POJEDLI BOMO SVET www.vegan.si/evi
Prevedeno za potrebe 30-dnevnega Enostavnega veganskega izziva
vegan.si
www.
Loving Hut Slovenija www.lovinghut.si
vpliv ﾄ考oveﾅ｡ke prehrane na naﾅ｡ planet
vsebina naš ranljivi planet 2 rastline in živali 3 zrak 4 površje 6 oceani 8 energija in materiali10 ljudje 11 zaključek 12 viri 13
naš ranljivi planet
rastline in živali
Naš planet se sooča z resnimi okoljskimi izzivi. Pomanjkanje pitne vode, globalno segrevanje, degradacija zemeljskega površja, uničevanje gozdov, pomanjkanje hrane in izumiranje živalskih vrst so le glavnina teh problemov.
Mnogo vrst je na pragu izumrtja. Tudi v Sloveniji je ogroženih vse več živalskih vrst. Vse vrste netopirjev, rjavoprsi jež, dihur, vidra, bober, ris in divja mačka so le nekateri izmed njih.1, 2
Dandanes je postalo jasno, da naravne vire izkoriščamo s previsoko hitrostjo. Problemi, ki se ob tem pojavljajo, imajo vpliv na naš planet, naša mesta in vasi, naše družine in nas same.
Največji dejavniki pri izumiranju so sečnja gozdov, avtomobilski promet in škropljenje krmnih poljščin.3
Veliko ljudi razume ranljivost naše okolice in se trudi zmanjšati škodo, ki jo povzročajo. Zmanjšujemo uporabo avtomobilov, uporabljamo varčne žarnice, porabimo manj vode v gospodinjstvih in še in še. Ta prizadevanja sicer naredijo nekaj malega razlike, vseeno pa se ne dotaknejo enega največjih povzročiteljev okoljskih problemov – naše prehrane. Ta brošura izpostavlja nekaj ključnih problemov, s katerimi se soočamo, ter prikaže trenutno stanje in obete za prihodnost. Najpomembneje pa je to, da ponuja učinkovite in enostavne rešitve, ki bi prinesle opazno izboljšanje našemu okolju.
Živalske industrije so glavni problem. Poročilo Ameriške organizacije za hrano in kmetijstvo iz leta 2006 priznava, da je živinoreja povzročitelj največjih svetovnih problemov, tako lokalnih kot globalnih.4 Negativni vplivi živinoreje na naš planet so: • • • • •
uničevanje ekosistemov podnebne spremembe onesnaževanje seljenje vrst na nova področja povečano tekmovanje za hrano in vodo
Postalo je jasno, da izkoriščamo naravne vire s previsoko hitrostjo.
POJEDLI BOMO SVET 2
POJEDLI BOMO SVET 3
Živalske industrije so glavni razlog za največje svetovne probleme ...
Svetovna živalska industrija ustvari velik procent toplogrednih plinov. Več kot 50 % toplogrednih plinov oz. vsaj 32,6 milijard ton ogljikovega dioksida (CO2) lahko pripišemo živalim za rejo in njihovim izločkom. Ne samo, da je izločkov ogromno, živalske industrije med drugim zahtevajo tudi veliko goriv za transport in energije za rejo/ predelavo.11
Več kot 50 % svetovnih toplogrednih plinov lahko pripišemo živalim za rejo in njihovim izločkom.
Metan je za globalno segrevanje zaslužen še bolj od ogljikovega dioksida. Boj proti globalnemu segrevanju ne sme biti usmerjen le na CO2. Metan, proizveden s strani živali, je prav tako pomemben faktor. Kratkoročno je celo bolj nevaren, saj v obdobju 20-ih let naredi metan kar 72x več škode kot CO2.12 Slovenija je v letu 2010 pridelala skoraj 20.000 ton toplogrednih plinov. Od tega je bilo 10,4 % metana, ki ga proizvede živinoreja, kar nanese 2.080 ton. Če to število množimo z 72, vidimo, da ima teh 2.000 ton metana enak toplogredni učinek kot skoraj 150.000 ton CO2-ja.13 Ta izračun prikaže, da naša živinoreja v zrak spusti kar 8,5x več toplogrednih plinov kot vsa ostala industrija skupaj!
Image courtesy of GreenOptions.com, a service of Greenweb Inc
zrak
Živinoreja degradira zemljo. Izmed kmetijskih zemljišč v Sloveniji zavzemajo travniki in pašniki kar 59 %.14 S košnjo in pašo se vrednost zemlje tako močno zniža, da bi bila katera koli druga možnost boljša – zasaditev vinograda, sadovnjaka, gozda, mogoče celo polje za pridelavo žit, stročnic, zelenjave. Slovenska samooskrba s hrano je prenizka.15 To bi se dalo enostavno spremeniti tako, da bi del pašnih površin namenili pridelavi hrane. Obsodba je izrečena. Poročilo Ekološkega programa ZDA iz junija 2010 ugotavlja, da lahko resnične spremembe v ozračju dosežemo le z večinsko opustitvijo živalskih produktov, saj so le-ti potrjen glavni vzrok za podnebne spremembe.16 Ker metan in ogljikov dioksid iz živinoreje znatno prispevata k podnebnim spremembam, lahko vsak posameznik pomaga z opustitvijo živalskih izdelkov. Svetovno priznani ekonomist, Lord Nicholas Stern, je leta 2009 javno oznanil: „Pridelava mesa zahteva porabo ogromnih količin vode in ustvari veliko toplogrednih plinov. Zaradi tega ustvarja velik pritisk na svetovne vire. Vegetarijanstvo je boljša izbira.“ 17
POJEDLI BOMO SVET 4
POJEDLI BOMO SVET 5
Izogibanje mesu, mleku in jajcem je najboljši način, da vsak posameznik naredi spremembo.
površje Pridobivanje živalskih produktov zahteva ogromno zemeljskih površin.
Na okolje negativno vpliva tudi sama paša: • zbija in zakisa tla • raznaša plevel • količina živalskih izločkov na naši zemlji in v naših vodah postaja nesprejemljiva Živinoreja je odgovorna za visok odstotek uničevanja površja. V Avstraliji se ta številka povzpne celo do 92%, za majhen ostanek so odgovorne ostale industrije.18 Ko bo zemlja izčrpana, bo družba nosila hude posledice. Vse večje število živali za rejo, prekomerno kmetijstvo in prekomerna paša vodijo v začaran krog izsekavanja gozdov, erozije in uničevanja habitatov. Ko dosežemo kritično mejo bo zaradi pomanjkanja rastlinja in rodovitne zemlje svet zajela lakota. Družba se zruši.19
Kar 40 % evropske površine je namenjene paši živali za našo prehrano. Če prištejemo še površino namenjeno sečnji trave in pridelavi živalske krme, je odstotek precej višji. Ogroženost in izumiranje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovih naravnih habitatov sta hudi posledici izsekavanja gozdov. V enem samem letu ljudje posekamo za celotno Grčijo deževnih gozdov. Sečnja gozdov predstavlja še naslednje probleme: • odstranitev rastlinske odeje, ki je največji faktor proti eroziji oz. izpiranju površja • izguba vrhnje plasti površja, živice, kar postopoma znižuje rodovitnost tal • vse večja onesnaženost vodovja • podnebne spremembe, zaradi katerih je po svetu vse več naravnih katastrof, od suše, do poplav, monsunov, orkanov ... POJEDLI BOMO SVET 6
Avstralska fundacija za ohranitev okolja poudarja, da bi „stabilen in zdravo osnovan prehrambeni sistem omogočal in promoviral prehrano s skoraj izključno nepredelanim sadjem in zelenjavo.“ Podobno ugotavljajo tudi druge organizacije.20
16 14
Število m2 za pridelavo
Zaradi izsekavanja gozdov izginjajo naravni habitati ...
12 10 8 6 4 2 0 govedina
svinjina
perutnina
pšenica
grozdje
krompir
1 kg produkta POJEDLI BOMO SVET 7
Ko dosežemo limit bo zaradi pomanjkanja rastlin svet zajela lakota ...
oceani Ribogojnice, kjer so ribe vzgojene v mrežastih kletkah, prav tako povzročajo precej ekološke škode. Velika količina ribjih izločkov na majhnih območjih rek in morij povzroča hitro širjenje bolezni in parazitov tako na ribe v ujetništvu kot tudi na divje vrste. Gojenje rib lahko povzroči še en problem – če ujete ribe po naključju pobegnejo lahko porušijo celoten ekosistem na velikem območju. In kar je najhuje, ribe jedo ribe – kar 5 kg rib je potrebnih za vzgojo 1 kg ribe za prehrano ljudi. Vse to uničevanje ni poceni! Ameriška organizacija za hrano in kmetijstvo je ocenila, da se za subvencioniranje ribje industrije letno nameni kar 20 milijard ameriških dolarjev letno (več kot 15 milijard evrov, op. prev.).28
Stranski ulov
Stranski ulov
POJEDLI BOMO SVET 8
Image courtesy of National Oceanic and Atmospheric Administration/Department of Commerce
Image courtesy of Greenpeace
Uničevanje svetovne ribje populacije strmo narašča, saj je od 17 glavnih ribolovnih območij izčrpanih že 13, ostala 4 nahajališča pa so v tem trenutku močno preobremenjena in jih čaka enaka usoda.25, 26 S sodobnimi tehnikami lova poleg morske populacije uničujemo tudi oceansko dno in s tem celotni ekosistem.
Image courtesy of Greenpeace
Ribolovne naprave ne uničujejo le ribjih življenj, pač pa celotne oceane – dno, rastlinje, živali.
Da bi zadostili človeški želji po ribah in morskih sadežih, so moderne metode ribolova prignale situacijo tako daleč, da ribiči lovijo vsak dan nove vrste rib, saj starih, že poznanih, primanjkuje. Naš apetit po morski hrani je v oceanih ustvaril ‘mrtve cone’ velike na tisoče kvadratnih kilometrov.22 Še več, dobesedno ni rib, ki ne bi podlegle našim strupom.23 Ribe vsebujejo visoke koncentracije živega srebra, svinca in kadmija, zato so med najbolj strupenimi živili na svetu. Polne so tudi dioksinov in PCBjev, ki so po zadnjih raziskavah močno povezani z nastankom nekaterih rakavih obolenj. V nekaterih industrijah so PCB-ji že prepovedani, a njihov visoko toksičen učinek na okolje ostaja.24
Poleg tega današnje ribolovne tehnike povzročajo ogromen „stranski ulov“, to je nenamerno ujetje drugih morskih živali, kot so kiti, delfini, želve, tjulnji, ogrožene vrste morskih živali in ptice, kot npr. albatros. Veliko teh živali je prav zaradi ribolova na pragu izumrtja.4,27
Image courtesy of Greenpeace
Oceani umirajo. Medtem ko se veliko ljudi zaveda gromozanske škode na kopnem, se pod gladino vode dogaja še večja katastrofa.21
POJEDLI BOMO SVET 9
energija in materiali
ljudje
Celotna ekonomija in vsak vidik našega življenja se zanaša na dostopnost energije in materialov. V Sloveniji sami proizvedemo 52% vse energije, ki jo porabimo (domači premog, elektrika iz nuklearke in hidroelektrarn ter obnovljivi viri, kot so odpadki in biomasa). Ostalih 48 % v obliki zemeljskega plina, nafte in kvalitetnejših premogov pa moramo uvažati.29
Revščine in pomanjkanja je po svetu vse več. 790 milijonov ljudi na svetu je podhranjenih.32 Približno 27.000 otrok mlajših od 5 let dnevno umre zaradi revščine in lakote.33
Samooskrba z energijo se v Evropi manjša, zato je je potrebno vedno več uvoziti. Posledično je potrebnega več transporta in tveganje za nesreče (razlitje nafte) je večje. Za proizvodnjo 1 kg goveda je potrebno veliko več energije kot za 1 kg žita ali zelenjave.30, 31
Najbolj hranljiva žita krmimo živalim za meso, mleko in jajca.
Najbolj hranljiva žita so porabljena za krmo živali, ki jih redimo za meso, mleko in jajca. Proizvedemo toliko žit, da bi lahko bilo sitih še 3,5 milijard ljudi.4 Večino teh žit porabimo kot krmo za živali, namenjene za pridobivanje mesa, mleka in jajc. Posledično se je v zadnjih nekaj letih cena žit dvignila za stotine odstotkov in s tem revnim ljudem odtegnila možnost za nakup osnovnih živil. Svetovno govedo sámo poje dovolj žit za prehrano 8,7 milijard ljudi – več kot celotna človeška populacija.34
Dodatno porabo energije v živalski industriji predstavljajo še:
Zmanjšanje živalskih industrij bi omogočilo večjo površino za naravno vegetacijo in dovolj gozdov. Živalske industrije torej porabijo veliko prostora, vode in goriv.18 Če bi zmanjšali ali povsem ukinili te industrije, bi imeli na voljo več površin za gozdove, za produkcijo goriv, materialov in tkanin na rastlinski osnovi.
»Hranjenje živine z milijoni ton žit in reja milijard živali za človeško prehrano je brezbrižno do podhranjenih ljudi tega sveta, katerih preskrba je odvisna od živil, ki jih namesto njih dobijo živali na farmah (pšenica, soja, koruza).“ - Ameriška organizacija za prehrano in kmetijstvo.35 Rastlinska hrana učinkovito nahrani več ljudi. Kravo je potrebno nahraniti z veliko kilogrami rastlinskih beljakovin, da dobimo 1 kg govejih beljakovin. Pri pridelavi mesa za prehrano ljudi zavržemo 85 - 90 % energije in beljakovin iz rastlinske prehrane. Za ljudi je veliko bolj učinkovito prehranjevanje z izključno rastlinsko hrano, saj je le-ta nižje na prehranski verigi. Rastlinske beljakovine so med drugim tudi bolj zdrave in za razliko od živalskih niso dejavnik za različne bolezni, kot so bolezni srca in več vrst raka.36 Človekovo zdravje. Študije potrjujejo, da vegetarijanci v povprečju živijo 5-10 let dlje kot vsejedi ljudje.37 Največja znanstvena študija na temo prehrane ljudi (Kitajska študija) zaključuje, da imajo ljudje, ki se hranijo izključno z rastlinsko hrano, veliko manj možnosti za srčna obolenja, raka, sladkorno bolezen, multiplo sklerozo in veliko drugih bolezni.36
POJEDLI BOMO SVET 10
POJEDLI BOMO SVET 11
Image courtesy of USDA NRCS
V primerjavi z žiti in zelenjavo proizvodnja 1kg govedine porabi bistveno več goriva ...
• transport krme in živali • vzdrževanje prostorov za živali (osvetljava, gretje, hlajenje, klavnice) • pakiranje, konstantno hlajenje ali zamrzovanje, termična obdelava
zaključek Če želimo popraviti in ohraniti naš planet, bomo morali spremeniti svojo prehrano. Hrana, ki jo jemo, ima velik vpliv na naše vodovje, na kvaliteto zraka, ki ga dihamo in na našo okolico. Prehranjevanje z ribami in drugimi morskimi organizmi povzroča uničevanje oceanov, živinoreja onesnažuje vodo, paša živali uničuje velike površine zemlje. Te dejavnosti so neobnovljive in globalne posledice čutimo danes bolj kot kadarkoli prej.
Viri: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12.
Z vegansko prehrano lahko izjemno izboljšate svoje zdravje kot tudi zdravje planeta.
13. 14. 15. 16.
Ekološke koristi veganske prehrane vključujejo:
17. 18.
Če želimo na Zemlji ohraniti ugodne pogoje za bivanje, bomo morali spremeniti prehrano.
• možnost boljšega gospodarjenja s svežo vodo, normaliziranje rečnih tokov in vodnih ekosistemov • možnost zasaditve pašnikov s sadovnjaki, zelenjavo, trtami, kar bi Sloveniji prineslo boljšo samooskrbo • manjši izpusti metana in ogljikovega dioksida v okolje in večji obseg zadrževanja teh plinov v okolju • zmanjšanje potreb po nafti in s tem manjša odvisnost od drugih na področju goriv • možnost, da se v oceanih na novo vzpostavijo ekosistemi in da si ribja populacija opomore. Živalske industrije bodo pojedle svet. Na nas je, da ga rešimo!
19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37.
POJEDLI BOMO SVET 12
http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_zavarovanih_%C5%BEivalskih_vrst_v_Sloveniji http://www.uradni-list.si/1/content?id=67328 http://sl.wikipedia.org/wiki/Ogrožena_vrsta UNFAO, 2006, Livestock’s Long Shadow: Environmental Issues and Options, United Nations Food and Agriculture Organization. Meyer, W., 1998, Water for food: the continuing debate, Cooperative Research Centre for Irrigation Futures,http://www.clw.csiro.au/issues/water/water_for_food.html [Accessed on 12 October 2009]. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4565 https://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5302 http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3769 http://www.vegetarismus.ch/wasser/index_sl.php Waterkeeper Alliance, 2008, EPA Factory Farm Pollution Rule Illegal, Says Federal Appeals Court,, <http:// www.satillariverkeeper.org/waterkeeper.html> [Accessed on 12 October 2009]. Goodland, R., Anhang J., 2009, Livestock and Climate Change, World Watch Institute Nov/Dec 2009http:// www.worldwatch.org/files/pdf/Livestock%20and%20Climate%20Change.pdf> [Accessed: 6 Jul 2010] IPCC, 2007, Working Group 1, 2007: The Physical Basis of Climate Change, AR4 Final Report, Intergovernmental Panel http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/vsebine/toplogredni-plini http://sl.wikipedia.org/wiki/Geografija_Slovenije http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4258 UNEP, 2010, Assessing the Environmental Impacts of Consumption and Production: Priority Products and Materials United Nations Environmental Programme. The Times, 2009, Climate chief Lord Stern: give up meat to save the planet,>http://www.timesonline.co.uk/ tol/news/environment/article6891362.ece> [Accessed: 6 Jul 2010] Foran, B., Lenzen, M., and Dey, C., 2005, Balancing Act: A triple bottom line analysis of the 135 sectors of the Australian economy, CSIRO. Diamond, J., 2005, Collapse: How Societies choose to fail or succeed, Viking Press. Campbell, A., 2009, Paddock to Plate: policy propositions for sustaining food & farming systems.The Future Food and Farm Project Propositions Paper. Australian Conservation Foundation, Melbourne. Deep Sea Conservation Coalition, 2008, Save the High Seas: Bottom Trawling,<http://www.savethehighseas.org/>, [Accessed: 12 Oct 2009]. UNEP, 2004, Global Environment Outlook Yearbook 2003, United Nations Environmental Programme Publications University of Wisconsin-Madison, 2007, “Mercury Contamination Of Fish Warrants Worldwide Public Warning.” ScienceDaily (March 2007). Shecter, A., et al., 2001, “Intake of dioxins and related compounds from food in the U.S. Population.” Journal of Toxicology and Environmental Health. Part A, 63:1-18, 2001. Lotze, H.K., 2006, Impact of Biodiversity Loss on Ocean Ecosystem Services, Science, 3 Nov 2006. Earth Policy Institute, 2004, Indicators, <http://www.earthpolicy.org/index.php?/publications/C39/> [Accessed: 12 Oct 2009]. Birdlife International, 2005, Save the Albatross, the race is on,<http://www.birdlife.org/action/campaigns/save_the_albatross/> [Accessed: 12 Oct 2009]. United Nations, 1997, The Agreement on High Seas Fishing: An Update,<http://www.un.org/ecosocdev/ geninfo/sustdev/fishery.htm> [Accessed: 12 Oct 2009]. http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=278 Brand, R. A. & Melman, A. G., 1993, Energy values of inputs of animal husbandry, TNO, Instituutvoor milieuen energietechnologie, Apeldoorn, The Netherlands. Cited in C. de Haan, H. Steinfeld & H. Blackburn, 1998. Pimentel, D. & Pimentel, M, 2003, Sustainability of meat-based and plant-based diets and the environment, American Journal of Clinical Nutrition, 78(3). Wood, S., Sebastian, K., Scherr, S.J., 2001, Pilot Analysis of Global Ecosystems, International Food Policy Research Institute (IFPRI) and World Resources Institute,<http://www.wri.org/publication/pilot-analysisglobal-ecosystems-agroecosystems> [Accessed: 12 Oct 2009]. UNICEF, 2008, State of the World’s Children, <http://www.unicef.org/statistics/> [Accessed on 12 Oct 2009]. Spencer, C., 1995, The Heretic’s Feast: A History of Vegetarianism, UPNE; 1st edition (May 15,1995). Coats, C., 1989, Old MacDonald’s Factory Farm: The Myth of the Traditional Farm and the Shocking Truth About Animal Suffering in Today’s Agribusiness, Continuum Intl Pub Group, 140-141. Campbell, T.C., & Campbell, T.M., 2006, The China Study: The Most Comprehensive Study of Nutrition Ever Conducted and the Startling Implications for Diet, Weight Loss and Long-Term Human Health, Benbella Books. Fraser, G., 2009, Vegetarian diets: what do we know of their effects on common chronic diseases?, American Journal of Clinical Nutrition 89: 1607S-1612S.
POJEDLI BOMO SVET 13