armija celosno ja porazila vizantiskata vojska, osvojuvaj}i gi Antiohija, Damask i Erusalim. Porazot na Vizantijcite mnogu gi pogodil muslimanite, dodeka mnogubo{cite vo Meka se raduvale na ova. I toga{ se objaveni prvite {est stiha od ova poglavje, vo koe se konstatira deka Vizantijcite se porazeni, no deka za nekolku godini }e gi porazat Persijcite i deka toga{ muslimanite }e se raduvaat. I toa navistina se slu~ilo: vizantiskiot (hristijanski) car Herakle vo 622 godina gi porazil Persijcite vo Ermenija i poradi toa muslimanite se raduvale.

4.14 @IVI SU[TESTVA I VO SREDINI KOI SE NEVOZMO@NI ZA ^OVEKOT

“Vo {est vremenski periodi Toj nebesata i Zemjata gi sozdade, a potoa nad Ar{ot se vozdigna: Toj znae {to vo zemjata vleguva i {to od nea izleguva, i {to od neboto sleguva i {to kon nego se podiga, Toj e so vas kade i da ste, i se {to pravite Allah gleda.” (Hadid, 57:4) Allah znae {to sleguva i {to se ka~uva na neboto. Ova indirektno uka`uva

78 Avram 142

143


4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

na postoeweto na `ivi su{testva koi gi naseluvaat Zemjata dlabinski, kako i su{testva koi gi naseluvaat povisokite delovi od atmosferata. Deneska, osven bakteriite i nekoi poprosti formi na flora i fauna, ne se nau~no doka`ani drugi formi na `ivi su{testva koi gi naseluvaat ovie sredini vo koi ~ovekot ne bi mo`el da pre`ivee bez pomo{na oprema. “Ete, taka Allahovi se site i na nebesata i na Zemjata. A onie koi gi povikuvaat sledej}i gi bo`estvata a ne Allaha, go sledat samo somnevaweto i samo drdorat.” (Junus, 10:66) Otkrivaweto na nekoi formi na `ivot vo vselenata ne uka`uvaat na ni{to drugo, osven deka i toa e vo posed na Silniot i Mo}niot, Sozdatelot na Vselenata. Da vidime {to velat poslednite soznanija na ova pole. Indija skoro ja isprati svojata prva sonda kon Mese~inata koja zavr{i so kontrolirano urivawe na nejzinata povr{ina. Sega agencijata izleze i so tvrdewe za u{te pogolemo i povozbudlivo otkritie koe mo`ebi }e ja predizvika percepcijata i razmisluvaweto na lu|eto za vonzemskiot `ivot. Indija tvrdi deka prona{la tri razli~ni vidovi na bakterii koi `iveat vo mnogu tenok sloj od retkata gorna atmosfera, na visina od 40 km nad povr{inata na Zemjata. Mnogu nau~nici gi smetaat ovie bakterii za vonzemski poradi toa {to `iveat vo takvi surovi uslovi i na tolku golemo rastojanie od povr{inata. Dokolku ova otkritie se potvrdi, toa }e ozna~i nova era vo prou~uvaweto na `ivot vo ekstremni uslovi. Bakteriskite kolonii mora da se sposobni za opstojuvawe vo mnogu surovi uslovi. Ultravioletovite zra~ewa na tolkava visina i von atmosferskiot za{titen sloj, se dovolno silni za da uni{tat bilo kakvi bakterii, a zgora na s$, tie mora da se spravuvaat so ekstremni temperaturi, retkata koncentracija na vozdu{ni ~esti~ki i nedostatok na organski materii. Sega se razvivaat {iroki debati za potekloto i strukturata na bakteriite. Nekoi nau~nici smetaat deka tie poteknuvaat od Zemjata, no bile isfrleni vo atmosferata preku vulkanski erupcii ili na drugi na~ini, dodeka pak drugi smetaat deka tie poteknuvaat od vselenata. Prviot otkrieni tip na bakterii e nare~en Bacillus Isronensis, vo ~est na ISRO, vtoriot tip e nare~en Bacillus Aryabhata, vo ~est na anti~kiot Indiski astronom Ariabata, dodeka tretiot vid e nare~en Janibacter Hoylei vo ~est na astrofizi~arot Fred Hojl. Bakteriite bile otkrieni so pomo{ na nau~nite instrumenti na istra`uva~ki balon na ISRO za merewa na golemi viso~ini, lansiran od Nacionalnata fabrika za baloni vo Hajderabad. 459 kg te{kiot balon po~nal da sobira primeroci na visina od 20 km pa se do visina od 41 km, kade {to bile otkrieni bakteriite. Analizite na primerocite bile

144

4. ZEMJA I NEJZINITE FENOMENI

vr{eni vo Centarot za kleto~na i molekularna biologija i Nacionalniot centar za kleto~na nauka (NCCS) vo Hajderabad. Najavata za ova otkritie ne e prvoto vakvo tvrdewe od edna vselenska organizacija za vonzemski `ivot. Pred nekoe vreme NASA najavi znaci za postoewe na `ivot na Mars koga lenderot Feniks otkri deka Marsovata atmosfera sodr`i zna~ajni koli~ini na metan. Na Zemjata, glavniot izvor na metanot se `ivite organizmi. So otkritijata od vakov tip, sekako deka ne e nadvor od realnosta da se razmisluva za mo`nosta bakterii da postojat i `iveat na mesto kako {to e Mars, iako negovite uslovi se premnogu ekstremni za pogolemiot broj na `ivotni formi kakvi {to postojat na Zemjata.

4.15 SOPSTVENA ENERGIJA NA ZEMJATA “ A {to e pote{ko: vas ili neboto da go sozdade? Toj go sozdade, svodot negov visoko go krena i go usovr{i, no}ite negovi mra~ni, a denovite svetli gi napravi.”(poglavje 79:2729) No, sepak, Zemjata ne bi mo`ela da opstane na apsolutna nula. Bez Sonceto edinstvena energija koja bi doa|ala bi bila od nejzina povr{ina. Toa {to treba da go ka`eme e deka na kilometar i pove}e pod Zemjinata povr{ina ve}e vladeat temperaturi okolu 60 stepeni i toa e dlabo~ina na koja rabotat kopa~ite na dijamanti. Koga ne bi bilo Sonceto, Zemjata bi gi raspodelila svoite toplini kon onoj del koj ne bi bil osvetlen od Sonceto, poradi sopstveno samozagrevawe. Ovoj tek na toplina ne bi bil dovolen da ja odr`uva toplinata nad to~kata na smrznuvawe, taka {to silata ve}e bi bila iscrpena za mesec ili dva. Temperaturata bi se stabilizirala verojatno negde pod 200 Kelvini i taka bi se odr`uval toj tek na toplina od Zemjata narednite nekolku milijardi godini.

145


POGLAVJE

5. Kosmi~ki zakoni i sili

5.1 UNIVERZALNOST NA ZAKONITE VO VSELENATA “Ne gleda{ li deka Allah se vam vi pot~ini? I ona {to e na zemjata, a ~amecot plovi po moreto so naredbata Negova. I On go dr`i neboto da ne padne na zemjata, osven, sekako, so odobrenieto Negovo. Allah, navistina, kon lu|eto e So~uvstvitelen i Somilosen!” (Al Hax, 22:65) S$ {to postoi zavisi od Sevi{niot. Toj n$ sozdal i bez Negova pomo{ ne bi mo`ele da opstojuvame. Sekoe telo poseduva odredena koli~ina na energija, iako ne znae kako taa “sama “ se kontrolira i naso~uva. Primer za ova e sonot kaj ~ovekot, kako i dvi`eweto na planetite i sl. Iako ~ovekot ne znae kako izveduva odredeni funkcii, dodeka spie toj normalno di{e i gi izvr{uva drugite funkcii. Seto ova e so pomo{ na Sozdatelot, Koj celata Vselena i sekoja kletka ja snabduva so potrebna funkcija i energija, {to ja naso~uva i raspolaga bez `elba ili potreba na ~ovekot. Dali nasekade vo Vselenata va`at istite prirodni zakoni? Odgovorot na ova pra{awe e “Da”. Spored poslednite istra`uvawa sprovedeni od strana na eden me|unaroden tim od astronomi, eden od najva`nite broevi vo teorijata na fizikata,

146

147


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

odnosot na masite proton-elektron, e re~isi potpolno identi~en vo edna galaksija oddale~ena od nas 6 milijardi svetlosni godini, so onoj vo laboratoriite na Zemjata, iznesuvaj}i pribli`no 1836,15. Astronomite koi u~estvuvale vo spomenatoto istra`uvawe do{le do ovoj odgovor yirkaj}i nazad vo vremeto ili vo dale~niot kvazar so oznaka BO218+367. Svetlinata od kvazarot na koja & se potrebni 7,5 milijardi godini da stigne do nas, delumno e apsorbirana od amonijakot od samata galaksija. Vo ovoj slu~aj, molekulot na amonijakot e to~no onaa molekula koja go stava na test na{eto razbirawe na fizikata vo dale~nata vselena. Imeno, pri spektroskopskite nabquduvawa na molekulot na amonijakot, izvr{eni so Efelsbergoviot (Effelsberg) stometarski radioteleskop, e poka`ano deka branovite dol`ini pri koja amonijakot ja apsorbira energijata od kvazarot se osetlivi na ovoj poseben broj od poleto na atomskata fizika (maseniot odnos protonelektron).So sporeduvawe na amonijakovata apsorpcija so apsorpcijata od strana na drugi molekuli, istra`uva~ite bile vo mo`nost da ja odredat vrednosta na proton-elektron maseniot odnos vo ovaa galaksija i so toa da potvrdat deka taa vrednost e ista kako i na Zemjata. Ova istra`uvawe bilo objaveno vo `urnalot Sajens (Science).79

5.2 GRAVITACIONI SILI - SILI NA PRIVLEKUVAWE “Nebesata koi vie gi gledate Allah bez stolbovi gi krena, i toga{ nad Ar{ot se vozvi{i, i Sonceto i Mese~inata gi pot~ini, sekoj se dvi`i do rokot odreden; Toj upravuva so se i detalno gi iznesuva dokazite, za da se uverite deka pred Gospodarot svoj }e zastanete.” (Er Rad, 13.2) Allah e Toj koj gi podigna nebesata, kako {to gledate, bez stolbovi. Potoa se utvrdi na Ar{ot. I gi pot~ini i Sonceto i Mese~inata. S$ te~e do opredelen rok. Toj upravuva so naredbata i Toj potenko gi objasnuva ajetite za da se uverite vo sredbata so Gospodarot va{. [to go dr`i neboto? Deneska nau~nicite govorat za gravitacionite sili koi gi dr`at nebeskite tela na odredeni rastojanija i spre~uvaat da dojde do me|usebni sudiri. Kako mo`ele da dojdat do vakvi soznanija prvite ~itateli na Kuranot? Bog ni veli vo Kuranot deka Toj e Onoj koj go podignal Neboto (55:7). I deka toj go dr`i da ne padne na Zemjata (22:65), no kako toa Bog go pravi? Koga ~ovekot bi bil avtor na Kuranot, nemu bi mu bilo mnogu lesno da go kopira odgovorot na ova

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

pra{awe od Biblijata. Me|utoa, deneska nikoj na takov odgovor ne bi mu dal vnimanie, nitu bi mu veruval. Vo novata amerikanska Biblija e nacrtana slika, kako avtorite na Biblijata go zamisluvaat svetot. Na taa slika neboto potsetuva na prevrtena ~inija, koja e potprena so potpira~i. Zemjata na taa slika e ramna i potprena so potpori. Potoa, posle podolg opis na taa slika urednicite na Biblijata zaklu~uvaat deka taa ideja e “prednau~en koncept na univerzumot”. Vo vreme koga Kuranot e objaven sekoj lesno bi mo`el da poveruva vo toj opis koj {to mo`el da se najde vo Biblijata, no toa vo modernoto vreme lu|eto go znaat malku pove}e. Bog vo Kuranot veli deka Toj go sozdade neboto: (31:10). Povtorno Bog veli vo Kuranot: (13:2). Ovie 2 ajeti go pobivaat veruvaweto deka neboto se dr`i na stolbovi koi go spre~uvaat da ne padne na Zemjata. Gravitacijata e univerzalna privle~na sila koja deluva pome|u materiite. Taa e najslaba poznata sila vo prirodata i zatoa ne igra nikakva uloga na vnatre{nite karakteristiki na materijata. No zaradi nejzinata dalekose`nost i univerzalnost, taa sepak ja voobli~uva strukturata i evolucijata na yvezdite, galaksiite i celata vselena. Traektoriite na telata vo Son~eviot sistem se odredeni so zakonot za gravitacija, dodeka na Zemjata site tela imaat sila na gravitacija proporcionalna na nivnata masa, koja Zemjinata masa ja crpi na niv. Gravitacijata se meri so zabrzuvaweto, koe go dava slobodnoto telo koe {to pa|a. Na Zemjinata povr{ina gravitacionoto zabrzuvawe e 9/8 m/s, taka {to za sekoja sekunda objektot koj {to pa|a zgolemuvaweto na negovata brzina iznesuva 9/8m vo sekunda. “Zo{to ne go poglednat neboto nad sebe? – kako go sozdadovme i go ukrasivme i kako vo nego nema nered!” (Kaf, 50:6) “Gledate kako Toj gi sozdade nebesata bez stolbovi...”(Lukman, 31:10) “Allah e Onoj koj gi krena nebesata, kako {to gledate, bez stolbovi. Potoa se utvrdi na Ar{ot. I gi pot~ini i Sonceto i Mese~inata...”(Er Rad, 13:2) Ovie dva posledni citati go otfrlaat veruvaweto spored koe nebeskiot svod ne pa|a na Zemjata samo poradi potpornite stolbovi. “I Toj neboto go krena... “(Rahman, 55:7) – Poglavje 22, citat 65: “...I Toj go dr`i neboto da ne padne na zemjata, osven, sekako, so odobrenieto Negovo... “(Hax, 22:65) Se znae deka oddale~enosta na nebeskite masi na golemi rastojanija,

79 Tekstot e prezemen od sajtot na “Astronomija”. 148

149


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

proporcionalni na goleminite na samite masi, pretstavuva osnova za nivnata ramnote`a. Kolku {to se masite pooddale~eni, tolku se silite na privle~nosta pome|u niv poslabi. Kolku {to se pobliski, tolku pove} e dejstvuvaat edna na druga: takov e slu~ajot so Mese~inata, koja e blisku do Zemjata (astronomski gledano) spored zakonot na privle~nosta vlijae vrz morskata voda, a ottamu doa|a i fenomenot na plimata. Ako dve nebeski tela se pribli`at premnogu, sudirot e neizbe`en. Gravitacijata ili Zemjinata te`a e prirodniot fenomen koj im dava te`ina na predmetite. U{te edna definicija za gravitacijata e deka toa e privle~na sila pome|u dve tela. Vo sekojdnevniot `ivot, privlekuvaweto poradi gravitacijata e rezultat na postoeweto na relativno golemi tela, kako {to se Zemjata i Mese~inata. Gravitacijata ne samo {to predizvikuva privlekuvawe kon relativno golemite tela, tuku vlijae i na povr{inata na nebesnite objekti, predizvikuvaj}i plimi, zemjotresi, pa duri i vulkanski erupcii, kako {to e primerot so Io najbliskiot satelit na Jupiter. Gravitacijata e edinstvenata sila sposobna da predizvika formirawe na planeti, yvezdi i galaksii. Taa e i pri~inata poradi koja nebesnite tela se dvi`at po predvidlivi pateki. Poimite za gravitacijata za prv pat vo naukata gi vovel italijanskiot astronom Galileo Galilej vo 16-17 vek. So poznatiot eksperiment so frlawe na top~iwa so razli~ni te`ini od Kulata vo Piza, doka`al deka gravitacijata podednakvo gi zabrzuva predmetite. Galileo doka`al deka verojatno otporot na vozduhot, a ne gravitacionata sila kako {to prethodno smetal Aristotel, e pri~inata {to polesnite objekti pobavno pa|aat. Vo 1687 godina Isak Wutn zaklu~il deka gravitacionata sila e pravoproporcionalna so masite na telata, a obratno so kvadratot od rastojanieto pome|u centrite na telata, i toa go potvrdil so eksperiment. Teorijata na Wutn do`iveala golem uspeh koga preku nea bilo predvideno postoeweto na Neptun vrz osnova na dvi`ewata na Uran, koi ne mo`ele da se pripi{at na vlijanieto na drugite toga{ poznati nebeski tela. Vo 1915 godina Ajn{tajn vo Op{tata teorija na relativnosta gi pripi{al efektite na gravitacijata na zakrivuvaweto vreme-prostor, namesto na mehani~kata sila. Spored Op{tata teorija, slobodnoto pa|awe na edno telo e vsu{nost inercijalno dvi`ewe na objektot, vo odnos na stati~niot nabquduva~ na zemjata. Vo Wutnovata fizika, vakvo zabrzuvawe ne mo`e da nastane, osven pod dejstvo na mehani~ka sila. Ajn{tajn predlo`il deka vreme-prostorot e zakriven od samata materija, i

150

151


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

deka predmetite pri slobodno pa|awe vsu{nost se dvi`at po lokalno pravi pateki vo zakrivenoto vreme-prostor. Ajn{tajn gi otkril i ravenkite za poleto na op{tata relativnost, koi go povrzuvaat prisustvoto na materijata so zakrivenosta na vreme-prostor. Ravenkite za pole na Ajn{tajn se sistem od 10 nelinearni diferencijalni ravenki. Nivnoto re{enie se komponentite na geometrijata na vreme-prostor, i patekite na dvi`ewe na inercijalnite objekti se presmetuvaat od tuka. Ajn{tajnovata teorija, iako poprecizna, e mnogu komplicirana; poradi toa vo praksa s$ u{te mnogu po~esto se koristat Wutnovite zakoni.

5.3 SVETLINSKO “ZAGADUVAWE” “Slaven neka e Allah koj nebesata i Zemjata gi stvori i temnina i svetlina dade, pa pak tie ne veruvaat – drugi so Gospodarot svoj izedna~uvaat!” (El Enam, 6:1) Najva`niot faktor pri nabquduvaweto na dlabokoto nebo e svetlinskoto zagaduvawe (light pollution). Toa popre~uva pri nabquduvaweto na temni i izdol`eni objekti, odnosno ba{ onakvi kakvi {to se objektite od dlabokoto nebo. Temnoto nebo e duri pova`no od goleminata na teleskopot; mal instrument na selo }e prika`e temni maglini i galaksii podobro otkolku golem teleskop v grad. Maglinata Orion (Orion Nebula - M42) mo`e da se nabquduva i pokraj golemoto svetlinsko zagaduvawe, no mnogu pove}e detali mo`at da se zabele`at za vreme na temni no}i bez Mese~ina. Sepak, se poka`uva deka i dokolku `iveete vo oblast so golemo svetlinsko zagaduvawe, mo`ete da u`ivate vo ona {to mo`e da se vidi niz gradskiot sjaj. Samo zapomnete deka ne treba da se obvinuvate samite sebe ili svojot teleskop za ona {to mo`e da izgleda kako prose~en rezultat. Namesto toa, napravete si zabele{ka da go ponesete svojot teleskop na izletite vo selo.

5.4 BRZINA NA SVETLINATA “Toj Sonceto izvor na svetlinata go napravi, a Mese~inata sjajna, i polo`ba ѝ odredi za da go znaete brojot na godinite i smetaweto. Allah toa mudro go sozdade. Toj detalno im gi predo~uva dokazite na lu|eto koi razbiraat.” (Junus, 10:5)

152

153


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

Najgolema poznata brzina, brzinata na svetlinata (se obele`uva so “c”) vo vakuum, e navestena e vo dva ajeti na veli~estveniot Kuran, povrzuvaj} i ja ovaa fundamentalna univerzalna konstanta na dvi`ewe so sistemot Zemja-Mese~ina. Novoto relativisti~ko tolkuvawe na ovaa Kuranska relacija dava vrednost c=299792,5 km/s {to e vo krajno za~uduva~ka soglasnost so prifatenata internacionalna vrednost. Vakviot rezultat ja potvrduva avtenti~nosta na samiot Kuran. Brzinata na svetlina vo vakuum pripa|a na mala grupa na fundamentalni konstanti, pa sepak taa zazema istaknato mesto vo ovaa grupa. Pred s$, taa se sretnuva vo mnogu razli~ni granki na fizikata. Od anti~kite Grci, pa do sredniot vek, se smetalo deka brzinata na svetlinata e beskone~na. Aristotel smetal deka svetlinata momentalno se {iri. Vo edinaesettiot vek arapskiot nau~nik El Hasan smetal deka svetlinata patuva so nekoja odredena brzina. Galileo ja ispituval ovaa brzina, no ne uspeal da ja izmeri i objasnil deka svetlinata se dvi`i izvonredno brzo. Roemir (1677) prv ja merel brzinata na svetlinata, koristej}i go pomra~uvaweto na satelitot na Jupiter, Io. Toj dobil eden neto~en rezultat od 215.000 km/s. bidej}i vo toa vreme ne bil to~no poznat dijametarot na Zemjinata orbita. Po~nuvaj}i od 17-ot vek se poka`uva postojan napredok vo metodite i tehnikite za odreduvawe na brzinata na svetlinata. Fromovata vrednost se smetala kako najto~na dolg period se do 1973g. Koga za ovaa cel bil primenet interferometar so modulirana laserska radijacija. Spored amerikanskiot nacionalen model S =299 792,4574 km/s Lunarnoto orbitalno dvi`ewe vo Kuranot Pred 14 vekovi, Kuranot, svetata kniga na islamot, objaven e od Bog na ~ove{tvoto po pat na Pratenikot Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, koj `iveel na Arapskiot Poluostrov. Arapite go koristele lunarniot kalendar vo svoeto smetawe na vremeto. Kuranot im se obra}a na edinstveniot jazik koj tie mo`ele da go razberat, ne me{aj}i se vo nivnite naviki. “... odredi za da go znaete brojot na godinite i smetaweto. Allah toa mudro go sozdade.” Lunarnot mesec ako go obele`ime T, (sideri~ki 27.32 dena toa e 655.71 ~asa; sinodi~ki 29.53 dena) i Zemskiot den t (sideri~ki 23~asa i 56 minuti ili toa e ednakvo na 86 164 sekundi i sinodi~ki to~no 24 ~asa, a toa e ednakvo na 86 400 sekundi). Mese~evata godina se sostoi od 12 meseci, pri {to eden mesec se definira kako vreme na edna revolucija na Mese~inata vo nejzinata orbita okolu Zemjata. Navestuvawe za takvata orbita imame vo Kuranot (21:33). Ovde e

154

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

iznesen eden nau~en fakt, a toa e postoewe na orbitite za Zemjata, Sonceto i Mese~inata! Vo Kuranot e vospostaven nov koncept, 1000 godini pred sovremenata nauka. Dol`inata na Mese~evata orbita (L) i vremeto (t) na eden zemski den se vo korelacija so Kuranskiot ajet koj ja opi{uva univerzalnata konstanta na brzina na nekoj kosmi~ki nastan (Kuran, 32:5). Kuranskiot izraz “...kako {to vie presmetuvate” ne ostava nikakov somne` deka vo pra{awe e lunarna (mese~eva) godina. Ajetot po~nuva so pogled na eden kosmi~ki nastan koj Bog go kreira i so nego upravuva. Ova slu~uvawe patuva niz celiot univerzum pome|u neboto i Zemjata tolku brzo {to vo eden den pominuva rastojanie vo prostor ekvivalentno na ona rastojanie koe Mese~inata }e go pomine za iljada lunarni (mese~evi) godini. Pra{aweto koe se postavuva e: Kakov e toj kosmi~ki nastan i koja e taa najgolema brzina so koja toj nastan se dvi`i na osnova na Kuranskite postavki? Gorniot kuranski ajet (stih) mo`e da se razbere kako sledno: rastojanieto koe go pominuva eden kosmi~ki nastan vo vakuum vo eden sideri~ki den ednakov e na dol`ina na 12 000 kru`ewa na Mese~inata okolu zemjata. C x t = 12 000xL. C e brzina na kosmi~ki nastan. t e vremenski interval na eden zemjen sideri~ki den, definiran kako vreme na edna rotacija na Zemjata okolu svojata oska t.e 23~asa i 56 minuti a toa e ednakvo na 86 164 sekundi. L e inercijalno rastojanie koe {to Mese~inata }e go pomine pri korevolucija okolu Zemjata za vreme od eden sideri~ki mesec - toa e dol`ina na lunarnata orbita od koja {to e isklu~en efektot od son~evoto gravitaciono pole. Isto taka, } e bide izmerena prose~na orbitalna brzina na Mese~inata (V) izvedena od prose~en radius (R) na lunarnata geocentri~na orbita merena od Zemjata za vreme na nejzinoto heliocentri~no dvi`ewe. Ovaa vrednost e dadena vo site knigi za astronomija. Agolot α e onoj agol koj {to go pominuva sistemot Zemja - Mese~ina okolu Sonceto za period od eden sidri~ki mesec, t.e. 27.32 dena. Mo`eme da go presmetame α ako go zememe vo predvid (365,25 dena) sistemot Zemja – Mese~ina vo period od edna heliocentri~na revolucija. Presmetkata ja dava slednata vrednost za brzinata: C = 12 000 x 3682,67 x 0.891 x 655,719 / 86 164 = 299 792 km/s. Ako ja pogledneme internacionalnata vrednost C= 299 792.458 km/s, }e ja zabele`ime izvonrednata soglasnost. Taka zaklu~uvame deka kosmi~kiot nastan vo prethodniot kuranski citat e identi~en na brzinata na svetlinata i deka site sli~ni kosmi~ki nastani vo vakuum patuvaat so ovaa maksimalna brzina kako {to se site vidovi na elektromagnetni branovi koi {to se {irat pome|u neboto i Zemjata, gravitacionite branovi niz celiot univerzum i site ~esti~ki koi{to patuvaat so ovaa najgolema brzina (na pr.neutrino).

155


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

Ovde e interesno da go navedeme kuranskot ajet koi{to ja navestuva istata relativisti~ka ednakvost Zemja - Mese~ina, kade Allah veli: “ I te pobrzuvaat so kaznata, a nema Allah da go prekr{i vetuvaweto Svoe. “ Ovie dva relativisti~ki kuranski ajeti istaknuvaat deka dobienata vrednost “C” e trajna apsolutna konstanta. Ne postoi nikakov nau~en dokaz deka vrednosta “C” mo`e da se menuva vo vremeto. Zaklu~ok: Interesno e da se najde na ovaa astronomska relacija pome|u radiusot na lunarnata orbita L i vremeto t na eden Zemjen den na osnova na novo relativisti~ko tolkuvawe koe ja navestuvaat najgolemata univerzalna brzina identi~na na brzinata “C” na svetlinata vo vakuum. Ovde, isto taka, doa|a do izraz edinstvoto vo kompleks na fenomeni koi na prv pogled nemaat ni{to zaedni~ko.

5.5 PATUVAWE NIZ VREMETO I PROSTOROT “Koga na neboto bi otvorile porta poradi niv i tie niz nea da se iska~uvaat,” (Al Hixr, 15:14) Crvjite jami (worm hole) se ~udna posledica od Ajn{tajnovata op{ta teorija na relativitet. Ovie takanare~eni “kratenki” niz vremeto i prostorot mo`at da povrzat dve razli~ni mesta vo Vselenata. Duri mo`at da povrzat i dve razli~ni vseleni. Isto taka, tie vodat kon mo`nosta za patuvawe me|u dve to~ki vo vremeto. Ovie ~udni objekti im dale golema inspiracija na pisatelite na nau~na fantastika i na filmskite scenaristi. No, zad niv stoi i fizika, koja mo`e da gi objasni. Sega se ~ini, spored teorijata, deka crvjite jami mo`at da generiraat svoe magnetno pole. Dali ova mo`e da se iskoristi za da se pronajdat crvji jami vo na{ata vidliva Vselena? Vo publikacija, izdadena poslednive godini, Muba{er Xamil (Mubasher Jamil) i Munir Armad Ra{id (Muneer Ahmad Rashid) od Nacionalniot Univerzitet za nauka i tehnologija od Pakistan gi istra`uvale svojstvata na bavnorotira~ka crvji jami i efektite {to tie gi dava na okolniot prostor. Nivnite presmetki pretpostavuvaat deka oblak od naelektrizirani ~esti~ki (elektroni) e gravitaciski privle~en i, kako {to crvjata jama rotira, go vle~e so sebe. Ovoj priod ve}e se koriste{e kaj bavnorotira~kite kompaktni yvezdi i nivniot efekt vrz okolnata yvezdena plazma. Ako toa {to se predviduva za gravitaciskoto privlekuvawe e to~no, toga{ spored Ajn{tajnovata op{ta teorija na relativitet }e nastane zakrivuvawe na

156

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

vreme-prostor. Najdobar na~in da go objasnime ova e da zamislime te{ka topka na elasti~no platno. Od te`inata, topkata go iskrivuva platnoto nadolu vo konusna forma. Ako topkata se vrti, toga{ trieweto }e predizvika platnoto da se deformira na drug na~in, da ja gubi svojata forma. Ako se primeni ovaa ideja na vreme-prostor(elasti~noto platno) i imate bavnorotira~ka crvja jama (topkata), toga{ deformacijata na vreme-prostor }e predizvika efekt na povlekuvawe na okolnite ~esti~ki, predizvikuvaj}i tie da se vrtat so crvjata jama. Tuka stapuva na scena istra`uvaweto na pakistanskite nau~nici. Ako imate rotira~ka masa od naelektrizirani ~esti~ki, toga{ mo`e da bide generirano magnetno pole. Spored ova, teoretski bavnorotira~ka crvja jama mo`e da ima svoe magnetno pole. Dali ova pole mo`e da se detektira so instrumenti? Toa zavisi od stepenot na zakrivenosta na prostorot. Kolku e pomala crvjata jama, tolku e pomala i gustinata na rotira~kite naelektrizirani ~esti~ki. Teoretski, prirodnite crvji jami bi trebalo da bidat mikroskopski. Isto taka, treba da bidete mnogu blisku do vlezot na crvjata jama za da go izmerite poleto. Se ~ini deka mo`nosta za detektirawe na crvja jama }e ostane vo domenot na nepoznatoto, barem zasega.

5.6 KOSMI^KI KONSTANTI “...spored Allahoviot zakon koj va`e{e za onie koi bea i is~eznaa! A ti nema vo Allahoviot zakon izmeni da najde{.” (Al Ahzab, 33:62) “Vo Allahovite zakoni ti nikoga{ nema da najde{ promeni, vo Allahovite zakoni ti nema da najde{ otstapuvawa.” (Fatir, 35:43) “spored Allahoviot zakon koj otsekoga{ va`i, a ti nema da vidi{ Allahoviot zakon da se promeni.”(El Feth, 48:23) Koga konstantite koi se postaveni vo prirodata bi imale razli~ni vrednosti , `ivotot ednostavno bi prestanal i nie bi prestanale da postoime na Zemjata. Sepak, tie ja imaat taa vrednost {to ja imaat, bez razlika na fizi~kata neophodnost. Primer za seto ova se Plankovata konstanta, brzinata na svetlinata, gravitacionata konstanta, elektri~niot polne` na elektronot i drugo. Site, ovie konstanti so isklu~ok na gravitacionata konstanta ne se promenile pove}e od 1% od nastanuvaweto na vselenata pa s$ do denes, dodeka, poradi {ireweto na Vselenata, gravitacionata konstanta se promenila za okolu 10%. Spored principot koj go navel Lajbnic: “ Ni eden

157


5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

fakt ne mo`e da bide realen, ili ne mo`e da postoi, i nitu eden citat ne mo`e da e to~en, dokolku ne postojat dovolno pri~ini zo{to e ne{to kako {to e, a ne e poinaku.” Ottamu nau~nicite se sudiraat so enigmata koja se zakanuva da go urne nivnoto zdanie, dodeka sledbenicite na Kuranot voop{to nemaat takva enigma. Pri~inata za s$ e Sozdatelot. Sekako deka site konstanti na neboto i Zemjata se nepromenlivi za da mo`eme nie da postoime i `ivotot na Zemjata. Nema pri~ina konstantite da ne bidat toa {to se, osven ako ne se postaveni od Znalecot so odredena cel i so jasna namera. Tie se postaveni na takov na~in kako {to Bog go odredil za da mo`e da se razviva organizacijata na Univerzumot, onaka kako Toj go ustroil. Ve}e prethodno analiziraj}i go Kuranskiot citat 22:65 uka`avme deka sekade vo poznatata ni Vselena va`at istite zakoni.

5. KOSMI^KI ZAKONI I SILI

“I neboto Go vozdignal i postavil merilo”(Er Rahman, 55:7) Kako doa|a do formiraweto na galaksiite vo Vselenata koja brzo se {iri i materijata se distribuira uniformno? Presmetkite na kosmolozite poka`uvaat deka materijata vo raniot stadium na Vselenata bila rasporedena ednakvo i zaradi toa gravitacionite kontrakcii (sobirawa) vo vselenata {to se {iri ne mo`ele da se slu~at. dokolku ne bile izgradeni nekoi posebni karakteristiki od strana na nekoja intelegincija vedna{ po Golemata eksplozija. Koga Golemata eksplozija bi bila nekoj slu~aen nastan, toa {to nie bi go videle bi bil raspored na materijata vo nered bez galaksii i kakov bilo poredok. Rabotite bile kontrolirani od strana na Intelegenten Sozdatel.

5.7 PRECIZEN BALANS Modernata nebularna hipoteza kako i prethodnite teorii, isto taka, se sretnale so nere{eni problemi za toa kako planetite se zdobile so potrebniot agolen moment, t.e. so dovolno energija koja gi stavila vo orbita okolu Sonceto pri brzinite {to gi imaat. Koga satelitot koj }e go napravat lu|eto se postavuva vo orbita , mora da se napravat niza na precizni nagoduvawa za da dojde do ramnote`a pome|u aktivnite sili (gravitacija, centrifugalna sila, rastojanie, brzina i.t.n) Bez tie precizni nagoduvawa, satelitot bi ostanal bez kontrola, bi padnal na Zemjata ili zasekoga{ bi se izgubil vo nadvore{niot prostor. Koga razmisluvame za orbitite na planetite, orbitite na beskone~niot broj na yvezdi i site galaksii, razbirame deka seto toa e rezultat na precizniot balans. Taa to~na odmerenost i uramnote`enost jasno uka`uva na postoewe na vrvna upravna sila koja e odgovorna za sozdavaweto i odr`uvaweto na vselenata, i Kuranot uka`uva na taa uramnote`enost. Rabotite bile kontrolirani “...pa vo dva vremenski perioda, kako sedum nebesa gi sozdade, i odredi {to }e se nao|a vo sekoe nebo. A najbliskoto nebo so sjajni yvezdi go ukrasivme nad nego Nie bdeeme. Toa e odredba na Silniot i Seznaen.” (Fusilet, 41:12 )

158

159


POGLAVJE

6. Osvojuvawe na vselenata

6.1 HIBERNACIJA “Nie vo pe{terata dlaboko gi zaspavme za dolga niza godini, potoa gi razbudivme za da poka`eme koja od dvete grupi podobro }e oceni kolku vreme prestojuvale. A Nie tebe ti ja ka`uvame vesta nivna spored Vistinata. Toa bea mom~iwa, veruvaa vo Gospodarot svoj, a Nie Upatstvoto u{te pove}e im go zgolemivme.” (El Kehf, 18:11-13) “I bi poveruval deka se budni, a tie spijat. I gi prevrtuvavme bilo na levata bilo na desnata strana, a ku~eto nivno gi be{e gi pru`ilo prednite noze kon otvorot. I koga bi gi videl vo begstvo }e se dade{e i strav }e te obzeme{e.” (El Kehf, 18:18) Idejata za smrznuvawe na `ivotnite funkcii na ~ovekot se ima razvieno u{te od porano. Pred 1400 godini vo Kuranot,ovoj fenomen koj vo naukata e poznat kako hibernacija, e opi{an samo so nekolku zbora. Mladite mom~iwa koi bile uspieni vo pe{terata celi 300 godini, se znak deka sekoja prikazna vo Kuranot ima pove}e dimenzii na pristap i pouki i istite mo`at da se koristat vo idnite vselenski istra`uvawa. Pritisokot na teloto do granicata od 60 mm `ivin stolb za eden do dva ~asa mo`e da dovede do 160

161


6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

po~etno razoruvawe na ko`ata i pojava na dekubitis (rani na ko`ata), pa go zabrzuva negovoto {irewe i predizvikuva o{tetuvawe na ko`ata. Poradi toa prevrtuvaweto, ili vrteweto na dvete strani vo tekot na spieweto, e neophodno za da se za~uvame od dekubitisot. Najkratok period za ova se dva ~asa za onoj koj le`i ili miruva, a petnaeset minuti za onoj koj sedi. Ova e eden blesok na Allahovata muxiza80 iska`ana so zborovite na Vozvi{eniot Gospodar: “ I Nie gi svrtuvavme sega na desna, sega na leva strana”, a se so cel Vozvi{eniot da gi so~uva nivnite tela od rani na ko`ata i nivnite posledici, za na onoj koj }e gi pogledne da mu izgledaat kako `ivi i zdravi. Ovoj fakt ne bil poznat za vreme na Objavata, a ni mnogu vreme pokasno. Nie go spoznavme ~itaj}i Kuran, objaven na posledniot Allahov pratenik s.a.v.s., ~ii sledbenici toga{ voglavno bile nepismeni. Seto ova go potvrduva faktot deka Kuranot mo`e da bide samo delo na Vozvi{eniot Gospodar na s$ {to e sozdadeno, a nikako delo na ~ovekov um. Ova e samo segment od nau~nite dokazi koi se spomnati vo Kuranot, ova e dokaz za vistinitosta na Kuranot. Ova e za po~it. Idejata za smrznuvawe na `ivotnite funkcii na ~ovekot se ima razvieno u{te od porano. Golem broj na nau~no-fantasi~ni filmovi go imaat koristeno ova scenario. No, dali ovaa ideja }e mo`e da se ostvari i vo realnosta? Dali kosmonautite }e mo`at da bidat zamrznati do momentot na pristignuvawe do celta? Evropskata vselenska agencija (ESA) se obiduva ovaa utopija za nas, spomnata vo Kuranot, da ja pretvori vo realnost. Na ovaa programa rabotat grupa nau~nici od razli~ni profili pri univerzitetot vo Pavija, Italija. Na primer, za eden let do Saturn, spored sega{nite dostignuvawa vo tehnikata, potrebni se od 7 do 10 godini, a dokolku bi sakale da otideme nadvor od na{iot Son~ev sistem i da ja posetime na{ata najbliska yvezda po Sonceto, bi ni bile potrebni okolu 20000 godini. Zatoa za vakvi patuvawa }e bide te{ko da se obezbedi ~ove~ki ekipa` - astronautite koi }e bidat isprateni na Saturn, koga }e se vratat na Zemjata }e bidat postari za okolu 20 godini. Toa ne e edinstveniot problem. Vo me|uvreme, kaj sekoj od ekipa`ot mo`e da se javat bolesti, kako na primer, razni psihi~ki naru{uvawa poradi pregolemoto prestojuvawe vo nulta gravitacija, na koja ~ovekoviot organizam ne e naviknat. Zatoa, pak ,hiberniranoto telo e kompletno izolirano, `ivotnite funkcii se stopirani ili zna~itelno namaleni, kaj nego ne mo`e da se razvijat bolesti, ne bara hrana i voda, {to zna~itelno bi go namalilo tovarot na vselenskite misii. “Od primenata na hibernacijata s$ u{te sme daleku i toa so decenii, no morame da razmisluvame i na taa tema i da zapo~neme

6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

so eksperimentirawe. [to porano, toa podobro!” - izjavi Mark Ajre, eden od nau~nicite pri ESA. Eden del od istra`uvawata e naso~en kon lekot “dadla” (D-eukoencefalin), forma na opium koj e prisuten kaj ververicite za vreme na nivniot zimski son. Daden kaj ververicata vo letniot period ovoj opium predizvikuva taa da se odnesuva kako da e vo zimski son. Pritoa ne stanuva zbor samo za spiewe, tuku za zabavuvawe na kompletnata funkcija na kletkite. Tie duri i pobavno se delat, a celata genetska aktivnost e re~isi svedena na nula. Za ovie iskustva timot od nau~nici, predvodeni od Marko Bioxenera, pi{uvaat vo najnoviot broj na spisanieto “European Clinical Investigation”. Sledna cel na ispituvaweto se `ivotni koi voobi~aeno ne odat na zimsko dolgo spiewe, kako na primer, gluvcite. Nim }e im se dade ovoj lek po {to }e se sledat nivnite reakcii. Za idnite kosmonauti, koi eventualno uspe{no bi hibernirale, mora da se najde i re{enie na pra{aweto za drasti~niot pad na muskulnata masa ({to se slu~uva i na Zemjata kaj pacienti {to se dolgo vreme vrzani za postela, a osobeno e izrazeno pri nulta gravitacija vo Vselenata). Taa zada~a ja imaat nau~nicite od univerzitetot vo Verona. Tie momentalno eksperimentiraat so davaweto na lekot “duabatomin”, koj ja zgolemuva masata na muskulite na srceto. Se smeta deka toj so nekakva specifikacija }e mo`e brgu da ja obnovuva i muskulnata masa kaj idnite kosmonauti, koi }e bidat zaspani vo podolg son. Posebno vnimanie se posvetuva i na izu~uvawe na odnesuvaweto na dolgoopa{estiot lemur od Madagaskar (Cheirogaleus medius) - toa e najpoznatiot cica~ koj hibernira. Mnogu od zemjite koi u~estvuvaat vo vselenskite misii se zainteresirani da ispratat ~ove~ki ekipa` na Mars vo dogledno vreme. Ovie planovi ve}e odamna gi imaat zacrtano NASA i Ruskata vselenska agencija, a od neodamna i ESA pa duri i Kineskata vselenska programa. Hiberniraweto zna~itelno bi gi olesnilo ovie misii, pred s$ zaradi za{teda na energija, prostor i hrana vo vselenskite brodovi. Nasokite koi mo`eme da gi izvadime od Kuranskiot ajet se deka tie lica, dokolku bideme vo mo`nost da gi stavime vo sostojba na hibernacija, potrebno e da se prevrtuvaat za da im se zadr`at normalnite funkcii vo tek na mnogute godini nepodvi`nost.

6.2 GLETKA NA EDEN ASTRONAUT “Koga na neboto bi otvorile porta poradi niv i tie niz nea da se iska~uvaat, - tie povtorno bi rekle: “Samo ni se pri~inuva, nie sme ma|epsani lu|e.” (Al Hixr,15:14-15)

80 ^udo 162

163


6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

Gletka na sekoj astronaut, koga }e gi pomine granicite na neboto. Gletka i na sekoj onoj koj }e patuva niz vselenata. Allah im se obra}a na nevernicite od Meka, kako {to toa go poka`uva ovoj citat. Toa e izraz na ~udewe pred edna neo~ekuvana gletka, poinakva od onaa {to ~ovekot mo`e da ja zamisli. Toa zbidnuvawe }e go do`iveat drugi, kako {to toa go pretpostavuva prviot citiran ajet. Toj gi opi{uva ~ove~kite reakcii pred neo~ekuvanata gletka koja }e im se uka`e na vselenskite patnici: voznemireni pogledi, vpe~atok na voshitenost... Tokmu na ovoj na~in kosmonautite ja do`iveale ovaa ~udesna avantura vo 1961 godina za vreme na prviot ~ove~ki let okolu Zemjata. Imeno, se znae deka od drugata strana na Zemjinata atmosfera, neboto nikako ne se javuva vo svojot azuren lik koj im se prika`uva na `itelite na planetata Zemja, a {to e rezultat na apsorbirawe na Son~evata svetlina vo atmosferskite sloevi. Koga ~ovekot patuva vo vselenata od onaa strana na Zemjinata atmosfera, toj gleda crno nebo, a Zemjata mu se uka`uva obvitkana so prsten so sinkava boja poradi istite fenomeni na apsorbirawe na svetlinata vo Zemjinata atmosfera, dodeka Mese~inata, koja nema atmosfera, se poka`uva vo svoite sopstveni boi na temniot fon na neboto. Zna~i, edna sosema nova gletka vo vselenata mu se uka`uva na ~ovekot, gletka ~ii fotografii stanale klasi~ni za lu|eto od na{eto vreme. Sli~na gletka opi{ala edna astronautka koja go prifati islamot otkako se vrati na Zemjata. Sunita Vilijams81 e vtora po red Indijka koja ja posetila Mese~inata na 9-ti juli 2011 godina. Vedna{ po doa|aweto od vselenata na Zemjata, taa objavila deka go prifa}a islamot kako svoja vera i deka preminala vo islam. Ka`ala deka od Mese~inata celata Zemja izgleda mnogu temno i mra~no, osven dve mesta na Zemjata koi bile mnogu zna~itelno osvetleni i sjaele dodeka taa gi gledala so teleskop. Za ~udo, tie dve mesta bile na Arapskot poluostrov. Taa, isto taka, izjavila deka na Mese~inata site radiofrekvencii otka`ale i edinstveno mo`ela da gi ~ue odekuvawata na ezanite na Zemjata82. 81 Sunita Vilijams e rodena na 19 septemvri 1965 godina. Taa e oficir na amerikanskata mornarica i astronaut na NASA. Nositel e na tri kategorii na rekordi za `eni i toa: -najdolg let vo vselenata- 195 dena, najgolem broj na pro{etki vo vselenata 4, najdolg broj na sati pominati pri tie pro{etki - 29 ~asa i 17 min.

82 Kako {to odminuvaat minutite, povikot za molitva se {iri s$ pozapadno. Po polovina ~as, otkako }e se prou~i ezan na Celebes, toj zapo~nuva na Xakarta, a potoa na Sumatra. Pred ovoj ezan za utrinska molitva da zavr{i vo Indonezija, toj zapo~nuva vo Malezija, a potoa i vo Burma. Dodeka zavr{uvaat ezanite vo Banglade{, po~nuvaat vo zapadna Indija. Od Kalkuta, preku [ringar do Bombaj, niz cela Indija odeknuva ezanot za utrinska molitva. Po devet i pol ~asa ezanot za sabah koj zapo~nal vo Indonezija pristignuva do bregovite

164

na Atlantikot.. Ovoj fenomen n$ vodi do eden voshituva~ki zaklu~ok. Ne minuva nitu eden mig na Zemjinata topka, bez stotici iljadi muezini da ne u~at ezan {irum svetot. I tokmu sega, dodeka gi ~itate ovie redovi, mo`ete da bidete sigurni deka iljadnici lu|e, vo ovoj mig, u~at i slu{aat ezan.

165


6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

Ovie dve sliki koi nau~nicite gi zele od Vselenata i koi se vidlivi i na Google Earth, po pat na sateliti ja prika`uvaat Mekka i Medina, kade ostatokot na Zemjata se pojavuva vo temnica i mrak, no samata Kaba i Medinskata xamija na Pratenikot Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, izgledaat kako svetli yvezdi!

6.3 OBLACI [TO SVETAT VO NO]TA “I kolku ima znamenitosti na neboto i na Zemjata? Pominuvaat kraj niv, a tie, ete, se ramnodu{ni.” (Jusuf, 12:105) Ekipa`ot na Me|unarodnata vselenska stanica (ISS) ve}e podolgo vreme zabele`uva pojava na ~udni elektri~no-sini oblaci, koi kako da lebdat na rabot pome|u Zemjata i Vselenata. Nau~nicite ovaa ~udna pojava ja protolkuvaa so dve teorii: deka nastanuva kako posledica na vselenskata pra{ina, koja se sudira so atmosferata, ili, pak, deka e posledica na globalnoto zatopluvawe. Ovie ~udni oblaci go dobija imeto “noktilusentni” - oblaci {to svetat vo no} ta. Spored astronautite koi gi imaat zabele`ano tie se prekrasni, bez razlika {to i da gi predizvikuva. Ekipa`ot na ISS gi zabele`uva koga stanicata preletuva preku ju`nata hemisfera, osobeno okolu Avstralija i ju`nite delovi na Ju`na Amerika. Oblacite {to svetat vo no}ta nad Finska. Portokalovata boja na dolniot del od slikata e predizvikana od zalezot na Sonceto. Iako ovie oblaci izgledaat kako da se nao|aat vo Vselenata, tie vsu{nost se nao|aat vo atmosferata na Zemjata, i toa vo delot od obvivkata nare~en mezosfera, koj se protega od 50 do 85 kilometri vo viso~ina. Mezosferata e oblast kade {to ima mnogu niski temperaturi (okolu -125 °C) i mnogu suv vozduh, koj e sto milioni pati posuv otkolku vozduhot vo pustinata Sahara. No, i pokraj toa, ovie oblaci sepak se napraveni od voda. Tie se sostaveni od mnogu mali smrznati kristali, so golemina na ~esti~kite koi se nao|aat vo ~adot od cigara. Najgolemata misterija za ovie oblaci e toa kako kristalite se formiraat vo mezosferata. Na smrznatite kristali vo oblacite im se potrebni dve ne{ta za da se oformat: molekuli na voda i ne{to na koe tie molekuli }e mo`e da se zalepat (na primer, pra{ina). Procesot pri koj vodata se sobira na pra{inata vo forma na kapki ili smrznati kristali se narekuva nukleacija. Toj proces postojano se odviva vo obi~nite oblaci. U{te edna fotografija napravena od ISS. Horizontot na Zemjata namerno e preeksponiran, za da se dobijat bledite i visoki oblaci. Tenkata bleda linija {to se gleda paralelno so horizontot se vsu{nost oblacite {to

166

6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

svetat. Obi~nite oblaci, koi se blisku do povr{inata na Zemjata, ja sobiraat pra{inata od izvori kako {to se peso~nite buri. Premnogu e te{ko pra{inata da bide izduvana, s$ do mezosferata. Vulkanot “Krakatoa” mo`ebi ja “nahranil” mezosferata so pra{ina vo 1883 godina, no toa ne gi objasnuva oblacite {to gi gledame denes. Mo`ebi izvorot e samata vselena. Sekoj den na Zemjata pa|aat toni ~esti~ki od meteoroidi, mali par~enca od ostatoci od nekoja kometa ili asteroid. Pove}eto od niv se so to~nata golemina, koja e potrebna za da se oformat ovie oblaci.

6.4 HRANA ZA ASTRONAUTI “...vo niv mnogu ovo{ja imate, i vie go jadete –” (Al Muminun, 23:19) Astronautite vo idnina, osven {to }e treba da si gi spakuvaat “vselenskite” kuferi za dolgoto patuvawe vo vselenata, }e treba da se najadat i ovo{je. Istra`uva~ite velat deka ovo{jeto i zelen~ukot mo`at da pomognat vo za{titata na astronautite od silni nevrolo{ki o{tetuvawa predizvikani od radijacijata, vedna{ otkako }e go napu{tat magnetnoto pole na Zemjata, koe n$ {titi od {tetnite visokoenergetski ~esti~ki. “Radijacijata mo`e da ja vlo{i sposobnosta na astronautite za funkcionirawe, a mo`e da prodol`i da im vlijae i po vra}aweto doma”, veli Xejms Xozef, glaven nau~nik vo Laboratorijata za nevrologija pri Centarot za istra`uvawe na ishrana kaj ~ovekot na univerzitetot Tafts vo Boston, SAD. Ona {to ni treba za vo vselenata e mo`ebi malku dietetska za{tita. Kolku i da zvu~i preterana, “ovo{nava” ideja se odnesuva na seriozno pra{awe za nau~nicite koi go planiraat zaminuvaweto na astronautite nadvor od orbitata na Zemjata, na pove}egodi{ni patuvawa do Mese~inata, Mars i podaleku. Istra`uva~ite velat deka so tek na vreme, visokoenergetskite ~esti~ki postepeno mo`at da uni{tat dovolen broj na mozo~ni } elii, nare~eni nevroni, i da vlijaat vrz kognitivnite sposobnosti, kako pomnewe i motori~kite ve{tini. Patuvaweto vo vselenata bi mo`elo da e rizi~no i za centralniot nerven sistem. A posledicite se trajni, vo momentov neizle~ivi i malku se znae za niv. Istra`uva~ite na NASA rabotat na zgolemuvawe na za{titata na vselenskite letala od radijacija. Go zamenija dosega koristeniot aluminium so polietilen i drugi materijali, no drugi, pak, baraat metodi za za{tita na astronautite od vnatre, kako na primer Xozef i kolegite. Nivnite ispituvawa so eksperimentalni gluvci

167


6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

poka`uvaat deka gluvcite hraneti so jagodi, borovinki, keq i spana} se pomalku skloni na nevrolo{ki o{tetuvawa od drugite gluvci. Ozra~enite gluvci hraneti so zrnesto ovo{je s$ u{te mo`ele da re{at lavirint, {to ne bilo slu~aj so obi~nite ozra~eni gluvci. Vo drugo, oddelno ispituvawe, zrnestoto ovo{je i zelen~ukot pomognale vo spre~uvaweto na rasteweto na tumorot kaj eksperimentalnite gluvci. Uspehot mo`e da se dol`i na antioksidansite vo ovo{jeto i zelen~ukot, koi pomagaat vo borbata protiv oksidaciskite procesi vo mozokot za vreme na procesot na stareewe. Oksidansite se borat protiv ovie procesi kako kaj }eliite koi stareat, taka i kaj ozra~enite kletki, koi se odnesuvaat kako predvremeno ostareni. Ovo{je, duri i ekstrakti od ovo{je slu`at kako dodatok na oksidansi za astronautite. Pa, taka, astronautite mo`at da zapo~nat so ovo{nata ishrana pred poletuvaweto, a da si nosat rezervi na ekstrakt od ovo{je za vreme na misijata.

6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

B) Bog ovde direktno se obra}a na lu|eto i na xinnite i so toa e neutralizirana mo`nata alegoriska stilska figura. C) Zborot “nefada” ozna~uva prodirawe i stoi so zborot “min”. Spored re~nikot na frazi ozna~uva“da se pomine i da se izleze od drugata strana” (Kako {to strela probiva i izleguva) D) Mo}ta-sultan, koja ovie lu|e treba da ja imaat za da se vpu{tat vo vakov potfat doa|a od Semo}niot. Toa e ona {to nie go narekuvame osvojuvawe na Vselenata so pomo{ na intelektot daden od Bog. Isto taka treba da se zabele`i deka ajetot ne samo {to predviduva osvojuvawe na nebeskite sferi, tuku i sferite na Zemjata i nejzinite dlabo~ini. Deneska planetite se koristat za zabrzuvawe na vselenskite letala. “I vi dava da se koristite so ona {to e na nebesata i na Zemjata, s$ e od Nego. Toa se, navistina, pouki za lu|e koi razmisluvaat.” (El Xa{ija, 45:13)

6.5 OSVOJUVAWETO NA VSELENATA “O dru`ini na xinni i lu|e, ako mo`ete niz granicite na nebesata i Zemjata da prodrete, prodrete, }e mo`ete da prodrete edinstveno so golema mo}!” (Er Rahman, 55:33) Do pred re~isi100 godini bilo nevozmo`no da se pomisli deka ~ovekot }e uspee da ja pomine granicata pome|u neboto i Zemjata. Opisot koj ni go nudi Kuranot e mnogu vpe~atliv i jasen. Bez ogromna mo} nema da uspeeme da ja pomineme taa granica. Od na{a to~ka na gledawe Spogoduva~kata re~enica ovde e vovedena so pomo{ na zborot “lev” koj izrazuva pretpostavka koja nikoga{ nema da se realizira za onie na koi ovoj pasus se odnesuva. Zna~i, vo odnos na osvojuvaweto na Vselenata, se nao|ame pred dva pasusa na kuranskiot tekst, od koi edniot aludira na ona {to eden den }e se realizira blagodarej}i & na mo}ta koja Bog }e & ja dade na ~ove~kata intelegancija i ingenioznost, a drugiot sugerira zbidnuvawe koe nema da go do`iveat nevernicite od Meka, ottamu i karakterot na spogodba {to nema da se realizira. No, toa zbidnuvawe }e go do`iveat drugi, kako {to toa go pretpostavuva prviot citiran ajet. A) Mo`nosta se izrazuva preku zborot –“iza”. Mo`nata i ostvarlivata hipoteza e preku zborot –“in” i neostvarlivata hipoteza e preku zborot –“lev”.

168

6.6 NABQUDUVAWE NA VSELENATA “Onoj Koj sedum nebesa, edna nad druga gi sozdade – ti vo ona {to (Semilosniot) Milostiviot go sozdava ne gleda{ nikakva neskladnost(nikakov nered), i povtorno pogledni, gleda{ li nekakov nedostatok, “potoa povtorno, pove}e pati pogledni, pogledot }e ti se vrati navednat i izmoren” (El Mulk, 67:3-4) Eve nekolku korisni soveti kako da go nabquduvate neboto nad vas. Na ~ove~koto oko mu e potrebno vreme duri da se navikne na temnina. Zenicite vo va{ite o~i se pro{iruvaat do nivnata celosna {iro~ina samo nekolku sekundi otkako }e za~ekorite vo temninata. No, najva`niot del od prisposobuvaweto na temninata se sostoi od hemiski promeni vo mre`nicata na o~ite, koi traat i po pove}e minuti. Po pominati 15 minuti vo celosna temnina bi mo`ele da pomislite deka ste podgotveni za no}no gledawe. Sepak, va{ite o~i dobivaat sposobnost da gledaat u{te dve magnitudi – zna~i do 6 pati poslaba svetlina – duri vo tekot na slednite 15 minuti. Prisposobuvaweto na temninata se podobruva samo u{te mnogu malku vo tekot na slednite 90 minuti. Zatoa, ne o~ekuvajte dobro da gledate temni

169


6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

objekti barem polovina ~as ili pove}e otkako }e zapo~nete so nabquduvawe. Vo praksa, nevozmo`no e da se postigne celosna temnina. Duri i da se otstrani svetlinskoto zagaduvawe, povtorno }e vi bide potrebna izvesna svetlina za da mo`ete da znaete {to pravite. U{te eden trik za prisposobuvaweto kon temnina e da se nabquduva so edno oko, a da se ~itaat kartite so drugo. ^uvajte go okoto za nabquduvawe zatvoreno, ili pokrieno so prekrivka za oko, koga ne go upotrebuvate. Koga gledate direktno vo ne{to, taa slika pa|a na `oltata damka vo va{ata mre`nica – toa e region vo koj ima mnogu gusto smesteni ~un~iwa, koi davaat ostra slika na predmetot {to se gleda pri silna svetlina. No, koga slikata koja pa|a na damkata e temna, odnosno koga nema dovolno svetlina, `oltata damka ne e mnogu korisna. Vo toj slu~aj, potrebno e da se gleda malku ponastrana od objektot {to sakate da go vidite. Kako rezultat na ova, slikata pa|a na del od mre`nicata vo koj nema tolku ~un~iwa, kolku {to ima stap~iwa, koi pak ne se ~uvstvitelni na boja, no mnogu po~uvstvitelni na svetlina. Na primer, obidete se da gledate nekoja relativno temna yvezda. Ako gledate direktno vo nea nekoe vreme, taa }e is~ezne. No, ako go naso~ite pogledot malku ponastrana od nea, povtorno }e ja zdogledate. Ovaa tehnika na gledawe se narekuva gledawe so periferen vid i se koristi skoro sekoga{ koga se nabquduvaat objekti od dlabokoto nebo. Periferniot vid e mnogu ~uvstvitelen na dvi`ewe. Dokolku se nabquduva golema i temna galaksija ili maglina, ako se zatrese teleskopot dodeka se nabquduva, taa galaksija ili maglina mo`e da se zabele`i; koga teleskopot } e prestane da se trese, nea }e ja snema vo pozadinata. Ova mo`ebi e edna od pri~inite zo{to nabquduva~ot-veteran umee da zabele`i pove}e objekti otkolku nabquduva~ot-po~etnik – veteranot nau~il kako svoeto oko da go dr`i smireno podolgo vreme. Od istata ovaa pri~ina jasno e i zo{to e va`no teloto da bide udobno smesteno i opu{teno pri nabquduvawe na temni objekti – fizi~kata umorenost i napnatosta na muskulite go intenziviraat dvi`eweto na o~ite, {to {teti na nasobiraweto na svetlina. Dolgotrajno izlo`uvawe na sjajna son~eva svetlina ja namaluva sposobnosta za prisposobuvawe na temninata za nekolku dena, pa korisno e, za site onie {to pointenzivno go nabquduvaat neboto, da nosat temni o~ila za sonce koga minuvaat mnogu vreme nadvor. Dobriot vid e sposobnost kako i sekoja druga, i mo`e da se stekne samo so postojano ve`bawe.

170

6. OSVOJUVAWE NA VSELENATA

„O dru`ini na xinni i lu|e, ako mo`ete niz granicite na nebesata i Zemjata da prodrete, prodrete, }e mo`ete da prodrete edinstveno so golema mo}!” (Er Rahman, 55:33)

171


POGLAVJE

7.

Kraj na svetot

7.1 IS^EZNUVAWE NA SVETOT “Allahovo e sé {to e na nebesata i na Zemjata, i kaj Allah se vra}a sé. “ (Ali Imran, 3:109) Kaj Allah site }e se vratime. Smrtta e priroden proces kaj site su{testva, bilo `ivi i ne`ivi. Eden den site {to `iveele i se pojavile na neboto i Zemjata }e bidat vrateni kaj Gospodarot niven na odgovornost ili kako svedok protiv lu|eto i xinite. Nau~no e doka`ano deka ni{to ne ostanuva ve~no i deka formiranata materija se razlo`uva ili se transformira. “^ekaat li tie Allahovata kazna da im dojde od temninata na oblacite, i angelite, i da bide kraj na se?! A kaj Allah se vra}a s$.” (El Bekare, 2:210) Toa zna~i deka na Sudniot den }e dojde do razdvojuvawe pome|u lu|eto i xinnite, kako vernicite, taka i nevernicite i sekoj }e bide nagraden ili kaznet sprema delata. Ovde konkretno se raboti za doa|aweto na Allah pred vernicite, koi koga }e Go vidat, }e Go prepoznaat i }e mu napravat sexda. Istovo nema da mo`at da go storat dvoli~nite i tie koi {to ne Go obo`uvale, tuku tie }e gi sledat svoite bo`estva i }e zavr{at vo Pekolot. 172

173


7. KRAJ NA SVETOT

7. KRAJ NA SVETOT

Tie, vsu{nost, nema da imaat mo`nost da Go prepoznaat Allah, a nivniot bog ili strasta koja ja sledele od ovoj svet, }e ja vidat kako ne{to najgolemo.

so kamewa da prati? Toga{ bi doznale kakva e zakanata Moja!” (El Mulk, 67:17)

“A ne ~ini taka! Koga Zemjata na par~iwa }e se zdrobi, i koga }e dojde naredbata od Gospodarot tvoj, a melecite bidat se red do red, i koga toj Den }e se pribli`i pekolot..”(El Fexr, 89:21-23)

Zemjata vo tekot na svojata dolga istorija bila bombardirana od vselena so mnogu golemi ili mali nebeski tela. Pogolem del od ovie sudiri se slu~ile vo ranata geolo{ka istorija na Zemjata. Erozivnite procesi koi se slu~uvaat na na{ata planeta gi izbri{ale re~isi site tragi od vselenski luzni od minatoto, pa taka na Zemjata sega mo`e da vidime mnogu malku krateri od udari na nekoj meteor ili asteroid. Sepak, postoi opasnost da dojde do eden takov sudir. Pred 100 godini vo Sibir se slu~i ogromna eksplozija, denes popoznata kako Tunguska eksplozija. Dokolku denes eden takov sudir so nebesko telo se slu~i nad Evropa ili Amerika, nad naseleni mesta, ~ove~kata civilizacija bi mo`ela da do`ivee ekonomski i op{testven kolaps. Treba da se napomene deka Zemjata sekoj den se sudira so iljadnici pomali ~esti~ki od me|uplanetarna materija, pa od tie sudiri gi gledame t.n. yvezdi {to pa|aat ili meteori. No, dokolku Zemjata se najde na patekata na nekoj asteroid so golemina od samo nekolku kilometri, toa bi bil kraj za mnogu rastenija i `ivotni. Duri i ~ovekovata civilizacija e pod opasnost, dokolku toa telo e so golemina od nekolku desetici kilometri.

Vo edno predanie koe go prenesuva Ebu Hurejre r.a. se veli:“Na Sudniot den, Vozvi{eniot i Silniot }e dojde na senkite (temninite ) na oblacite dodeka angelite }e go veli~aat Gospodarot vo hor “Slava na Onoj ~ija e vlasta na onoj i ovoj svet,! Slava Mu na onoj na koj Mu pripa|a vozvi{enosta i sekoja sila! Slava na Onoj koj ne umira!...Slava Nemu zasekoga{!...” “Toj od zemja ve sozdava i smrtniot ~as go odreduva, i samo Toj znae koga Krajot na svetot }e bide, a vie pak se somnevate.” (El Enam, 6:2) Sekoe su{testvo i s$ {to e sozdadeno ima svoj kraj i svoja zavr{nica. Naukata otprilika gi opredelila traewata koi se vo vselenata, no vistinski krajot,smrtta i is~eznuvaweto na site yvezdeni tela i objekti ne go znae nikoj, osven Edinstveniot Sozdatel na seto toa. “I vo rog }e se duvne, i }e umrat (po~inat) onie na nebesata i onie na Zemjata, }e ostanat samo onie koi Allah }e gi odbere; potoa vo rogot po vtor pat }e se duvne i tie, odedna{, }e stanat i }e ~ekaat.” (Ez-Zumer, 39:68) Se veruva deka vo centarot na sekoja galaksija postoi supermasivna crna dupka, koja e milioni ili milijardi pati pote{ka od Sonceto. Masivnata crna dupka gi zarobuva bliskite yvezdi i gi vle~e vo viorot na akrecioniot disk. Vo mnogu od tie sistemi (koi se narekuvaat akrecioni galakti~ki jadra) se isfrla normalen mlaz na disk koj e vidliv i vo opti~ko i vo radiopodra~je. Vo samiot centar na toj disk temperaturata se kreva i na 10-tici milioni stepeni, i se pojavuva emisija na podra~je od X i gama zraci. Postoeweto na vakvi tela uka`uva deka sekoj moment e mo`no da is~ezne s$ ona {to postoi od ovoj za nas poznat svet.

7.2 MO@EN UDAR OD METEOR “Ili, sigurni li ste deka Onoj Koj vladee so nebesata nema na vas veter

174

7.3 ZEMJATA }E BIDE ZAMENETA SO “DRUGA” ZEMJA “Neka ne mislat tie {to se skr`avi vo toa {to Allah od izobilieto Svoe im go dava deka e toa dobro za niv! Ne, toa e lo{o za niv! Na Sudniot den }e im bide zamotano okolu vratot toa za {to bea skr`avi! A na Allah Mu pripa|a nasledstvoto na nebesata i na Zemjata i Allah e izvesten za toa {to go pravite!” (Ali Imran, 3:180) Na den koga Zemjata }e bide zameneta so druga zemja, kako {to naveduva Ibn Mesud koj dopolnuva deka “Zemjata }e bide zameneta so druga zemja i }e nalikuva na srebro. Na taa zemja ne e proleana nikakva krv, nitu e storen nekakov grev” Na drugo mesto od Taberi i Hakim preku istiot prenositel se spomnuva deka “]e bide bela zemja nalik na srebro”, a Ikrime ka`al deka : “Slu{navme deka ovaa na{a Zemja }e bide zgu`vana kako list hartija, a pokraj nea }e se nao|a druga zemja na koja }e bidat sobrani lu|eto”. Nekoi islamski nau~nici smetaat deka }e bidat zameneti samo osobinite na zemjata. Toa go potvrduva i predanieto od Abdullah ibn Amr

175


7. KRAJ NA SVETOT

koj veli:“Koga }e nastapi Sudniot den, zemjata }e se pru`i kako ko`a i lu|eto }e bidat sobrani.” Pratenikot a.s. veli: “Zemjata }e bide zameneta so druga zemja, a i neboto, pa Allah }e ja poramni i }e ja izglanca kako {tavena ko`a od pazar. Na nea nema da vidi{ neramnini. Potoa }e se duvne vo rog i lu|eto naedna{ }e se najdat na ovaa promeneta Zemja , i toa {to }e se najde vo vnatre{nosta }e ostane i toa {to }e bide na nejzina povr{ina }e ostane.” Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, ne izvestil deka vremeto vo koe }e se slu~uva menuvaweto na Zemjata }e bide vo moment koga lu|eto }e preminuvaat preku mostot Sirat83 ili malku pred toa. Vo sahih84 Muslim se bele`i deka Ai{a r.a. ka`ala: “Go pra{av Allahoviot Pratenikot a.s. za zborovite na Vozvi{eniot :“Na den koga Zemjata }e bide zameneta so druga zemja”Kade }e se nao|aat lu|eto o Allahov Prateni~e?” Toj mi odgovori na mostot Sirat “. Vo sahih Muslim isto taka se spomnuva deka nekoj evrejski nau~nik go zapra{al Allahoviot Pratenik a.s. “Kade }e se nao|aat lu|eto koga Zemjata } e bide zameneta so druga zemja, a i neboto?” Allahoviot Pratenik a.s. odgovoril :“]e bidat vo temninite pod mostot”,t.e. Sirat mostot.85

7.4 NAPU[TAWE I SELEWE VO DRUGI DIMENZII Osven od ovie mo`ni prirodni kataklizma ovde doa|ame do pra{aweto na pove}e dimenzii. Matemati~ki postojat beskone~en broj dimenzii. No, sepak, nie `iveeme vo trodimenzionalen prostor. Konceptot na pove}e dimenzii e prakti~no nezamisliv vo na{iot razum. Vo blizina na Sonceto postoi gravitacija koja e pointenzivna i tuka e prisuten posebno zakriven prostor. Ovoj fakt go zel Ajn{tajn za da ja presmeta orbitata na vnatre{nata planeta Merkur. Za da go napu{time na{iot prostor, lu|eto mislat deka e dovolno da se patuva daleku, no toa ne e vistinata. Kolku i da patuvame daleku, pak }e bideme zatvoreni vo ovoj trodimenzionalen prostor. Xinite velat : “i nie znaeme deka ne mo`eme na Allah, na Zemjata da mu izbegame i deka od Nego ne mo`eme da izbegame; “ (Al Xin, 72/12) 83 Sirat most e vonvremenski prostor i sprema predanijata e poostar od sabja, a potenok od vlakno i e posledna pre~ka na vernicite do Rajot. Nekoj }e go premine so polzewe,nekoj so tr~awe, a nekoj negovoto svetlo }e go vodi so preletuvawe.

84 Verodostojno predanie

7. KRAJ NA SVETOT

Edinstveniot na~in da se napu{ti ovoj na{ poznat Univerzum e dvi`ewe vo povisoki dimenzii, vo pravec normalen na na{iot trodimenzionalen prostor i toa od mestoto kade {to se nao|ame. Za toa da se slu~i vo na{iot prostor istiot mora bukvalno rascepi, a potoa da se konektira so povisokite dimenzii. Ova zasega mo`e da se slu~i samo vo centrite na Crnite dupki. “Denot koga vo rogot }e se duvne, pa vie, grupa po grupa, }e doa|ate, i neboto }e se otvori i mnogu kapii }e ima,” (En Naba, 78:18-19)

7.5 RELATIVNOST NA VREMETO “ “A kolku godini pominavte na Zemjata?” - }e zapra{a Toj. “Pominavme samo den ili samo del od denot,” - }e odgovorat - “pra{aj gi tie {to broeja.” “Pa da, kratko pominavte,” - }e re~e Toj - “samo da znaevte!” (Al Muminun, 23:112-114) Zaklu~ocite kon koi n$ vodi sovremenata nauka i otkritijata ni poka`uvaat deka vremeto ne e eden apsoluten faktor, tuku edna relativna percepcija. Ova e razli~no od materijalisti~kite teorii. Toa {to e u{te pointeresno e {to toa se spomnuva vo Kuranot pred 14 veka. Vo Kuranot postojat razli~ni referencii za relativnosta na vremeto. Vo nekoi ajeti e indikacija deka lu|eto razli~no go voo~uvaat vremeto i deka tie kratkiot vremenski period go gledaat kako dolg i obratno. Razgovorot koj }e go vodat lu|eto na Sudniot Den e klasi~en primer za toa. Vo nekoi drugi ajeti se prika`uvaat drugi vremenski brzini. “I te izbrzuvaat so kaznata. A Allah nema da Go prekr{i vetuvaweto svoe. I navistina denot kaj Gospodarot Tvoj e kako iljada godini od toa {to go broite.” (Al Hax, 22:47) “...kon Nego se ka~uvaat melecite i Xibril vo denot koj pedeset iljadi godini trae”(Al Marix, 70:4) Ovie ajeti se manifestacija na relativnosta na vremeto. Fakt e deka toa e rezultat na dostignuvaweto na naukata na 20-ot vek, a vo Kuranot objaven pred 1400 godini e indikacija deka Kuranot e objava od Allah, koja go opfa}a seto vreme i siot prostor. Ovaa relativnost ni e pokazatel deka osven onaa smrt koja sigurno }e ni se slu~i, }e nastapi i onaa pogolema smrt na Son~eviot sistem, na site yvezdi, planeti, galaksii i s$ {to postoi vo Vselenata.

85 Izvadok od “Sudniot den” na hafiz Ibn Haxer el Askelani 176

177


7. KRAJ NA SVETOT

7. KRAJ NA SVETOT

7.6 NARU[UVAWE NA SILITE “Den }e bide toa vo koj nebesata }e se rascepat vo tenki oblaci i Den vo koj melecite }e se spu{taat.” (El Furkan, 25:25) Profesor Din Armstrong od NASA bil zapra{an od strana na eden islamski nau~nik vo vrska so ramnote`ata vo vselenata i dali ima nekakov otvor ili puknatina vo nego. Istiot odgovoril deka nema takvo ne{to zasega, no deka nau~nata granka koja se zanimava so ova se narekuva Integriraniot Kosmos i ova e edna od najnovite oblasti vo koja nau~nicite vo posledno vreme do{le do novi otkritija. Primer za ova e dokolku edno telo bi pu{tile da se dvi`i vo eden pravec niz vselenata , i potoa bi go pu{tile da pomine ist tolkav pat vo sprotiven pravec , te`inata na teloto vo vselenata bi bilo isto sekade. Ova e zaradi toa {to teloto ima svoj sopstven ekvilibrium (ramnote`a) i toa e zaradi toa {to pritisokot na nego e ist od site strani podednakvo. Bez ovoj ekvilibrium celata vselena bi se raspadnala. Eden sli~en proces prethodno go objasnivme preku teorijata nare~ena “Golemiot Gr~”. Pri vakov proces lu|eto bi trebalo da se soberat nekade bidej}i sekoj koj bi se na{ol bi trebalo da is~ezne poradi vra}aweto na vremeto nanazad. Sobiraweto na lu|eto verojatno }e nastane vo moment koga angelite }e go storat svoeto “Golemo spu{tawe”. Na{eto kone~no patuvawe }e se slu~i niz mnogu dimenzii i prostori. Zborot “terkebume “ (da java{, leta{ plovi{) koja vo Kuranot e upotreben za vakov vid na patuvawe ozna~uva deka }e se dvi`ime na ne{to ili so pomo{ na ne{to plovej}i. A Allah najdobro znae. Pratenikot, sallallahu alejhi ve selem, ne izvestil deka vremeto vo koe }e se slu~uva menuvaweto na Zemjata }e bide vo moment koga lu|eto }e preminuvaat preku mostot Sirat ili malku pred toa.

7.7 Golemina na prostorot koj }e bide sobran “Tie ne Go veli~aa Allah taka kako {to treba da Go veli~aat; a celata Zemja na Sudniot den vo Negovata raka }e bide, a nebesata vo Negovata desnica stutkani }e ostanat. Slaven neka e Toj i visoko nad tie {to za ramni Mu gi pripi{uvaat.” (Ez Zumer, 39:67)

178

179


7. KRAJ NA SVETOT

Od ovoj ajet razbirame deka Bo`jata golemina e daleku nad ~ove~koto razbirawe. Ajetot naveduva deka site 7 univerzumi }e bidat stutkani vo “Allahovata raka” kako list na hartija. Znaeme deka na{iot univerzum e najmal od site univerzumi. Se protega na okolu 13.7 milijardi svetlosni godini i ima milijardi trilioni yvezdi. Koga bi zele samo eden kvitilion yvezdi (1 so 18 nuli) i koga bi broele po edna vo sekunda , den i no} bi ni trebalo 32 milijardi godini da izbroime, {to e pove}e od starosta na Univerzumot. Prostornata golemina na Univerzumot mo`e da se proceni ako se zamislime i se upatime vo edna vselenska odiseja. Samo do Sonceto i toa so brzina na svetlinata bi ni trebalo 8 minuti. Za da ja napu{time na{ata galaksija bi ni trebalo 50 000 svetlosni godini. Od samiot rab na na{ata galaksija, na{ata yvezda e nevidliva. Duri i najmo}niot teleskop ne bi mo`el da ja otkrie Zemjata od taa dale~ina. Bi ni trebalo celi 2 milioni svetlosni godini za da stigneme do prvata galaksija. Najmalku 13.7 milijardi godini so brzina na svetlinata bi ni trebalo do rabot na poznatiot univerzum. Mle~niot pat, na{ata galaksija, od taa dale~ina bi izgledala kako nezna~itelna pra{inka vo edna soba. Ovaa nerazbirliva golemina e vo Bo`ji race. A kade e Zemjata od rabot na ovoj Univerzum? Na takva edna planeta `iveele su{testva kako Merjem( Marija) , Isa (Isus) i Muhammed, neka e Bo`ji mir vrz site niv. I pokraj toa lu|eto nekoi od niv gi zele za bo`estva. Bo`jata golemina ne e pretstavena samo so faktot deka Toj univerzumot go dr`i vo svojata dlanka, tuku deka toj vo potpolnost upravuva so sekoj atom, so sekoj molekul, so sekoja subatomska ~esti~ka, sekade i sekoga{. No, seto ova va`i za samo ovaa poznata Vselena. Za golem broj drugi Vseleni ne mo`eme ni da pretpostavime kako izgledaat.

7.8 V`e{tuvawe na Vselenata “A koga neboto }e se razdvoi i kako v`e{teno maslo rumeno }e stane,” (Er Rahman, 55:37) Deka Vselenata nema ve~no da se {iri uka`uvaat najnovite istra`uvawa na nau~nicite so postavuvawe na modelot na “zatvoren univerzum” ]e najdete deka postojat mnogu malku nau~nici koi go smetaat Univerzumot otvoren. Poslednite merewa uka`uvaat deka vselenata e 92% zatvorena. Nau~nicite ne znaat koga }e prekine da se {iri ovaa vselena, no znaat drugi bitni raboti. Isto kako balon koj prestanuva da se {iri sledi faza na negovo sobirawe. Vo toj moment vo taa to~ka sekoja regularnost is~eznuva i temniot prostor

180

7. KRAJ NA SVETOT

doa|a do faza na v`aruvawe. “..kako v`e{teno maslo rumeno }e stane..” Nau~nicite presmetale deka po 700 000 godini temperaturata na vselenata }e dostigne neverojatni 10 milioni stepeni, za da potoa site tela se rastopat vo edna ka{a na yvezdeno zra~ewe na elektroni i jadra. Vo narednite 22 dena temperaturata bi se iska~ila na u{te poneverojatni 10 milijardi stepeni. Toga{ jadrata bi se razdvoile na sostavni delovi, protoni i neutroni uni{tuvaj}i go siot napor na yvezdenata i vselenskata nukleosinteza. No, dali toa }e se slu~i i dali vremeto }e prodol`i do beskone~no v`e{tuvawe ne mo`eme so sigurnost da go tvrdime.

7.9 KOLABIRAWE NA YVEZDITE “...i Sonceto i Mese~inata }e se smotaat, pa sjaj }e izgubat “(Al Kijame75:9) “Koga yvezdite sjaj }e izgubat “ (Al Murselat, 77:8) Vo ovoj posleden citat spomnata e smrtta na yvezdite. Astronomot Persen od Misuri iznenaden e od edna vakva informacija koja poteknuva od Kuranot. Kuranot mnogu to~no ova go ka`uva i za Sonceto koe e yvezda {to umira. Yvezda e masivno telo od joniziran gas (glavno vodorod) vo nadvore{nata vselena, {to proizveduva ili proizveduvalo energija preku nuklearna fuzija. Najpoznata i najbliska yvezda do Zemjata e Sonceto. Za razlika od planetite, edna yvezda poradi intenzivnata toplina zra~i svetlina. Nau~no, yvezdite se definiraat kako samogravitira~ki sferi od plazma, {to sozdavaat nivna sopstvena energija preku procesot na nuklearna fuzija. Naukata {to se zanimava so prou~uvawe na yvezdite se narekuva yvezdena astronomija. Yvezdite mo`at da se vidat na neboto kako to~ki {to treperat, zaradi efektot na Zemjinata atmosfera i nivnoto rastojanie od nas (koe{to obi~no se meri vo svetlosni godini). Sonceto e isklu~ok - toa e edinstvenata yvezda dovolno blisku do Zemjata za da bide vidliva kako nebesno telo sostaveno od razli~ni sferi. Najbliskata yvezda do Sonceto, Proksima Kentauri, se nao|a na pribli`no ~etiri svetlosni godini od Son~eviot sistem, odnosno 250 000 pati podaleku od Sonceto. Edna tipi~na yvezda nalikuva na Sonceto. Nejzinata masa e okolu 1030 kilogrami, i nejziniot dijametar e nekolku milioni kilometri. Mo}ta na zra~eweto na edna yvezda kako Sonceto e okolu 1026 vati. Formiraweto na yvezdite e prosledeno so sobirawe i so

181


7. KRAJ NA SVETOT

zagrevawe na oblak od gas poradi dejstvuvaweto na gravitacijata. Dokolku zagrevaweto e dovolno, toa mo`e da zapo~ne nuklearni reakcii vo srceto na oblakot. Energijata oslobodena so ovie reakcii e dovolna za da se spre~i sobiraweto. Toa zna~i deka stabilnosta na yvezdata zavisi od dve me|usebno sprotivstaveni sili: •termonuklarnite reakcii koi osloboduvaat ogromna energija doveduvaat do fantasti~en pritisok vo jadroto na yvezdata i taka nastojuvaat da go rasprsnat materijalot na yvezdata vo okolniot prostor; •silata na gravitacija, koja se sprotivstavuva na toa, nastojuva da ja odr`i masata na yvezdata na edno mesto. Ako preovladee silata na gravitacijata, materijalot na yvezdata se sobira, pa se sozdavaat yvezdi vo koi materijata e zbiena do mnogu golemi gustini (neutronska yvezdi, beli xuxiwa), a ako masata na yvezdata e pogolema do opredelena kriti~na granica koja se narekuva ^andrasekarova granica, doa|a do beskone~no sobirawe vo fizi~ki singularitet od koe ve}e ne mo`e da pobegne nitu svetlinata, odnosno nastanuva crna dupka. Ako preovladee prvata tendencija, yvezdata mo`e da eksplodira vo silna eksplozija i taka nastanuva nova ili supernova. Yvezdata koja e so prose~na golemina i ve}e evoluirala, gi rasprostranuva nadvore{nite sloevi kako planetarna maglina. Toa {to }e ostane vo nadvore{nata atmosfera e pomalku od 1,4 son~evi masi, se stesnuva vo relativno siten objekt (so golemina kolku Zemjata) i ne e dovolno masiven za ponatamo{na kompresija, odnosno poznat e kako belo xuxe. Jadroto na yvezdata ne e pove}e sostaveno od plazma iako yvezdite, generalno se definiraat kako objekti sostaveni od plazma. Belite xuxiwa verojatno so tek na dolg vremenski period }e se pretvorat vo crni xuxiwa. Kaj golemite yvezdi, nuklearnata fuzija prodol`uva se dodeka `eleznoto jadro ne se zgolemi (pove} e od 1,4 son~evi masi) tolku mnogu, taka {to ne }e mo`e da ja izdr`i svojata sopstvena masa. Jadroto odedna{ }e kolabira i negovite elektroni }e se pretvorat vo protoni, formiraj}i neutroni koi se rasprskuvaat. Silniot bran koj se formira od ovoj nenadeen kolaps, predizvikuva ostatokot od yvezdata da eksplodira kako supernova. Supernovite se tolku svetli, {to mo`at da ja zasenat galaksijata vo koja se nao|aat. Vo Mle~niot Pat, supernovite se nabquduvani kako novi yvezdi. Kolku edna yvezda }e `ivee zavisi od koli~estvoto na vodorod koe go koristi za nuklearna fuzija so koja sozdava helium. So drugi zborovi, zavisi od nejzinata golemina i volumen. Za Sonceto e presmetano deka }e `ivee okolu 1010 godini. Pogolemite yvezdi go tro{at vodorodot mnogu brzo i kratko `iveat. Malite yvezdi (nare~eni

182

7. KRAJ NA SVETOT

crveni xuxiwa) go tro{at nivnoto gorivo mnogu bavno i `iveat 10 do 100 milijardi godini. Na krajot, tie stanuvaat posjajni i posjajni. Se smeta deka `ivotniot vek na ovie yvezdi e ist so na starosta na univerzumot (13.7 milijardi godini). Mnogu e va`no toa {to ovde se veli “yvezdite }e kolabiraat”, a ne koga “Sonceto }e kolabira”, i 81: 6: “koga moriwata }e se zapalat”(ve izel-biharu sudzdziret) se rezultat na ekspanzijata na Sonceto vo Crven Gigant, a ne negov kolaps vo belo xuxe, kako {to i naukata spomenuva za dve fazi na razvoj na yvezdite.

7.10 KOLAPS NA SONCETO “Koga Sonceto sjajot }e go izgubi “ (Et Tekvir, 81:1) Slu~uvaweto na Sonceto e pretstaveno so zborot “kuvire” i podrazbira negovo zgolemuvawe so volumen (kako {to i klop~e se zgolemuva so namotuvawe) i so toa i negoviot sjaj koj se gubi. Vo dale~na idnina Sonceto } e se zdebeli, }e se pretvori vo crven xin i }e se uni{ti s$ {to postoi na Zemjata. Toj fakt e nekolku dekadi poznat na nau~nicite. No, detalite na taa podocne`na evolucija duri vo zadno vreme se razrabotuvaat. Spored tie rezultati Zemjata sepak mo`ebi }e go pre`ivee toj nastan, no na samata granica na pro`ivuvawe. Nau~nicite Sakman i Kremer i u{te nekoi, potpolno gi razrabotile modelite na razvitokot na evolucijata na Sonceto, ~ii dva zna~ajni parametri se sjajot i dijametarot. Sonceto go zapo~nalo svoeto postoewe pred okolu 4,5 milijardi godini so samo 70 % od dene{niot sjaj. Vo slednite 1.1 milijarda godini sjajot }e porasne za u{te 10% od dene{niot. Toa zgolemuvawe na sjajot i tie promeni so emitiraweto na energijata }e bidat dovolni za katastrofalni posledici na Zemjata. Za 6.5 milijardi godini Sonceto }e sjae 2.2 pati pojako od denes i toga{ }e po~ne da go napu{ta glavnata niza vo nasoka kon crveni xinovi. Vo ponatamo{nite 1.3 milijardi godini obemot na Sonceto }e se zgolemi za neverojatni 170 pati vo odnos na denes i Merkur pove}e nema da postoi. Potoa Sonceto }e se sobere i }e ostane stabilno vo slednite 120 milioni godini. Potoa pretstoi posleden spektakularen nastan kade Sonceto }e se zgolemi do 1 astronomska edinica, a toa e dene{nata pateka na Zemjata na 150 milioni kilometri. Posle toa nastapuva gubewe na masata na yvezdata.

183


7. KRAJ NA SVETOT

So toa }e se namalat silite so koi Sonceto deluva na planetite. Vo momentot koga Sonceto }e go do`ivee svojot maksimum, a toa e koga }e bide 5200 pati pogolemo od dene{noto, temperaturata na Zemjata }e bide okolu 1300 stepeni. Toa e dovolno da se uni{ti sekakva traga na ~ovekovoto postoewe na Zemjata. Vo slednite nekolku milioni godini Sonceto }e go otfrli svojot nadvore{en sloj i }e po~ne zabrzano da se sobira vo sostojba na belo xuxe, so masa 55% od dene{nata masa. Vo vakva sostojba na Sonceto kako belo xuxe mo`e da izdr`i u{te desetici milijardi godini. Vo toa vreme bez`ivotnite planeti okolu nego }e kru`at po novi pateki so temperaturi bliski do apsolutnata nula. Opi{anata sudbina ne e tolku crna dokolku se zeme vo obyir deka prviot katastrofalen nastan }e se slu~i za 1.1 milijarda godini od denes, a toa e okolu 10 000 pati podolgo od postoeweto na ~ove~kiot rod. So decenii astronomite bile uvereni deka ja znaat sudbinata na planetata Zemja vo dale~nata idnina. Tie velele deka Sonceto }e go potro{i svoeto nuklearno gorivo vo slednite 7,5 milijardi godini, }e se pretvori vo ogromen crven xin i }e gi progolta vnatre{nite planeti. Zemjata, kako {to tie pretpostavuvaa, }e gi do~eka svoite posledni denovi totalno sogorena odvnatre, vo ostarenoto Sonce. Novite istra`uvawa na nekoi britanski astrofizi~ari sugeriraat deka na{iot svet bi mo`el da go odbegne ova pretska`uvawe, barem za nekoe vreme. Modelite na yvezdenata evolucija poka`uvaat deka na{eto Sonce }e go zgolemuva svojot sjaj za okolu 10% sekoi milijarda godini. Vo ovoj moment, Sonceto ja u`iva svojata najstabilna epizoda od svojata evolucija, nao|aj}i se vo glavnata niza vo H-R dijagramot. Ovoj relativno miren period e odbele`an so transformacijata na vodorodot vo helium vo jadroto, kade {to se razviva temperatura od 15 milioni stepeni (i Kelvini i Celziusovi da re~eme, pak e to~no). Od po~etokot do krajot, `ivotot na Sonceto vo glavnata niza }e trae okolu 10 milijardi godini. Po ova, }e pomine niz broj energetski krizi, koi }e kulminiraat so ekspanzija na negovata nadvore{na atmosfera vo interplanetarniot prostor, kade {to }e se oladi i }e stane crveno. Modelite predviduvaat deka crveniot xin - Sonceto, }e se pro{iri pominuvaj}i preku Zemjinata orbita. No sega timot od nau~nici od V. Britanija poka`a kon eden detal koj dosega be{e zapostavuvan: gubeweto na masata odnesena so Son~eviot vetar i na nejzinata posledica vo planetarnata evolucija. Iako, dene{noto Sonce i drugite sredove~ni yvezdi do`ivuvaat bezna~ajno gubewe na masata, gubeweto rapidno se zgolemuva kako {to yvezdata ja napu{ta glavnata niza. Problemot be{e deka do skoro be{e nevozmo`no da se sfati kakov efekt }e ima duri i najskromnata koli~ina na izgubena masa od yvezdata na orbitite

184

7. KRAJ NA SVETOT

na planetite. Tuka dejstvuva{e timot od V. Britanija. Tie presmetaa deka kako {to Sonceto se pribli`uva kon svojata smrt, }e pomine niz zna~itelno gubewe na masata. Ova }e go oslabi gravitacionoto pole na Sonceto, {to }e predizvika da se promenat orbitite na vnatre{nite planeti niz ogromen period od vremeto. Istra`uva~ite sugeriraat deka ovaa modifikacija bi mo`ela da dozvoli da postoi `ivot u{te 5,7 milijardi godini, {to e 200 milioni godini podocna od prethodnite o~ekuvawa. Gledano vo dale~na idnina, ova ne e spas za Zemjata. Taa sepak }e bide uni{tena.

7.11 MA\EPSANI LU\E VO MOMENT KOGA ]E SE ISKRIVI REALNOSTA. “i planinite }e se zdrobat i prividuvawe }e bide. “ (En Naba, 78:20) Osven ovaa dimenzija poznata za nas, matemati~ki e utvrdeno deka postojat pove}e dimenzii. Sekoj objekt vo ovoj svet ima svoja {iro~ina, dol`ina i visina, {to e trodimenzionalen prikaz. Konceptot deka ima pove}e dimenzii od poznatite tri e prakti~no nezamislivo. Vo blizina na Sonceto gravitacijata e pointenzivna, so {to tamu e poprisutno zakrivuvaweto na prostorot vo povisokata dimenzija. Edinstveno mo`en na~in da go napu{time ovoj trodimenzionalen svet na na~in poznat za na{iot svet e preku rascepuvawe na ovoj prostor okolu nas, a toa e teoretski mo`no so sozdavawe na ve{ta~ka crna dupka, pri {to maksimalno bi se iskrivil prostorot okolu nas i vidikot bi se smenil, odnosno pogledot bi bil zasenet so prizor dotoga{ nepoznat i nerazbirliv za nas , a toa bi rezultiralo so prividuvawe i gubewe na ~uvstvo za vreme, dvi`ewe, prostor i materija.

7.12 PROMENI NA ZEMJINOTO MAGNETNO POLE “...i koga planinite }e se pridvi`at,” (Et Tekvir, 81:3) “...i koga neboto }e se trgne,” (Et Tekvir, 81:11) Pri~inata za promenite na za{titno Zemjino magnetno pole se nao|a pod povr{inata na samata Zemja. Ovie fluktuacii vo poleto mo`e da gi ostavi

185


7. KRAJ NA SVETOT

satelitite i ostanatata vselenska oprema neza{titeni od visokoenergetskata radijacija na koja se izlo`eni. Vo toa mnogu pogolema uloga bi igrale pomalite, nagli mese~ni fluktuacii vo magnetnoto pole nasproti postepenoto slabeewe na sevkupnoto Zemjino magnetno pole koe se odviva vo tekot na stotici, duri i iljadnici godini. Novorazvieniot nau~en model, koj gi koristi podatocite sobrani od satelitite vo izminatite devet godini, poka`uva na koj na~in neo~ekuvanite dvi`ewa na fluidite vo vnatre{nosta vo Zemjinata kora mo`at da ja izmenat magnetnata obvivka okolu na{ata planeta. Ova e prv pat nau~nicite da nabquduvaat brzi izmeni vo magnetnoto pole od vakov vid koi se odvivaat vo tekot na samo nekolku meseci. Pokonkretno stanuva zbor za promeni vo ju`niot Atlantski okean, oblast vo koja magnetnoto pole ima najmala ja~ina – okolu edna tretina od normalata. Duri i pred novo otkrienite promeni, ovaa oblast vo Ju`niot Atlantik be{e poznata kako slaba to~ka vo Na{eto magnetno pole, ili kako {to ja narekuvaat vdlabnatina vo za{titnata obvivka na Zemjata. Meuresta membrana Zemjinoto magnetno pole se protega na okolu 58 iljadi kilometri vo Vselenata. Toa e rezultat na efekt vrtewe na elektrosprovodlivoto Zemjino jadro, koe ima uloga na gigantski elektromagnet. Ova pole formira meur vo forma na kapka koja go za{tituva `ivotot na Zemjata od najgolemiot del na visokoenergetska radijacija koja doa|a od Sonceto. Poslednata pogolema promena vo poleto se ima slu~eno pred okolu 780 iljadi godini, za vreme na magnetno prenaso~uvawe. Me|utoa se veruva deka takvi prenaso~uvawa vo prosek se slu~uvaat mnogu po~esto. Magnetnoto prenaso~uvawe e promena na severniot vo ju`en magneten pol i obratno, na koe mu prethodi namaluvawe na poleto i brzo oporavuvawe i reorganizacija vo sprotivniot pol. Elektri~ni buri Radijaciskite buri koi doa|aat od Sonceto mo`at lesno da ja o{tetat elektronskata oprema na nenadejno neza{titenite sateliti. Vrskite so niv bi bile uni{teni od mo`niot udar od magnetni buri i visokoenergetski ~esti~ki od Sonceto. Postojanoto radijacisko bombardirawe, zaedno so Son~eviot veter, duva kon Zemjata kade {to se dvi`i sprotivno od i okolu magnetnoto pole. Iako

186

7. KRAJ NA SVETOT

ovoj efekt formira kapkoviden magnetosferi~en meur, mo}noto pole ne mo`e vo celost da se odbrani od nadojdenite visokoenergetskite ~esti~ki. Haoti~no minato Golemata radijaciska bura vo 2006 i 2008, inicirani od golema Son~eva damka, predizvika povremeno zaslepuvawe na satelitite koi vo toj moment bea svrteni kon Sonceto. Astronautite koi vo toj moment se nao|aa na Me|unarodnata vselenska stanica se povlekoa vo za{titeni mesta so cel da se izbegne eventualno nepotrebno ozra~uvawe. Zemjinoto magnetno pole, kako celina, bele`i oslabuvawe od najmalku 10 % vo izminatite 150 godini. Ovoj fakt mo`e da pretstavuva indikator na idno prenaso~uvawe na poleto. Novite nabquduvawa se nade` za podobruvawe na modelot koj bi pomognal vo predviduvawe na idnite promeni vo Zemjinoto magnetno pole.

7.12 Vra}awe na vremeto “I neboto }e ispuka i toa, na Denot toj, }e bide kr{livo.” (At Tur, 52:16) “Na Denot vo koj Nie }e gi svitkame nebesata kako {to se vitka hartija za pi{uvawe. Kako {to po~navme so prvoto sozdavawe isto taka toa i }e go vozobnovime. Vetuvaweto e obvrska Na{a. Nie sme, tokmu, Izvr{itel na toa!” (El Enbija, 21:104) Isto i kuranskiot citat 39:67 zboruva za edna najmoderna kosmi~ka teorija koja nadovrzuvaj}i se na teorijata za “Golemata eksplozija” koja se slu~ila pred 13.7 milijardi godini, ni uka`uva deka Vselenata nema postojano da se {iri. Toa {to ne go znaeme e - dali ve~no }e se {iri? Ako gustinata vo Vselenata e dovolno golema , gravitacionite sili }e predizvikaat {irewe na Vselenata, a potoa }e proizvedat negovo krahirawe. Ako toa se slu~i, Vselenata }e zavr{i vo drug kataklizmi~en nastan koj se narekuva “Golemiot Gr~” ili “Big Kran~”. Teorijata na “Golemiot Gr~” e scenario za kraj na vselenata. Taa veli deka koga univerzumot }e bide postar 50 milioni pati od sega{niov Univerzum negovoto {irewe }e prekine. So toa celosno }e bide uni{ten Univerzumot, no sekako toa ne zna~i deka ne mo`e procesot da nastane i porano. Vremeto prestavuva najneistra`ena misterija na Univerzumot. Nikoj ne znae da go objasni vremeto od strana na lu|eto. Albert

187


7. KRAJ NA SVETOT

Ajn{tajn ka`al deka vremeto e ona ne{to {to se meri so ~asovnici. Vremeto pri golemi brzini se namaluva i bavno minuva, a se stopira celosno pri brzina na svetlinata. Vremeto ima pravec na dvi`ewe , a toa e sekoga{ kon idninata. Nie gledame eden postojan proces na stareewe na lu|eto, na pa|awe na do`d od nebo, na dvi`ewe na nebeskite tela. No, nikoga{ ne sme videle skr{ena ~a{a da se vra}a vo “neskr{ena” sostojba, ili nekoj da se vrati od mrtvite i sli~no. Fizi~arite kako Stiven Hoking i Tomas Gold pretpostavuvaat deka vremeto }e se vrati nanazad koga }e se slu~i “Big Kran~” ili povtornoto sobirawe na univerzumot. Nekoi ajeti od Kuranot toa i go potvrduvaat i uka`uvaat deka toj Den }e zapo~ne kontrakcijata na univerzumot i Allah veli: “...Kako {to po~navme so prvoto sozdavawe isto taka toa i }e go vozobnovime...” “I nema ni{to skrieno na neboto i na Zemjata , a da ne e vo jasnata Kniga.” (En Neml, 27:75) Kako {to istorijata }e te~e nanazad, taka i narodite }e se vra}aat eden zad drug. Taka site dela bi stanale o~igedni kako {to vremeto bi se vra}alo nanazad. “I }e vidi{ sekoj narod –}e kle~i- “ sekoj narod }e bide povikan spored Knigata svoja: “Denes }e vi bide naplateno za toa {to ste go rabotele.”(El Xa{ija, 45:28) Samiot tok na vremeto nanazad }e stori da site lu|e vidat {to storile porano. Tie nema da imaat kontrola nad svoite race, nad svoite noze i nad svoite noze, usti i o~i. Site dobri i lo{i raboti koi porano gi pravea povtorno }e gi storat. Vo taa smisla racete, nozete i taka natamu, }e stanat svedoci protiv niv pred Allah i site angeli (koe se svedoci). Lu|eto nema da bidat vo sostojba ni{to da negiraat. “Na den koga protiv niv }e svedo~at jazicite nivni i racete nivni i nozete nivni za toa {to go rabotea.”(En Nur, 24:24) “I koga na pratenicite vreme }e im se odredi.”(Al Murselat, 77:11) Isto taka Allah veli: “Koga neboto }e se rascepi, i koga yvezdite }e popa|aat”(Al Infitar, 82:1-2) Kako i: “Koga neboto }e se rascepi, i koga Zemjata }e se rastegne, i }e go isfrli ona {to e vo nea, i potpolno }e se isprazni,

188

7. KRAJ NA SVETOT

i }e go poslu{a Gospodarot svoj – a taa za toa dol`na }e bide –” (Al In{ikak, 84:1-5) Obratnata gravitacija }e bide pri~ina Zemjata ja isfrli svojata vnatre{nost i stane gigantska prazna topka. Zna~i toa {to bilo vnatre } e stane nadvore{no, i obratno. Centarot na gravitacija }e ja smeni svojata polo`ba, a vremeto }e trgne vo obraten pravec. “Koga Zemjata so svojot naj`estok potres }e se potrese, i koga Zemjata te`inite svoi }e gi isfrli,” (Zilzal, 99:1-2) Vremeto na vrv na planina pominuva malku pobrzo vo odnos na vremeto na morsko nivo. Ovaa razlika vo vremeto koja e nezabele`liva za nas mo`e da se izmeri so atomski ~asovnik. Ako vremeto se meri vo vselena koja se sobira, toga{ i ovaa karakteristika }e dojde vo predvid. Toa mo`e da predizvika sprotiven vrte` na gravitacijata {to }e bide povod za nevideni zemjotresi so nevidena amplituda. Prodol`uva vo istoto poglavje: “i koga ~ovekot }e izvika: “[to i e?!” toj Den, taa, vestite svoi }e gi ka`uva,” (Zilzal, 99:3-4) “onoj Den koga neboto }e bide kako talog od zejtin,” (Al Marix, 70:8) Pokraj vrte`ot na gravitacijata Zemjinata masa nema potpolno da se disperzira poradi toa {to obrtot na vremeto postojano }e ja vra}a vo prethodna sostojba. Ajetite koi go opi{uvaat Sudniot den se mnogu interesni. Sudniot den }e zapo~ne so kone~en zemjotres, koga i gravitacijata bi trebalo da otide obratno. Toa bi predizvikalo Zemjata na svojata povr{ina da isfrli s$ {to e vo nejzinata vnatre{nost i potpolno da se isprazni. Lu|eto }e se vra} aat pro`iveani(}e bidat povtorno o`iveani) edni po drugi (vo ra{trkani grupi) vnatre na ovaa ve}e isprazneta Zemja, koja }e go ima neboto kon centarot. Istorijata na narodite }e se odviva nanazad, kako vremeto }e minuva nanazad. Lu|eto }e vidat {to se storile i taka i }e im bide Sudeno. “Toj Den lu|eto oddelno }e se pojavat za delata nivni da im se poka`at;” (Zilzal, 99:6) Sega mo`eme da pomislime deka toj protok na vremeto nanazad }e ne

189


7. KRAJ NA SVETOT

vrati vo detstvoto i }e stanuvame se pomladi i pomladi. No, ne e ba{ taka. Golemiot zemjotres ne e tuka za da ne ispla{i, tuku e del od eden pogolem fenomen koj }e stori povisokite dimenzii da ni stanat dostapni. So toa }e stanat dostapni i Rajot i Pekolot.

7.13 KONE^EN UDAR Vo imeto na Allah, Semilosniot, Milostiviot, “1. Krajot na svetot! 2. [to e toa krajot na svetot? 3. I {to znae{ ti {to e toa krajot na svetot? 4. Toj den lu|eto }e bidat kako peperutki ra{trkani, 5. a planinite kako {arena volna rastegnata.� (El Karija, 101:1-5) Kakov e toj udar za koj zboruva Kuranot? Kakov e toj udar {to }e ima tolku te{ki posledici po Zemjata i `iviot svet na nea? Ona {to e evidentno od Kuranot i sostojbata na lu|eto proizvedena so toj udar (ra{trkanost, rasfrlenost) i sostojbata na{ata planeta (vozvi{enijata na Zemjata bivaat rastrgnati, planinite letaat i se drobat, Zemjata e poramneta). Vakvo scenario ekspertite go objasnuvaat so slednovo: Toa e mo`no samo koga bi se stopirala rotacijata na Zemjata ili bi se promenila nejzinata oska na rotacija, a takvo ne{to mo`e da se napravi samo ako postoi katastrofalen udar po Zemjata. Zna~i, nenadejnata promena na oskata mo`e da se slu~i samo ako ima sudir so drugo telo ili zemjotres od nevideni razmeri.

7. KRAJ NA SVETOT

dostigal brzina i do 1000 km na ~as. S$ {to ne e vtemeleno na Zemjata bi bilo iskornato i izme{ano so seopfatni uraganski aktivnosti. Zemjata bi se na{la vo debeli oblaci na pra{ina i ostatoci celi decenii. Ne mo`eme ni da zamislime deka ne{to bi pre`ivealo vakvo ne{to bidej}i s$ dotoga{ bilo cvrsto }e bide rastureno so zemjotresi koi nieden `iv organizam vo poslednite 3 milijardi godini ne gi do`iveal. Nema mesto na Zemjata na koe ne bi duvale vetrovi so brzina od 100 do 600 km na ~as, nitu mesta kade ne bi imalo Zemjotresi so amplituda pomala od 7 stepeni. Edinstveno bi pre`iveale bakteriite. Plimskite sili }e bidat dovolni da ja podignat korata nekolku kilometri vo atmosfera i da ja pretvori Zemjata kora vo te~na sostojba. Koga Zemjata bi se sudrila so asteroid so golemina na Ceres (450 km), toj bi napravil krater so golemina na Severna Amerika i sigurno bi bil dovolno jak da proizvede procesija na Zemjinata oska so golema amplituda. Pove}eto tela vo Son~eviot sistem orbitiraat okolu Sonceto na ist na~in kako i Zemjata taka {to takov udar ne bi vlijael mnogu na pravecot na vrtewe, no bi mo`el da ja zgolemi brzinata na rotacija. Ova ne va`i za kometite. So bilo koj udar bi bile zgolemeni brojot na telata koi orbitiraat okolu Zemjata i bi pa|al meteorski do`d so iljadnici godini. Toa bi predizvikalo i promena na godi{nite vremiwa. Iako, sepak, site pra{awa koi gi postavuva kuranskata prikazna do denes ne se nau~no potvrdeni, vo sekoj slu~aj ne postoi ni najmala sprotivnost me|u kuranskite tekstovi {to se odnesuvaat na sozdavaweto i na modernite soznanija za formiraweto na vselenata i za nejziniot mo`en kraj.

7.14 EFEKTI NA UDAROT Obrtnata rotacija na Zemjata i energijata e mnogu robustna i za da se promeni bi trebalo da se sudri so drugo telo za da ja zavrti vo nekoja druga rotacija. Takva sredba bi bila katastrofalna po `ivotot na Zemjata i poradi plinskite energii bi do{lo do topewe na Zemjinata povr{ina. I biosferata i atmosferata bi bile preobrazeni. Seta Zemja bi bila poramneta, s$ {to postoelo na Zemjata ednostavno bi bilo izduvano i site `ivotni i lu|e bi bile izgoreni i somleni. Promenata na rotacijata bi dovela do ogromni brzini na veter koj bi

190

191


Zavr{en zbor Kako zavr{en zbor na ovaa kniga sli~no kako i na po~etokot, }e go citiram prekrasniot profesor Geri Miler i nekoi viduvawa na drugi poznati li~nosti. Geri Miler “Potpolniot nau~en pristap kon Kuranot e mo`en bidej}i Kuranot go nudi ne{toto {to ne go nudi voop{teno niedna religija ili nivnite sveti knigi. Toa e ona {to nau~nicite i istra`uva~ite navistina go baraat. Denes ima mnogu lu|e koi imaat pretpostavki i teorii kako funkcionira Vselenata. Vakvi lu|e ima nasekade, me|utoa nau~nata javnost odvaj da ima sluh za niv. Ova e zaradi toa {to so poslednoto stoletie nau~nata javnost bara i test na to~nost. Taka tie velat: “Ako ima{ nekoja teorija nemoj da ni dosaduva{, dodeka so nea ne ni ponudi{ na~in kako }e ja proveri{ nejzinata to~nost.” Takov test nau~nata javnost zapravo go dobi od Albert Ajn{tajn vo po~etokot na minatoto stoletie. Toj ponudil nova teorija i ka`al,: “Jas veruvam deka Vselenata vaka funkcionira, a eve i tri na~ini za da utvrdite dali gre{am!” Zna~i nau~nata javnost ja podlo`ila negovata teorija na ovie testovi i vo rok od 6 godini uspe{no gi pominal site testovi. Sekako, ba{ ova go napravilo golem nau~nik, i bil vreden da se slu{a, bidej}i ka`al: “Ova e mojata ideja, i ako sakate da proverite dali sum vo krivo storete go toa , ili probajte go ova ili ona.” Istoto ova go ima i Kuranot- testovi na ispravnost.

192

193


ZAVR[EN ZBOR

Nekoi testovi se stari i ispitani, a nekoi den denes postojat. Vo osnova se veli “Ako ovaa kniga ne e toa za {to tvrdi deka e, toga{ storete go ova ili toa za da se doka`e deka ne e avtenti~na.” Sekako vo tekot na ovie 1400 godini nikoj ne uspeal da go stori “ova ili toa” i zatoa sekoga{ mo`eme Kuranot da go smetame za avtenti~en i to~en. Sekoj pat koga nekoj }e vleze vo rasprava za ispravnosta na Kuranot, ubavo bi bilo da se pra{a sogovornikot za testot so koj bi ja doka`al avtenti~nosta na Biblijata ili nekoja druga kniga. Vo Biblijata postoi eden test, vrzan e so ispravnosta na verata, no retko koj bi se osudil da ispie otrov i da si ja doka`e svojata vera. Sekako vedna{ }e vi ka`am deka ne postoi nitu test, nitu dokaz. Ova e zatoa {to ne se svesni deka ne e dovolno samo da ja prezentira{ svojata religija,tuku i da postavi{ testovi i na~in da se proveri dali ne{to e vo pravo ili ne. Islamot, vsu{nost, toa go nudi. Sovr{en primer kako islamot im nudi na lu|eto prilika kako da ja ispitaat negovata avtenti~nost i doka`at deka ne e ispraven se nao|a vo poglavjeto 4. Da bidam iskren, bev mnogu iznenaden koga za prv pat go otkriv ovoj predizvik. Se naveduva: “ A zo{to tie ne razmislat za Kuranot? Da e toj od nekoj drug, a ne od Allah , sigurno vo nego bi na{le mnogu protivre~nosti.” (Nisa, 82) Moris Bikaj Moris Bikaj e francuski hirurg, koj bil v~udoneviden od nekoi aspekti od islamot, dotoga{ nepoznati za eden nemusliman. Vo potraga po objasnuvawa, go nau~il arapskiot jazik i go studiral Kuranot. Za taa cel ja napi{al sega ve}e na{iroko poznatata kniga “Biblija, Kuran i nauka”. Gledajte {to veli toj tamu: “ Mojata prva cel be{e da go pro~itam Kuranot i da napravam analiza, re~enica po re~enica. Namerata mi be{e da posebno vnimanie posvetam na opisot na brojnite prirodni fenomeni dadeni vo Kuranot, neverojatnata to~nost na odredeni detali koi uka`uvaat na niv vo Knigata, a koi bea jasni edinstveno vo originalot (arapskiot jazik). Me vode{e faktot deka se vo sklad so dene{nite idei, iako ~ovek koj `iveel vo vreme na Muhammed, sallallahu alejhi ve selem, toa voop{to ne mo`el ni da go pretpostavi. Prvo {to na ~itatelot mu pa|a vo o~i e golemiot broj na tekstovi koi zboruvaat za razli~ni temi, {to ne e slu~aj so drugite sveti knigi. Od druga strana, ne mo`ev da najdam niedna gre{ka vo Kuranot. Morav da zastanam i da se zapra{am: “Ako ~ovek e avtor na Kuranot, kako mo`el da napi{e za fakti

194

ZAVR[EN ZBOR

koi denes gi otkrivme deka se vo sklad so modernite nau~ni soznanija. Kakvo ~ove~ko objasnuvawe mo`e da se vrze za vakvoto zabele`uvawe? Po moe mislewe ne postoi objasnuvawe, ne postoi na~in da se doznae kako `itelite na Arapskiot poluostrov mo`ele da imaat znaewe za odredeni temi koi bile deset veka ponapredni. Se utvrduva faktot deka za vreme na periodot na kuranskata objava od 23 godini nau~nite soznanija ne napreduvale, tuku aktivnostite na islamskata civilizacija do{le po Kuranskata objava .” Xo{ Ne{ veli: “ Vo arapskiot original Kuranot ja ima zaveduva~kata ubavina, svojstvena samo nemu. Daden e vo koncizniot i vozvi{en stil na negovite prodorni re~enici, ~esto vo stihovi i ima izrazena sila i eksplozivna energija, {to e nevozmo`no da se so~uva prevedeniot zbor.” Alfons de Lamartin (polno ime: Alphonse-Marie-Louis de Prat de Lamartine) e francuski poet i akademik. So svoite dela izvr{i golemo vlijanie na romantizmot vo Francija. Vo politi~kiot `ivot u~estvuva{e vo dr`avniot udar na Napoleon Treti. Najpoznati negovi dela se ““Poetski razmisluvawa”, “Poetski i religiozni harmonii”, “Aspen” i “Pat na istok”. Toj na edno mesto veli: “Toa e Muhammed, filozof, govornik, verovesnik, zakonodavec, voin, ~ovek koj bil nad svoite pobaruvawa, koj gi trasira mislovnite pravci na povikuvawa vo vistinsko obo`uvawe bez kipovi i praznoverija. On e osnova~ na dvaeset zemjini i edna duhovna imperija. Toa e Muhammed. So ogled na parametrite na ~ovekovata veli~ina, sakame da pra{ame: Ima li, voop{to, nekoj pogolem od ona {to bil Muhammed?” Tomas Karlajl Tomas Karlajl e poznat angliski filozof. Toj veli: “Navistina, Muhammed ne e la`go, nitu falsifikator i vistina e toa {to ja otfrla sekoja laga i gi negira site argumenti na nevernicite. Ponatamu, da ne zaboravime u{te ne{to, toj nikoga{ ne u~el pred nekoj u~itel, pi{uvaweto bilo ne{to novo vo arapskite krai{ta i vo toa vreme. Muhammed ne usvoil ni{to od iskustvoto na drugite, nitu crpel od koj bilo ~ovek. Bil ist kako i drugite velikani i verovesnici, onie koi se sporeduvaat so bleskavite yvezdi vo temnite no}i. Gledame deka vo celiot negov `ivot bil so cvrst princip, utvrden,

195


ZAVR[EN ZBOR

dare`liv, dobro~initel, blag, bogobojazen, moralen, sloboden, hrabar, raboten, doverliv, a vo isto vreme qubezen, so ne`na priroda, spokoen i nasmevnat, dru`equbiv, prijaten sogovornik, ponekoga{ i {egaxija. So eden zbor, liceto mu sjaelo so svetla nasmevka, so odraz na iskrena priroda, bidej}i postojat lu|e so ve{ta~ka nasmevka kako odraz na izve{ta~eni dejstvija i zborovi.” Ponatamu, veli: “Be{e praveden, dobronameren, intelegenten, ostroumen, poln so svetlina kako na ~eloto da mu zra~at yvezdi, golem ~ovek po priroda, ne go obrazuvalo nekoe u~ili{te, nitu u~itel go vospituval, toj, ednostavno, bil nezavisen od toa. Islamot poseduva osobina koja ja smetam najimpresivna, a toa e ednakvosta me|u lu|eto, {to e dokaz na najpravilen pristap i najpravilen pogled, bidej} i vernikot so du{a e vrzan za celata Zemjina topka i site lu|e se ednakvi vo islamot.” Potoa veli: ’Negovata svetlina go prosveti svetot, negovata svetlina s$ osvetlila, negovite zraci gi spoile jug so sever i istok so zapad. Dolgo vreme bleskala Islamskata dr`ava, na polovina od Zemjinata topka, so svetlina na blagosostojba, napredok, sila i dostoinstvo, instrukcii i vistina.’ ...Imalo i drugi lu|e koi ispoveduvale monoteizam, no, nikoj ne bil ramen na negovata jasna i cvrsta vera vo Eden Bog.” GETE “ Gledate i sami deka na taa nauka ni{to ne & nedostasuva, a nie, so site na{i sistemi, ni{to podaleku ne otidovme, vsu{nost i nikoj ne e kadar da otide podaleku.”

ZAVR[EN ZBOR

Otkako go zavr{iv ~itaweto na vtoriot del od `ivotopisot na Pratenikot, razbrav kolku mi e `al {to toa delo tuka zavr{uva. Po~uvstvuvav `elba {to pove}e doznaam za grandiozniot `ivot na Pratenikot.” Rilke “Nikoga{ ne ~ital, a sega - gledaj! - eden takov zbor i za mudrecot nedofatliv!”

Kuranot ne e nau~na Kniga, nitu ima za cel raspravawe za naukata i nau~nite dokazi. Objavata, pred s$, e verozakon i Kniga na dokazi. Kuranot e jasno upastvo kako da se `ivee i vladee po na~elata postaveni od Ediniot Bog. Ova e povik da se napu{tat site la`ni bo`estva i idoli i da se sledi Edinstveniot dostoen za obo`uvawe. Da se obo`uva samo Onoj Koj Gi sozdal nebesata i Zemjata.

Mahatma Gandi “Izraziv `elba da go zapoznaam toj ~ovek, koj nesporno gi pleni srcata na milioni i milioni lu|e. Nedvomisleno se uveriv deka sabjata ne bila sredstvo so ~ija pomo{ islamot steknal svoja pozicija, tuku toa bila ednostavnosta na toj Pratenik prosledena so preciznost, ispolnuvawe na dadenite vetuvawa, negovata potpolna predadenost kon prijatelite, privrzanost kon sledbenicite, hrabrost i apsolutno potpirawe na Gospodarot vo tekot na izvr{uvaweto na svoeto prateni{tvo. Toa bile osobini koi odlu~no go naso~uvale patot i gi otstranuvale pote{kotiite, a nikako sabjata.

196

“A tie pokraj Nego zele bo`estva koi ni{to ne sozdavaat, koi i samite se sozdadeni, koi ne se vo sostojba od sebe nekakva {teta da otstranat nitu nekakva korist da storat, i koi nemaat mo} `ivot da odzemat, `ivot da dadat i da o`iveat.”(Furkan, 25:3) Vo sekoj slu~aj, ne postoi ni najmala sprotivnost me|u kuranskite tekstovi {to se odnesuvaat na sozdavaweto so modernite soznanija za formiraweto na Vselenata.

197


POGLAVJE

KORISTENA LITERATURA:

198

1.

Moris Bikaj, “Biblijata, Kuranot i naukata”

2.

Dr. Gary Miller, “ The Amazing Qur’an”

3.

Mustafa Mlivo, “Kuran ispred nauke i civilizacije”, Bugojno, 2001

4.

Ahmed Didat, “Dali Kuranot e zbor od Allah”

5.

Abdul-Medžid Aziz ez-Zindani, “Jednoca Stvoritelja “, Sarajevo, 2000

6.

Artbuk, “Prevod na zna~eweto na Blagorodniot Kuran”

7.

Mustafa Mlivo, “Prevod Qur’anaˮ

8.

B.J. Phiz M.Omer, “Prostor, materija I vrijem, u Kuranu”

9.

Ibn Kesir, “Stvaranje Svijeta”

10.

Ibn Kesir, “Tefsir”, Sarajevo, 2002

11.

Astronomija.com.mk sajt na skopskoto astronomsko dru{tvo

12.

Sulejman El- Eškar, “Sudnji Dan”, Sarajevo, 2003

13.

Dr. Adnan Šerif, “Kuranska Astronomija”, Sarajevo, 1999

14.

Dr. Halid Faik el-Ubejdi, “Kuran I planeta Zemja”, Sarajevo

199


200


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.