comicandcartoon.daportfolio.com
1. Agencija Kne' Deep letos praznuje 10. obletnico svojega obstoja. Od vašega rojstnega dne je preteklo kar precej let in kilometrine. Kaj lahko poveste o svojih prvih korakih? Kako se je vse skupaj začelo? Kdo so bili prvi artisti vaše agencije? Kdaj ste organizirali prvi dogodek?
Delala sem v neki drugi berlinski agenciji. Tam sem spoznala Rusha. Po treh letih dela v drugi agenciji sva se odločila, da bova šla na svoje. Ko so ljudje izvedeli za to, je šlo vse precej hitro. Dobivala sem ponudbe artistov, ki so se želeli predstaviti. Imela sva veliko sreče. Prvi artisti – če jih omenim samo nekaj – so: Rush, Gaetano Parisio, Marco Carola, Marco Bailey … Prvi dogodek v naši organizaciji je bil Lost in Music, leta 2003 v berlinskem klubu Metronom. Z dobičkom smo lahko plačali lastni tovornjak na Love Parade 2003. Naša prva nemška turneja pa se je začela že leta 2001.
2. Večkrat ste se že pojavili na območju Balkana in Slovenije, če ne kot agencija pa vsaj vaši artisti. Dva vaša člana, Marko Nastić in Dejan Miličević, sta tudi moja osebna znanca in dobro poznana slovenskemu občinstvu. Kako ste izvedeli zanju – kako sta pravzaprav dosegla Berlin? Prvič mi je zanju povedal Umek. Ko sem slišala nekaj njune glasbe in smo se srečali, smo se odločili za sodelovanje. Še vedno živita v Beogradu.
3. Vsi, ki poznajo slovensko sceno, vedo, da sta bila člana Kne' Deep tudi Umek in Valentino Kanzyani, oba slovenska didžeja.
Menite, da je vaša agencija dejansko zaslužna za njun mednarodni uspeh? Opazil sem, da ju ni več na seznamu vaših artistov. Zakaj ste nehali sodelovati z njima? Umek in Valentino sta izjemno nadarjena in na turnejah navdušujeta občinstvo. Nekaj zaslug za njun uspeh ima seveda tudi timsko delo. Vse gre skupaj. Brez svojega izjemnega talenta ne bi bila tam, kjer sta danes.Včasih je v življenju treba kaj spremeniti in izbrati drugo pot. Tako sta storila tudi Umek in Valentino.
4. Rad bi izpostavil tudi problematiko didžejev. V Sloveniji je prodor didžejev v tujino zelo težak. Imamo številne mlade artiste (didžeje in producente), ki ne morejo doseči zahodnega trga ali pa pri svojem prodoru naletijo na velike ovire. Na dolgi rok je uspelo samo Umku in Kanzyaniju, medtem ko je bil za druge to bolj tek na kratke proge. Poznate katerega slovenskega artista, ki bi ga lahko izpostavili in mu napovedali bleščečo kariero? Zakaj je slovenskim didžejem tako težko prodreti? Kaj bi jim lahko pri tem pomagalo? Kaj jim svetujete?
nadaljevanje na naslednji strani
nadaljevanje s prejšne strani
Kot rečeno, sta Umek in Valentino res zelo nadarjena. Mladim artistom je trenutno povsod težko prodreti v mednarodni prostor, ne le v Sloveniji. Smo v krizi in producenti se bojijo tvegati z didžejem, ki ni dobro uveljavljen. Takšni časi so. Sam razmišljam pozitivno in menim, da se bodo kmalu spremenili. Tudi mladi umetniki bodo znova dobili svojo priložnost. Moj nasvet: verjemite v svoje delo in vztrajajte na svoji poti.
5. Prejšnje vprašanje se je nanašalo na »Zahod«, čeprav je splošno znano, da se vse več dogaja na »Vzhodu«: v Rusiji, Romuniji, na Madžarskem, Češkem, Poljskem, v bivši Jugoslaviji … Bi se morali slovenski artisti najprej uveljaviti v teh deželah, preden poskusijo z Zahodom? Bi to prispevalo k njihovemu uspehu?
Od Slovencev me Uh, to pa je vprašanje. Mislim, je resnično navdušil da ne. Bistveno je, da so na kraju v določeni deželi, Matthew Hoag. Je pravem pa naj bo vzhodno ali zahodno. odličen glasbenik in izjemna osebnost. 6. V vaši agenciji je mnogo artistov s tršim glasbenim stilom. Pogosto se zgodi, da didžeji svoj stil sčasoma nekoliko omehčajo. Se je to že zgodilo kateremu od vaših artistov? Kako priljubljen je trenutno trdi tehno v Nemčiji?
Da, to se je zgodilo tudi v Kne' Deep. Začeli smo zgolj s trdim tehnom, danes pa se lahko predstavimo s pestro mešanico tehna. Priljubljenost trdega tehna v Nemčiji je odvisna od področja. Prejšnji teden smo, denimo, priredili večer v berlinskem Tresorju. Na zgornjem plesišču so vrteli mehkejši tehno Dejan Miličević, Marko Nastić in Bernd Isaac. Spodaj je bil res trd tehno: Rush, Pet Duo in Du Art. Verjemite, da sta bili obe plesišči polni vso noč. V Berlinu je dobrodošlo oboje.
7. Sedež imate v Berlinu. Kaj lahko poveste o tamkajšnji sceni? Kaj je trenutno najbolj priljubljeno v Berlinu? Kateri dogodki so najbolj obiskani in kam naj gre Slovenec, da bo doživel nepozabno noč na plesišču?
Kot sem že povedala, je eno od takih prizorišč Tresor. Vredno je obiskati tudi Watergate in Berghain, če se omejim le na peščico prizorišč v Berlinu, ki jih je sicer zelo veliko in je zato nemogoče našteti vse dobre klube. V berlinske klube ne zahajam pogosto. Večinoma potujem z artisti v druge dežele, ker zelo rada opazujem, kako se drugje tresejo plesišča.
Sonce in spet sonce po 4.Je elektronska oblačni zimi – to imajo plesna glasba zadosBerlinčani najraje. Če boste ten glavni izdelek za Berlin obiskali v tem času, si izberite predel z veliko ka- uspešen posel? varnami in opazujte zanimive Zame je. Moje življenje je blagoslovljeno z elektronsko meščane. plesno glasbo.
9. Kako bi ocenili slovensko elektronsko glasbeno sceno na lestvici od 1 do 10? Kako bi sebe ocenili kot poznavalko slovenske scene?
10. Zadnja beseda je povsem vaša. Slovenskim bralcem lahko sporočite, karkoli želite.
Hvala, ker ste pogovor z mano objavili v vaši reviji. V Sloveniji mi je bilo vedno všeč in upam, da vas Kadar kdo omeni sloven- bom kmalu spet obiskala. sko sceno, vedno pomislim na Umka, Valentina in Matthewa Hoaga. Zaradi teh fantov bi dala Sloveniji 10 točk. Za poznavalko slovenske Najboljši čas za obisk Berlina je scene pa se ne bi proglasila ;) zagotovo pomlad. Po končani 10. Kaj menite o zimi in ob prvih sončnih tednih so vsi ljudje zunaj nasmejani. tekmovalnosti med Kavarne in restavracije postav- glasbenimi agencijami? ljajo zunanje mize, ne glede na Ta čas je minil. Agencije temperaturo. morajo danes sodelovati.
8. Kateri letni čas bi najbolj priporočili za obisk Berlina? Kdaj je Berlin najlepši – v mrzli zimi ali vročem poletju? Kaj naj obiščemo, kaj naj gremo poslušat?
Intervju : Simon Žnidar
Paw
wel
intervju Intervju: Simon Žnidar
Pawel
Paul Kominek se je rodil leta 1978 na Poljskem, vendar je odraščal v Frankfurtu ob Mainu v Nemčiji. Leta 1997 je debitiral s svojim prvim singlom »Biocenter« na založbi Poet Club Records, ki je v lasti Jana Petra Schwalma, dolgoletnega sodelavca in partnerja Briana Ema. Komaj leto kasneje je pri založbi Landomat records izdal svojo prvo ploščo pod psevdonimom Turner, s čimer je bil takoj sprejet v elito elektronske glasbe scene. Štiri leta kasneje, pri osemindvajsetih letih, se Paul Kominek ozira na svojo vznemirljivo kariero kot glasbenik in lastnik založbe. Leta 2001 je skupaj s Petrom “Lawrencom” Kerstnom in Davidom “Carstnom Jostom” Lieskejem ustanovil založbo Dial Records. Delal je na različnih projektih, kot je produkcija filmskih zvočnih zapisov, in za glasbenike, kot je Andreas Dorau. Naredil je tudi remikse za artiste, kot so Depeche Mode, Ellen Alien, Miss Kitten, A-ha in drugi. Ob koncu njegove misije, sestavljene iz veliko izdaj, remiksov in projekta Dial Records, ki ga danes vodita Lawrence in Carsten Jost, se je odločil, da bo ustanovil svojo založbo Orphanear, katere distributer je Wordandsound. Na založbi se predstavlja kot Pawel, izdaja tudi izdelke svojih stalnih sodelavcev, vsekakor pa ne zanemarja niti novincev. Izdaje pod imenom Pawel so redek pojav. Zgolj pet velikih plošč je zagledalo luč sveta na založbah Dial in Orphanear, čeprav je po lastnih besedah ves čas delal na zvoku svoje produkcije. Nekaj posebnega se je moralo zgoditi , saj je bilo nekaj njegovih izdaj nemudoma razprodanih. To se je zgodilo z veliko ploščo Lines & Curves, izdano septembra 2009 na newyorški založbi Ransom Note v lasti Adultnapperja. Razprodan je bil tudi Berkeley EP, izdan 9. Novembra 2009 na Dial Records. Intervju: Simon Žnidar
Natanko deset let po Paulovem prvencu na Dial Records je januarja letos izšel njegov dolgo pričakovani album. Na albumu so številne nove skladbe, ki se jasno spogledujejo z Dialovim zvokom, še bolj pa izkazujejo Pawlovo povezanost z zgodnjimi melodijami Playhousa s posnemanjem Isoléeja & LoSoula, pa tudi britanskih junakov Luka Salomona in Two Lone Swordsmenov.
Na albumu je tudi nekaj redkih vokalnih vložkov, ki jih je prispeval sam Pawel, kar je še posebej zanimivo, saj je doslej svoje pevske sposobnosti hranil predvsem za svojo drugo osebnost, Turnerja. Pawlovi nastopi v živo so znani po prepletanju energije polnega minimalnega housa z njegovim izvrstnim vokalnim talentom.
1.Po kakšnih merilih izbirate sodelavce pri svojih izdajah in remiksih?
3.Zdi se, da živite svoje sanje. Je to res in kaj bi svetovali našim bralcem, Pravzaprav je večina ki še vedno izdaj pod imenom Pawel segajo po svojih & Turner izključno moje delo. Za remikse pro- sanjah? sim tiste artiste, ki kij občudujem in za katere menim, da bi lahko originalni skladbi dodali nekaj edinstvenega.
2. Zakaj ste se domislili, da bi svojim skladbam dodali tudi svoj vokal? V skladbah na svojih zadnjih štirih albumih, ki sem jih posnel pod imenom Turner in so izšle na založbah Ladomat in Mute Records, sem veliko pel. Tudi za druge producente sem pel, denimo za Alexandra Kowalskega in italijanski tehno projekt Drama Society. Petje torej zame ni predstavljalo novosti. Svoj vokal sem uporabil tudi na Pawlovi izdaji z naslovom Grab It. Vokali dodajo skladbi zelo izviren in topel občutek, zaradi katerega postane veliko bolj osebna.
Zelo mi je všeč, ker lahko potujem, igram in produciram glasbo, vendar svetujem vsem, ki želijo vstopiti v »tehno posel«, naj si raje pripravijo tudi rezervni načrt za kariero. Prav tako je pomembna strast do glasbe oziroma tistega, kar pač želite početi, poskušajte biti natančni pri tem, kar želite doseči, obenem pa bodite realni pri izbiranju načinov, kako boste to dosegli.
5.Lahko naštejete nekaj svojih trenutnih projektov in načrtov? Pripravlja se velika plošča remiksov skladb z mojega zadnjega Pawlovega albuma, ki bo izšla še letos na založbi Dial Records, prav tako bo izšla plošča z naslovom Lost Tracks EP, na kateri bodo nove Pawlove skladbe in bo nekakšen dodatek albumu, vendar z več vokali. Skladbe sem sicer že vrtel na svojih nastopih, vendar iz njih nisem uspel pravočasno narediti albuma.
6. Vrteli ste na letošnji zimski glasbeni konferenci v Miamiju in berlinskem klubu Panorama. Lahko opišete elektronsko glasbeno sceno na drugi strani planeta in kako je Kot rečeno, ne vem v današnjih časih v veliko o slovenski sceni, Berlinu?
4. Poznate katerega mladega slovenskega artista, ki bi mu lahko napovedali bleščečo prihodnost?
vendar komaj čakam, Prav veliko zimske konference si nisem da bom kaj izvedel!
ogledal, saj sem prispel zadnji dan festivala in šel samo na zabavo, na kateri sem vrtel (Sunday School for Degenerates). Moj kovček se je izgubil na poti v Miami, zato sem uporabil opremo nekoga drugega, vendar je to le pripomoglo k odličnemu vzdušju in izvrstnemu nastopu. Po tako kratki izkušnji je težko opisati tamkajšnjo glasbeno sceno, zdela se mi je zelo profesionalna in me je spominjala na boljše zabave v Barceloni v času Sonarja. Berlin je zame glede elektronske glasbe vznemirljivo mesto in naše mesečne zabave Dial Allnighter v baru Panorama so mi zelo všeč, ker so v klubu ponavadi zelo prijetni ljudje, odlično ozvočenje in na naših zabavah tudi zelo dober glasbeni program s housom, tehnom in drugimi oblikami elektronske glasbe. Tak tehno klub ima veliko možnosti; v Berlinu nasploh dobro, da je možnosti veliko.
8. Kaj lahko poveste o svoji založbi Orphanear?
Ustanovil sem jo kot stranski projekt v okviru Dial Records. Po daljšem premoru se bo na njej izdala nova plošča, Orph Vinyl 004, velika plošča remiksov odličnega danskega pevca in pisca pesmi Grya. Na plošči sta dva čudovita remiksa nemškega novinca Christiana Löfflerja in osupljivega Adultnapperja iz New Yorka. Jeseni, kot sem že omenil, bo na tej založbi izšla tudi velika Pawlova plošča Lost Tracks EP.
7. V Slovenijo prihajate maja, vrteli boste v klubu K4, ki je najboljši »underground« klub v Sloveniji. Kakšen set lahko pričakujejo obiskovalci?
9. Koliko Vam je znana elektronska scena v Sloveniji?
Še nikdar nisem bil v Sloveniji, ne vem veliko o vaši sceni, vendar sem slišal veliko pohvalnega o klubu K4 in tamkajšnjih zabavah. Rojen sem na Poljskem, zato sem zelo naklonjen vzhodnoevropski elektronski glasbi. Zelo me zanima, kaj bom letos DJ sem že 15 let in sem pred doživel ob svojem prvem obisku Slovenije. kratkim začel miksati svoje stare 10. Je elektronska plesna glasba favorite, klasični čikaški house in detroitski tehnom, z novejšimi zadosten glavni proizvod za zadevami, seveda sem nekat- dober posel? ere izdal na založbi Dial in na Odvisno od tega, kaj je za vas »dober posvoji majhni založbi Orphanear. sel«. Če sem čisto iskren, je težko obogaMed avtorji so Efdemin, Law- teti s tehnom ali housom, a seveda obstarence, Christian Löffler, med jajo skupine, posamezniki in projekti, ki so skladbami pa brezčasni komadi se razvili iz podzemne scene in so danes Kevina Saundersona, Carla pop zvezde na sceni elektronske plesne Craiga, Dericka Maya, Omarja glasbe. Pomembno je tudi, kaj vse obS, Osunlada, Matiasa Aguaya, sega vaš opis elektronske plesne glasbe, Ricarda Villalobosa in mnogih ker je to lahko vse od Ricarda Villalobosa do Mobyja, daft Punka in Dial Records :) drugih …
M
Matthewintervju Hoag
Pripravil Sašo Stojanov
»Matt ni tat. Je podajalec glasbe«. Nekaj božanskega je v vsem tem. Kaj le? Rešitev uganke razkriva bistveno več…
1.Dan Elektronike 2010 je za tabo… Kaj tako posebnega je nastopati ob boku didžejev, ki so Sloveniji predstavljeni v čudovitem ambientu Križank? Nedvomno so Plečnikove Križanke ena izmed najbolj imenitnih lokacij kar jih premore naša prelepa dežela. Ambient ti sapo vzame, če se izrazim tako. Seveda sem se nastopa zelo veselil, saj je organizacija na najvišji ravni, pa tudi ekipa, ki stoji za tem, je še enkrat več prikazala, kako se zadevi streže. To je bil sicer moj prvi nastop v Križankah in močno upam, da ne tudi zadnji.:)
2. … Že naslednji dan te čaka obisk ruske prestolnice. Mogoče veš, kaj konkretnega se na glasbenem področju dogaja tam?
V moji glavi se že vrsto let poraja ideja o tem, da je ruski trg v vzponu, ki mu bo sledil konkreten prodor ter posledično tudi pozicioniranje med »velike države«, ki podpirajo elektronsko kulturo. V Rusiji sem bil prvič pred 2 letoma, že takrat pa sem bil zelo prijetno presenečen nad kakovostjo organizacije samih dogodkov. Ni skrivnost, da je tudi artistično izražanje na zelo visoki ravni, a je zaradi številnih državnih problemov ter velikosti preboj domačih artistov težak. Moskva, prav tako tudi St.Petersburg, čedalje bolj dobivata status prave meke t.i. EU Clubbinga… Mislim, da to je šele začetek. Rusi so TOP!
3. 25. maj je bil v času SFRJ praznik jugoslovanske mladine. Če je na ta dan v glavni vlogi general Josip Broz Tito, pa 26. maja 2010 v klubu K4 zagovoto ne bo več. Kocka je padla, odpira se prvo poglavje »Lovable Fairy Tale«. Nostalgijo bo nadomestila ljubezen…
Tako je. V maju se odpira nova serija dogodkov pod taktirko Dice Man-a, prvi sklop pa je poimenovan Lovable Fairy Tale. Vse skupaj se bo odvijalo v legendarnem klubu K4, kjer bomo obiskovalcem razgrnili brezpogojno ljubezen do plesnega ritma ter skušali pričarati dolgoročno Nirvano, ki bo obiskovalce spremljala še dolgo zatem. Na sporedu bo mešanica elektronske in žive glasbe, saj bo v naši družbi klavirtuarist Kay Kay, soavtor nam zelo znanih komadov, Ibiška roža - Lady Ka, Pawel, ki bo predstavil svoj novopečeni album, pa slovenski velemojster Aneuria ter rezident Leigh in moja malenkost. Dogodek je plod sodelovanja z vašo prelepo revijo in portalom whatpeopleplay. com, trenutno vodilnim v Evropi na področju elektronske plesne glasbe.
4. »Ibiza Time«… Verjetno to obdobje v letu že nestrpno pričakuješ. Zakaj IBIZA? Tako je… Prav imaš. Ibiza in poletno obdobje sta na osebnem seznamu “Favourits” na prvem mestu. Zakaj? Zato, kerIbiza popolnoma zadovolji mojo dušo, ker predstavlja meko elektronske plesne glasbe, saj je to otok, kjer glasba prevladuje pred vsemi zunanjimi vplivi kapitala.
Seveda tudi zato, ker imamo somišljeniki edinstveno možnost, da se najdemo DOMA, kjer je narava seveda fantastična, sonce neprestano sije, srce pa igra v ritmu glasbe.
5. Ker nisi edini v pričakovanju, se na drugi strani tudi tvoji oboževalci že nekaj časa sprašujejo o Hoagovi sveži produkcijo. Kdaj in s čim jim boš obdaril? Vem, vem. V preteklih letih sem bil tako zaseden z drugimi projekti, da enostavno nisem našel časa, ki bi ga lahko posvetil lastni produkciji. Nič več. Sklenil sem, da temu ne bo več tako in da potrebujem izražanje skozi produkcijo. V prihodnosti pripravljam kopico remixov ter obilo originalnosti. Moja glasbena smernica bo house in vse kar rotira okoli te zvrsti, pričakujem pa tudi izdajo na založbi dua Kaiserdisco. Dokončanih imam kar nekaj remixov, zato sem prepričan, da je pred menoj izredno zanimivo obdobje, prav tako pa me veseli, da sem se ponovno našel v tem. Sodelujem z imenitnim glasbenikom in producentom, predvsem pa prijateljem s katerim že obilo let delim nepopisno strast do elektronike. Malo pocukrano ali Matthew Hoag is back. :)
7. »Matt ni tat. Je podajalec glasbe«. Kako se počutiš, ko ljudem kradeš pozornost z namenom, da bi jih zadel z glasbeno žogico? 6. Kaj te je gnalo pri tem, da remiksiraš Shakirino skladbo Las De La Intuition. Verjetno potihem upaš, da bi postala hit ibiškega poletja… Če bo hit ali ne, niti ni važno. Če sem iskren, mi je na nek način vseeno, saj je že sodelovanje s tako veliko persono glasbenega sveta v meni sprožil fantastičen občutek. In to, da sem lahko dodal svoje občutke k njenim oziroma te zapakiral v remix, je bil pravi povod, da sem se lotil dela. Verjamem, da mora sleherni ustvarjalni proces temeljiti predvsem na želji po sporočanju nečesa pozitivnega. In točno to sem začutil pri Shakiri. Vsebina skladbe je namenjena ženski intuiciji, o čemer se najino mnenje o tem popolnoma ujema. Če bo hit, super, če ne, prav tako…
Božansko… Oder mi pomeni toliko, kot igrača otroku, z glasbo kot medijem pa plesalcem sporočam svoja občutenja in misli, posledica tega pa so energični seti, polni norosti, veselja in melanhonije. Rad nastopam in komuniciram. Že kot otrok sem oboževal nastope, ta občutek pa me spremlja že od rosnih let. Ne prestavljam si dneva, ko bom prekinil z nastopanjem, dneva, ko bom prenehal s poslanstvom podajalca glasbe. V vseh pogledih ima ta vloga izjemen pomen na potek mojega vsakdana, a na odru Matt zaživi kot tisti pravi, resnični Matt… Ni sistemov in ni ovir. Vse je dovoljeno in tu smo z namenom, da se dotaknemo nebes in prepustimo ritmom glasbe. Takrat obožujem sebe in ljudi, obožujem glasbo, noč ter vse, kar je s tem povezanim. Pripravil Sašo Stojanov
comicandcartoon.daportfolio.com
AnA
An
nka Bulovec Anka Bulovec Anka Bulove Vizualna umetnica Anka Bulovec, rojena leta 1981 v Kranju, je za fotografsko kamero prijela že v zgodnjem otroštvu. S fotografijo sta se namreč ljubiteljsko ukvarjala že njen oče in stari oče. Njena strast do fotografiranja je prerasla v veliko ljubezen v najstniških letih, danes pa je fotografska kamera njena najzvestejša spremljevalka, saj ji fotografija pomeni vsakdanji kruh in tisto najpomembnejše – izražanje svoje biti. Kot fotoreporterka za kamero poprime skorajda vsakodnevno, tisti kanček prostega časa, ki ji ostane, pa nameni ustvarjanju – raznim samostojnim in skupnim umetniškim projektom, portretni in modni fotografiji.
Impression
Gre za opus fotografij, abstrakcij, katerih posebnost je v tehniki fotografiranja, ki jo je, bolj kot ne, Anka odkrila po naključju. Učinek, podoben potezam čopiča impresionističnih slikarjev je dosegla med fotografiranjem in ne v postprodukciji, vendar skrivnosti nastajanja foto - impresionizma za enkrat ne želi izdati, saj ji, kot pravi sama, v tako nasičenem mediju, kot je fotografija, ravno ta način fotografskega izražanja omogoča tisto kar je.
nka Bulovec Anka Bulovec
Rob
intervju: Simon Žnidar
bert Pokovec intervju
pri wakeboardu šport razdeljen na dve zvezi: TTR lahko primerjamo z WWA in FIS z IWWF. Državno prvenstvo je bilo zelo uspešno, dobro medijsko pokrito in s solidno udeležbo. Tekmovanje je bilo odprtega formata, zato se ga je udeležilo tudi kar nekaj zelo dobrih vejkerjev iz Madžarske in Avstrije. Prepričan sem, da bomo letos vse skupaj organizirali še veliko bolje, z večjimi nagradami, več udeleženci, saj imamo tudi veliko več časa za organizacijo.
2. Kakšni so pogoji za treninge pri nas? 1. Lani je potekalo državno prvenstvo v Plankseeju v Avstriji, kjer si postal slovenski državni prvak. Nam lahko poveš kaj več o tem?
Lani smo prvič organizirali WWA državno prvenstvo s kolegi iz klubov Vejkam in Billabong. Ker v Sloveniji lifta oz. objekta za vejkanje še nimamo, smo se odločili za organizacijo na najbližjem liftu v Avstriji, ki je le 15 minut iz Maribora. Prej pa je državno prvenstvo potekalo le na Krku, v sklopu s hrvaškim državnim prvenstvom pod zvezo IWWF. Kot v snowboardu je tudi
Kot že rečeno, pri nas lifta še nimamo, zato se vsi vozimo v sosednje države. Najbližji lifti so Planksee v Avstriji, Poreč, Krk in Pag na Hrvaškem … Upam, da bo kmalu nekdo uspel zgraditi lift tudi pri nas, po možnosti v Ljubljani.
3. Koliko časa se že ukvarjaš z wakom in kaj te je napeljalo na ta vodni šport? Prvič sem stal na waku leta 2000, pred tem sem rekreativno smučal na vodi, nato pa sem po naključju prišel na lift na Krku, kjer niso več dvigali hitrosti za smučanje, zato sem poizkusil wake.
a
Do leta 2003 sem treniral smučanje 5. Kateri trik trenutno (na snegu), nato pa me je wake popolnoma prevzel, zato sem pripravljaš in kateri trik ti je smučanje opustil in se popolnoma najljubši? posvetil wakanju. Se pravi, da bo Trenutno pripravljam več trikov, 9 na letošnja sezona osma, odkar se kickerju, switch mobe 5 (backroll 540), resneje ukvarjam s tem športom. switch front mobe (front flip fs3) itd. Trenutno najljubši trik pa je front back 4. Ali si letos že kaj mobe, se pravi front flip bs 360, ki je seznanjen z organizacijo trenutno tudi eden tehnično najtežjih trikov v wakeboardanju. Drugače državnega prvenstva? pa zelo rad delam 180 rotacije na Državno prvenstvo vsekakor bo, kickerju z grabom in furam sliderje. kolegi iz klubov že intenzivno delajo 6. Sodeluješ na kakšnih mednna tem. Kolikor mi je znano, glavnega sponzorja zaenkrat še ni (vablje- arodnih eventih, kontestih, kateri ni vsi), znan pa je uradni datum, so tvoji največji dosežki? potrjen s strani WWA (World Wake- V glavnem se poizkušam udeležiti board Association), in sicer 11. sep- svetovne in evropske WWA turneje, je tembra na isti lokaciji kot lani, torej pa vse odvisno od trenutnih finančnih v Wakeparku Planksee v Avstriji. sredstev. V letu 2006 sem dosegel skupno 5. mesto na evropski turneji in skupno 7. mesto na svetovni WWC lestvici. V letih 2007 in 2008 sem imel nekaj poškodb kolena, rame in hrbta, zato nisem dosegal najboljših rezultatov. V lanskem letu sem dvakrat dosegel 9. mesto na svetovni WWA turneji. Poleg tega sem se udeležil nekaj tekmovanj Red Bull »invitational«, kamor so večinoma povabljeni le najboljši. Na teh tekmovanjih se lahko pohvalim z 2. mestom na Red Bull slide showu v Zagrebu in dvakrat 4. mestom na Red Bull Upstreamu v Tacnu (2008 in 2009).
7. V Sloveniji se je verjetno zelo težko ukvarjati z wakanjem, saj niti nimamo prostora, namenjenega temu športu. Kje bi bila primerna lokacija za wakanje v Sloveniji? Zakaj tega še nimamo in kaj nas zavira - v čem je problem?
Seveda se ni lahko resno ukvarjati s športom, če je najbližji lift uro in pol od doma, v drugi državi, vendar pa mislim, da je bilo podobno pred 10 leti v boardanju, pa je vseeno nekaterim (npr. Grilu) uspelo priti na svetovni vrh, tako da to ni nikakršen izgovor. Pri nas so največji problem okoljevarstveniki in ribiči. V vsakem jezeru so zaščitene alge, ptice, ribe in vedno se najde kdo, ki nasprotuje
izgradnji lifta. Seveda je dokazano, da lift na jezero pozitivno vpliva, saj se z vožnjo meša voda in vanjo prihaja več zraka, s tem pa jezero še bolj oživi, vendar je dobiti dovoljenje v Sloveniji zelo težko, nikomur pa se doslej še ni dalo boriti do konca. Po mojem mnenju bi bilo najprimerneje dobiti dovoljenje in koncesijo od mesta Ljubljane in lift zgraditi nasproti novega stadiona, kjer je idealna lokacija za izgradnjo umetnega jezera. Veliko boljših novih liftov se gradi na umetnih jezerih, saj ima takšna izgradnja veliko prednosti, žal pa je znesek investicije najmanj podvojen v primerjavi z gradnjo na obstoječem jezeru.
8. Vsi vemo, da v ekstremnem športu snubijo športnike za snemanje videoprodukcije. Veliko naših snowboardarjev se je pojavilo v filmih. Se lahko zgodi, da bomo tudi tebe kmalu videli v kakšnem wake filmu? Oktobra letos bomo snemali nov film, v katerem bom imel svojo vlogo in kjer bodo večinoma vsi najboljši z vsega sveta. Film se bo snemal dva meseca, v glavnem v Turčiji, premiera bo pa verjetno marca ali aprila naslednje leto.
9. S katerimi športi se še ukvarjaš, poleg waka in lovljenja punc? Na liftu ponavadi tudi wakeskatam, trudim se skejtati, vendar mi ne gre ravno najboljše, za hišo imam trampolin, po katerem veliko skačem, saj se da na njem naučiti veliko trikov, preden jih preizkusim na vodi. Pozimi pa boardam na snegu. Intervju: Simon Žnidar
»Lovable Fairy Tale« Knjige, revije, priročniki... Živijo na posestvu skupnega imenovalca, ki bi rad predstavil in prodal recepte za srečno / vito ljubezen. Mi vam težkodefinirano ljubezen podarjamo v zvočni obliki. Jasno je, da sta v zahodni tradiciji nenačrtno, a s specifičnim ciljem, potekala proces mistifikacije in idealizizacije ljubezni, mnogo manj pa se je o tem tudi razmišljajo. Ali kot pravi P. Verhaeghe: »(...) najboj bistroumne strani o tem tipično človeškem pojavu niso bile napisane v polju znanosti, ampak v polju umetnosti – ki je polje onkraj znanosti (1999).
Pod barvitimi platnicami knjige naslovljene z »Lovable Fairy Tale« ne gre toliko za znanstveno raziskovanje ljubezni, temveč se zgodba navdušuje nad znanstvenim podarjanjem glasbe, brez katere naša interpretacija ljubezni sploh ne bi bila možna. Vsaj na plesišču, dekoriranim z basom, ne. Ker je ljubezen, navkljub dvema svetovnima vojnama, ena od najpomembnejših vrednost zahodne civilizacije, smo si zadali poslanstvo, da vam transcendentne prvine ljubezni, ki se kažejo v doživljanju ljubezenskega stanja kot nekaj vrhunskega, ekstatičnega, neprimerljivega in težko izrekljivega, predstavimo skozi kuliso elektronske plesne glasbe.
Ljubezen = Glasba, Glasba = Ljubezen? Vrstni red ne igra bistvene vloge. Vloga protagonistov večera je namreč že določena …