NARAVNI PARKI SLOVENIJE
Fosilne školjke, Triglavski narodni park
Slovenija je ena od držav z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Evropski uniji. Prizadevanja za varovanje tistih območij, kjer so strnjena največja bogastva in lepote narave, imajo v Sloveniji že dolgo zgodovino. Od prvih pobud iz začetka 20. stoletja se je ideja in potreba za njihovo ohranjanje razvijala vse do zadnjih desetletij, ko je postala ena od poti oblikovanja trajnostnega razvoja družbe. Konec leta 2011 je vseh 11 upravljavcev naravnih parkov in zavarovanih območij Slovenije ustanovilo dogovorno skupnost na podlagi prepričanja, da: »jih povezuje skupni interes ohranjanja narave in zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varstvom narave in kulturnega izročila ter drugo rabo na slovenskih zavarovanih območjih, vključno s tistimi, ki še nimajo upravljavca.«
V zavarovanih območjih je dobra četrtina skupne površine Natura 2000 območij v Sloveniji. SPA so območja Nature 2000, opredeljena po Direktivi o pticah. SCI so območja Nature 2000, opredeljena po Direktivi o habitatih.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji, ki spada med najstarejše evropske parke. K obisku vabijo gorski vrhovi, divje in globoke soteske, bogat rastlinski svet, kulturna krajina s planinami in slikovitimi vasicami z bogato kulturno dediščino. Najvišja točka je vrh Triglava (2.864 m), najnižja pa v Tolminskih koritih (180 m). Značilne živali v parku so gams, kozorog, srna, medved, ris, orel in številne vrste drugih ptic, plazilci in endemična soška postrv. Spoznati naravo, kulturno krajino ter ljudi v parku je izjemno doživetje, pri katerem pa moramo upoštevati, da smo obiskovalci gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena. Info središča: Dom Trenta tel.: 00386(0)5 38 89 330 dom-tnp.trenta@tnp.gov.si Na Logu, Trenta, 5232 Soča Triglavska roža Bled tel.: 00386(0)4 57 80 200, 00386(0)4/57 80 205 info.trb@tnp.gov.si Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni tel.: 00386(0)4 57 80 200 Zgornja Radovna 25, 4281 Mojstrana Uprava: Triglavski narodni park Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled tel.: 00386(0)4 578 02 00 triglavski-narodni-park@tnp.gov.si www.tnp.si
Lega: severozahodna Slovenija blizu tromeje z Avstrijo in Italijo; zajema skoraj celotno območje slovenskega dela Julijskih Alp Velikost: 83.982 ha (839 km2) Ustanovitev: 1981 (prva ustanovitev po Zakonu o TNP) 2010 (nov Zakon o TNP in razširitev parka) Naravni pomen: naravne vrednote: 330 (in 743 jam), Natura 2000, ekološko pomembno območje
Mednarodni pomen: UNESCO – 2003 sprejet v mrežo območij MAB kot biosferno območje Diploma Sveta Evrope 2004 Mednarodni certifikat Federacije Europarc za čezmejno sodelovanje z Naravnim parkom Julijsko predgorje 2009.
KOZJANSKI REGIJSKI PARK Kozjanski regijski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Na stiku alpskega in panonskega sveta na vzhodu Slovenije so narava in ljudje ustvarili edinstven krajinski mozaik, kjer se naravovarstveno pomembni habitati suhih travišč, visokodebelnih travniških sadovnjakov, bukovih gozdov in mokrotnih travnikov ob Sotli prepletajo s starimi kozjanskimi domačijami in izjemnimi umetnostnozgodovinskimi spomeniki kot so gradovi, samostani in stara romarska središča. Kozjansko jabolko kot simbol varovanja narave, kulturnega izročila in zdravega načina življenja vse bolj povezuje domačine, obiskovalce in ustvarja nove razvojne priložnosti. Uprava in info središče: Javni zavod Kozjanski park Podsreda 45 3257 Podsreda tel.: 00386(0)3 80 07 100 kozjanski-park@kp.gov.si www.kozjanski-park.si
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Slovenski nacionalni odbor programa Človek in biosfera
Lega: vzhodna Slovenija, ob Sotli, mejni reki s Hrvaško Velikost: 20.600 ha (206 km2) Ustanovitev: 1981 Naravni pomen: naravne vrednote: 89, park je skoraj v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 12 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 15 živalskih vrst in 7 habitatnih tipov Mednarodni pomen: UNESCO – 2010 sprejet v mrežo območij MAB kot biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
Info središče: Matavun 12 6215 Divača tel.: 00386(0)5 70 82 110 psj.info@psj.gov.si Uprava: Javni zavod Park Škocjanske jame Škocjan 2 6215 Divača tel.: 00386(0)5 70 82 100 psj@psj.gov.si www.park-skocjanske-jame.si
REGIJSKI PARK ŠKOCJANSKE JAME Splet Škocjanskih jam je sestavljen iz številnih posameznih jam in rovov, udornic, naravnih mostov in ponorov. Ustvarila ga je reka Reka, ki po petdeset kilometrov dolgem površinskem toku prav tu izgine v kraško podzemlje in se zopet pojavi na površju v izvirih Timave pri Devinu. Bogato naravno dediščino dopolnjujejo nekatere redke ali endemične podzemne živalske vrste, predvsem pa pestro cvetje suhih kraških travnikov na površju. Bogata kulturna dediščina se odraža v tipični kraški arhitekturi, številnih etnoloških, zgodovinskih in umetnostnozgodovinskih spomenikih ter mnogih arheoloških najdiščih, ki hranijo izjemno pomembne najdbe od obdobja mlajše kamene dobe naprej. Lega: jugozahodni del Slovenije, na robu Krasa in porečje reke Reke Velikost: zavarovano območje parka 413 ha, vplivno območje parka 45000 ha Ustanovitev: 1996 Naravni pomen zavarovanega območja: naravne vrednote: 52, park je v celoti ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000 (SPA), del območja Natura 2000 (SCI )
Mednarodni pomen: UNESCO – 1986 vpisan na seznam svetovne dediščine UNESCO – 1999 podzemno kraško mokrišče razglašeno za območje Ramsarske konvencije UNESCO – 2004 sprejet v mrežo območij MAB kot biosferno območje Kras
NOTRANJSKI REGIJSKI PARK Notranjski regijski park ni le biser, je prečudovita biserna ogrlica narave. Presihajoče Cerkniško jezero, skrito med mogočnim masivom Javornikov ter čarovniško Slivnico, je še danes nekoliko odmaknjeno od glavnih prometnih poti. Presihanje jezera daje čar celotni pokrajini, ki se spreminja iz dneva v dan. Odsev neba na jezerski gladini zrcali v pokrajino čarobno moč, moč pokrajine, ki kraljuje svojemu kraljestvu. Cerkniško jezero je največje presihajoče jezero v Evropi. Jezerska voda odteka skozi požiralnike in podzemske jame, med katerimi sta največji Velika in Mala Karlovica. Voda, ki ponika v Karlovicah, priteče zopet na dan v Rakovem Škocjanu, kilometer dolgi kraški dolini. Info središče: TIC Cerknica ticerknica@cerknica.si tel.: 00386(0)1 709 36 36 Uprava: Javni zavod Notranjski regijski park Tabor 42 1380 Cerknica tel.: 00386(0)1 70 90 626 info@notranjski-park.si www.notranjski-park.si
Lega: južni del osrednje Slovenije, središče Notranjske Velikost: 22.200 ha (222 km2) Ustanovitev: 2002 Naravni pomen: naravne vrednote: 404, od tega 297 podzemnih jam, park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za več kot 20 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) Mednarodni pomen: UNESCO – razglašen za območje Ramsarske konvencije
KRAJINSKI PARK LOGARSKA DOLINA Logarska dolina je ena najbolj slikovitih alpskih ledeniških dolin v Evropi in se zajeda v Kamniško-Savinjske Alpe s severa. Leta 1987 je bila razglašena za krajinski park, s katerim upravljajo domačini. Turizem kot dodana vrednost kmetijstvu in gozdarstvu ponuja oddih v mirnem okolju krajinskega parka. Park s svojo okolico ponuja številne aktivnosti pohodništva, kolesarjenja, jahanja, fotolova, zimske rekreacije. Tematska pot po dolini popelje obiskovalca skozi naravne lepote parka, ohranjeno tradicijo alpskega kmetovanja in gozdarjenja ter na več mestih ponuja tradicionalno kulinariko. Uprava in info središče: Logarska dolina d.o.o. Logarska dolina 9 3335 Solčava tel.: 00386(0)3 838 90 04 info@logarska.si www.logarska-dolina.si
Lega: severni del osrednje Slovenije, Kamniško-Savinjske Alpe Velikost: 2438 ha (24,38 km2) Ustanovitev: 1987 Naravni pomen: naravne vrednote: 43, park je v celoti ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000
Mednarodni pomen: Prva nagrada v kategoriji zavarovanih območij na mednarodnem natečaju CIPRA – Prihodnost v Alpah 2005 EDEN – Evropska destinacija odličnosti 2009 – Solčavsko
KRAJINSKI PARK KOLPA Najpomembnejši del Krajinskega parka Kolpa na skrajnem jugu države je čista, topla in biotsko bogata Kolpa, ki večkrat spremeni značaj: od hudournika do lenobne nižinske reke. Poleg poplavnih ravnic in strmih bregov so vzdolž reke tudi vrtače, gozdovi in belokranjski steljniki s praprotjo, belimi brezami in bogatim živalskim in rastlinskim svetom. Značilen pečat mu daje tudi mozaična kulturna krajina, najbolj pa njegovi prebivalci, ki so naravo in bogato kulturno dediščino ohranili. Vabljeni v objem belih brez in reke Kolpe!
Info središče: Šokčev dvor Žuniči 2 8341 Adlešiči tel.: 00386(0)7 356 52 40 info@kp-kolpa.si Uprava: Javni zavod Krajinski park Kolpa Adlešiči 16, 8341 Adlešiči tel.: 00386(0)7 356 52 40 info@kp-kolpa.si www.kp-kolpa.si
Lega: skrajni jugovzhodni del Slovenije in Bele krajine ob meji s Hrvaško Velikost: 4331 ha (43,31 km2) Ustanovitev: 1998 Naravni pomen: naravne vrednote: 71, približno polovica parka je ekološko pomembno območje, del območja Natura 2000 (SPA) za 11 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 26 živalskih vrst in 4 habitatne tipe Mednarodni pomen: EDEN – Evropska destinacija odličnosti 2010 – reka Kolpa
KRAJINSKI PARK GORIČKO
Lega: skrajni severovzhodni del Slovenije, rob subpanonskega sveta, ob Goričko je slovenski del trideželnega čezmejnega parka z Avstrijo (Raab) tromeji z Avstrijo in Madžarsko
in Madžarsko (Őrseg – Porabje), kar je v Evropi edinstven primer. Mehko valovito gričevje nekdanjega dna Panonskega morja so vode razbrazdale na vse strani neba. Na slabo rodovitnih tleh človek že tisočletja ustvarja slikovito kulturno krajino z življenjskimi okolji, v katerih bivajo evropsko ogrožene in redke rastlinske in živalske vrste. Skromnost in modrost umnega izkoriščanja zemlje, sonca in padavin sta ustvarila pester mozaik naravovarstveno pomembnih habitatov suhih travišč, visokodebelnih sadovnjakov, mejic, mokrotnih travnikov in gozdov. Uprava in info središče: Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191 9264 Grad tel.: 00386(0)2 551 88 60 park.goricko@siol.net www.park-goricko.org
Velikost: 46.200 ha (462 km2) Ustanovitev: 2003 Naravni pomen: naravne vrednote: 47, park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 11 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 18 živalskih vrst in 7 habitatnih tipov
KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE Tradicionalno ročno pobiranje soli s tradicionalnimi solinarskimi postopki in orodji na solnih parcelah ni le posebnost kulturne dediščine sredozemske Slovenije, ampak tudi zagotavlja razmere, ki omogočajo ohranjanje naravne dediščine Sečoveljskih solin. Pretakanje in izhlapevanje morske vode prek številnih solnih polj ustvarja blagodejne mikroklimatske učinke za obiskovalce parka. Na opuščenem delu solin, Fontanigge, so edinstveni prizori - veliko ptic, obsežni travniki slanuš in preko 100 opuščenih in porušenih solinskih hiš. Na Leri pa še vedno poteka aktivna pridelava soli. Info center: na Leri, Seča 115, Portorož Uprava: SOLINE Pridelava soli d. o. o. Seča 115 6320 Portorož tel: 00386(0)5 6721 330 info@kpss.si www.kpss.si
Lega: skrajni jugozahodni del slovenske jadranske obale na meji s Hrvaško Velikost: Približno 750 ha Ustanovitev: 1990 na občinski ravni in 2001 na državni ravni Naravni pomen: naravne vrednote: 6, park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SPA) za 30 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 4 živalske vrste in 6 habitatnih tipov Mednarodni pomen: 1993 razglašen za območje Ramsarske konvencije
KRAJINSKI PARK STRUNJAN Krajinski park Strunjan je edino zavarovano območje narave, ki sega v Sloveniji tudi na morje. Zaobjema strunjanski polotok, sicer pa je kraj presežnikov. Tu najdemo najvišji flišnati klif v celotnem Jadranu, ki sega kar 80 m visoko, najdaljši odsek naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu, najsevernejše in najmanjše še delujoče soline, kjer se ohranja tradicionalna pridelava soli in ob njih edino morsko laguno v Sloveniji. Park je izjemnega pomena z vidika ohranjanja pestrosti rastlinstva in živalstva ter naravnih vrednot slovenskega morja in obrežja. Biser parka predstavlja zaliv Sv. Križa, poznan tudi pod imenom Mesečev zaliv in velja za najlepši košček slovenskega morja. Uprava in info središče: Javni zavod Krajinski park Strunjan Senčna pot 10 6320 Portorož tel: 00386(0)8 20 51 880 gsm: 00386(0)41 715 502 http: www.parkstrunjan.si FB: https://www.facebook.com/parkstrunjan
Lega: slovenska obala vzhodno od Pirana Velikost: 429 ha (4,3 km2) Ustanovitev: 1990 Naravni pomen: naravne vrednote: 11, park je v celoti ekološko pomembno območje, območje Natura 2000 (SCI) za 2 živalski vrsti in 7 habitatnih tipov
Lega: južno od Ljubljane Velikost: 13 505 ha (135 km2) Ustanovitev: 2008 Naravni pomen: naravne vrednote: 59, park je v celoti ekološko pomembno območje, območje, Natura 2000 (SPA) za 22 vrst ptic, območje Natura 2000 (SCI) za 23 živalskih in 1 rastlinsko vrsto ter 7 habitatnih tipov
KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE Ljubljansko barje je edinstven preplet travnikov, njiv, mejic in kanalov, kjer se zelene površine stikajo z nebom in Ljubljanico, reko, ki ga je skozi zgodovino tudi soustvarila. Zaradi tradicionalnega načina obdelave se je ohranila velika biotska in krajinska pestrost. Mokrotni travniki, poplavni logi in kilometri kanalov privabljajo vlagoljubne predstavnike živega sveta. Bogat je tudi podzemni svet – preko 40 doslej odkritih koliščarskih naselbin že tisočletja počiva pod površjem Ljubljanskega barja. Medsebojno odvisni ekosistemi Ljubljanskega barja nam čistijo zrak, vodo in prst, hladijo vroča poletja in omogočajo sprostitev in nova spoznanja v neposredni bližini prestolnice.
V NA
DED
I ŠČ
I
A
SV
TO
N
E
Mednarodni pomen: UNESCO Seznam svetovne dediščine - Prazgodovinska kolišča okoli Alp, vpisana 2011.
NDIAL • MO
RI
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
E
WORLD HE
•
TA
GE
OI
N
Uprava in info središče: Javni zavod KP Ljubljansko barje Podpeška cesta 380 1357 Notranje Gorice tel.: 00386(0)8 2052 350 info@ljubljanskobarje.si www.ljubljanskobarje.si
•
PATRIM
Prazgodovinska kolišča okoli Alp Kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v Sloveniji vpisana na Seznam svetovne dediščine leta 2011
NARAVNI REZERVAT ŠKOCJANSKI ZATOK Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko mokrišče pri Kopru, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore, še posebej ptic, in je največje polslano močvirje v Sloveniji. Naravni rezervat sestavljata dva dela: laguna z gnezditvenimi otočki, polslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki.
Uprava in info središče: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Začasni informacijski center NR Škocjanski zatok Staničev trg 16 6000 Koper tel.: 00386(0)5 62 60 370 skocjanski@skocjanski-zatok.org www.skocjanski-zatok.org www.ptice.org
Lega: jugozahodna Slovenija, v neposredni bližini Kopra Velikost: 122 ha (1,22 km2) Ustanovitev: 1998 Naravni pomen: - naravni rezervat - naravna vrednota - ekološko pomembno območje - območje Natura 2000 (SPA in SCI)
Izdal in založil: Skupnost naravnih parkov Slovenije Priprava tekstov: Uprave zavarovanih območij Avtorji fotografij: Jože Mihelič, Dan Briški, Aleš Zdešar, Barbara Ploštajner, Teo Hrvoje Oršanič, Dušan Klenovšek, Borut Lozej, Kristjan Malačič, Valentin Schein, Tomo Jeseničnik, Iztok Škornik, Brina Knez, Sergio Gobbo, Tihomir Makovec, Branko Čeak, Davorin Tome, Arne Hodalič, Simon Širca, Borut Mozetič, Kajetan Kravos, Igor Brajnik Vir fotografij: arhiv Regijskega parka Škocjanske jame, arhiv Krajinskega parka Kolpa Urejanje: Barbara Ploštajner, JZ Kozjanski park Oblikovanje: Vesna Zakonjšek, JZ Kozjanski park Produkcija: Argos Tisk: GM tisk Naklada: 20.000 IZDANO OB DNEVU PARKOV 24. MAJA 2013. www.parkislovenije.si