Počitniški dom s kongresnim delom za potrebe RTV Slovenija v Fiesi by Viktorija Žavbi

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo

Idejna zasnova počitniškega doma s kongresnim delom za potrebe RTV Slovenija v Fiesi

Viktorija Žavbi

mentor prof. Miloš Florjančič somentorja doc. Mitja Zorc, doc. dr. Matej Blenkuš vpis 2005 | diploma 2014

povzetek

Območje Fiese predstavlja del Slovenske obale, ki je ostal spregledan in prepuščen propadanju infrastrukture, ki je v večini nastala v letih po vojni v času delavskega turizma. S kvalitetno prenovo in ureditvijo javnega prostora bi Fiesa lahko postala mali biser slovenskega primorja, z edinstveno kulturno in naravno krajino, kjer se stikata sladkovodno jezero in morje z bogato biotsko raznovrstnostjo, ravno prav odmaknjena od centrov dogajanja. Mislim, da ima to območje velik potencial, da postane turistično privlačno in zanimivo za investitorje. S trajnostnim in premišljenim razvojem, ki vključuje tudi lokalne specifike in prebivalce, se lahko Fiesa razvije v mondeno turistično »mestece«. Na območju urejanja, ki ga v diplomskem delu obravnavam, stoji počitniški dom RTV Slovenija, ki pa ne dosega standardov današnjega turista ter nima želenih kapacitet in programa, ki ga RTV želi. Zato predlagam porušitev obstoječega objekta in izgradnjo novega, ki združi tako vsebino počitniškega, kongresnega in wellness turizma ter z novimi vsebinami prispeva k razvoju Fiese. Ključne besede: Fiesa, turizem, počitniški dom, urbanizem slovenske obale

kazalo

2 3 4

povzetek kazalo uvod

I. turizem

6 7 10 11 12

turizem svetovni turizem turizem v Sloveniji socialnogeografski vidik razvoja strategija trženja ustrezne vrste turizma

II. zgodovina

15 17

širši kontekst zgodovina zgodovina Portoroža

III. urbanizem slovenske obale

21 24 25

regionalni načrt urbanistični načrt Fiese Mihevčev počitniški dom v Fiesi

IV. lokacija

širši kontekst makrolokacija - lega prometna povezava

27 28

29 31 33 34 35

50 52 54

naravne danosti naravne danosti in vrednote morfologija krajina program ožji kontekst naravne danosti morfološka analiza, analiza prometa analiza obstoječega programa in zelenja analiza zaznavanja po Lynchu zaznavna analiza - pogledi obstoječe stanje prikaz stanja analiza okoliški ambienti območje urejanja prostorski akti

V. projekt

referenčni primeri gradnja v teren zasnova/materialnost/umestitev oblikovanje projekt

36 37 38 39 40

47 48 49 50

razvoj ideje in koncept koncept spodnji volumen - javno koncept zgornji volumen - poljavno/ zasebno zunanja ureditev fasada in izbor materialov program programska izhodišča programska shema konstrukcija konstrukcijska shema faze gradnje zasnova požarna varnost, energetska učinkovitost, hlajenje in ogrevanje fotograﬁje makete

VI. graﬁčne priloge

graﬁčne priloge

zaključek

70 71 72

zahvala viri in literatura izjava o avtorstvu diplomskega dela

56 58 59

59 62 63

63 65 66

uvod

Fiesa je del Slovenskega primorja, ki je danes zanemarjen,

janja (Portorož – zabava, Piran – kultura, primorsko zaled-

zapuščen in spregledan. Nekdaj industrijsko območje namen-

je – narava, avanture, kulinarika) ji dajeta priložnost, da se

jeno izkopavanju gline in žganju opeke, se je v zgodovinskih

v poplavi turističnih centrov pokaže kot izhodiščna točka za

obdobjih uspelo preoblikovati nazaj v naravno okolje in s tem

vrsto dejavnosti.

pridobilo na vrednosti. Fiesa z umetno ustvarjenima jezeroma, kot ostankoma industrijskega obdobja, danes predstavl-

Z izgradnjo nove in obnovitvijo obstoječe infrastrukture, bi

ja edinstven prostor, saj se sladkovodno jezero nahaja tik ob

lahko Fiesa zaživela kot del Slovenske obale, nekoliko odmak-

morju – le ozek pas kopnega ločuje dve vodni telesi.

njen od portoroških luči, v osrčju lepe pokrajine in narave.

V preteklosti je bila Fiesa kopališče Pirana, nato je v času

Menim, da Fiesa potrebuje novo infrastrukturo (predvsem

socializma gostila predvsem otroke v številnih počitniških

turistično – trajnostno), ki jo bo potegnila iz primeža pretek-

domovih ter delavskemu razredu nudila kvaliteten oddih

losti in jo vrnila nazaj v sedanjost ter jo potegnila v prihod-

od vsakdanjika. Številni počitniški domovi sedaj propadajo,

nost.

oziroma so spremenili svojo namembnost. Le redki še služijo svojemu prvotnemu namenu. Ob pogledu na Fieso danes, do-

V diplomski nalogi raziščem potenciale Fiese in primerne ob-

bimo občutek, kot da je obstala v nekem preteklem obdobju

like turizma, ki izkoriščajo tudi lokalne posebnosti, se spo-

iz katerega se ne zna izviti.

gledujem z zgodovino turizma in urbanizmom slovenskega primorja.

Na Občini Piran so leta 2009 izvedli natečaj za predlog urbanistične ureditve Fiese, ki naj bi kvalitetno uredila prostor z ve-

Želim zasnovati objekt oziroma ustvariti kakovosten koncept

likim potencialom. Predvideva se predvsem razvoj določenih

počitniškega doma s kongresnim delom za potrebe RTV Slo-

programov – zlasti ureditve javnih prostorov in gospodarske

venija, ki bi tudi izven poletne sezone privabljal tako domače

infrastrukture, z željo, da se obstoječe potenciale zelene Fiese

kot tudi tuje goste različnih profilov in generacij, s celostno

»oplemeniti in nadgradi«.

ponudbo, katere del je tudi zasnova kvalitetne arhitekture, ki se prilagaja specifikam prostora, ga s svojim programom

Nedotaknjena narava v katero sta vpeti jezeri, pojavnost Pi-

kvalitetno dopolni ter poveže z neposredno okolico. Doseči

ranskega in Strunjanskega klifa ter pisan priobalni in pod-

želim prostor, ki odgovarja lokalnim značilnostim in uporab-

morski svet narekujejo ureditev Fiese kot obalnega vrta, kar

nikom.

ji nudi edinstveno izhodišče za trženje. Turistična ponudba in predvidena vloga Fiese kot zelenega mestnega parka Pirana

Cilj je tudi promocija Slovenskega primorja. Regija je sama

se medsebojno bogatita in tako ohranjata Fieso »živo« v vseh

po sebi dovolj močna blagovna znamka – potrebno jo je le

letnih časih.

dobro promovirati, vlagati v različno infrastrukturo. Potrebno je povezati turizem z regijskimi produkti in jih tržiti pod

Bližina in hkrati ravno prava oddaljenost od centrov doga-

skupno blagovno znamko.

I. turizem

Na razglednici iz leta 1927 je glavni motiv pasara (8 metrov dolgi, lahki enojamborni čolni z zrcalom na krmi za priobalni ribolov in prevoz oseb), s katero so okoliški prebivalci dostopali na fieško plažo, včasih pa so si pomagali tudi z osli, kar je razvidno na naslednji razglednici iz leta 1933, kjer vidimo redko poseljen grič Pacug nad Fieso ter fieško plažo, ki je privabila veliko kopalcev. Simič 2000

Simič S č 2000

Simič 2000

turizem

svetovni turizem

Turistični prospekt

Turizem je že od nekdaj priljubljeno razvedrilo. Ljudje vse

Svetovna turistična organizacija v svojih poročilih pogosto

pogosteje radi raziskujemo ter obiskujemo nove kraje, kar je

navaja, da vrednost izvoza, ki jo v svetovnem gospodarstvu

eden od razlogov, da je turizem kot gospodarska panoga ena

ustvari turizem, presega vrednost izvoza nafte in naftnih deri-

največjih v Evropski uniji.

vatov ter avtomobilske industrije skupaj. Obseg poslovanja v turizmu narašča, zato mu strokovnjaki napovedujejo vodilno

Definicija

mesto med gospodarskimi dejavnostmi v bodočih desetletjih. (Brezovec, 2000, str. 21)

Z besedo turizem na splošno povezujemo ogromno dogodkov

»Turizem je skupek vseh aktivnosti oseb, ki potujejo izven svojega običajnega okolja za več kot en dan in ne več kot eno zaporedno leto brez presledka. Namen potovanja je lahko vsakršno opisano gibanje oziroma dejavnost, za katero ne prejmemo plačila; lahko gre za preživljanje prostega časa, sprostitve ali npr. za poslovno potovanje.«

oziroma pojavov, npr. potovanja, preživljanje prostega časa

Posredno turizem ustvari za več kot 9 % svetovnega BDP-

na izletih, rekreacijo, poslovni turizem. Z znanstvenega in

ja, še v letu 1950 so zabeležili zgolj 50 milijonov turističnih

praktičnega vidika zaradi potreb strokovnjakov, statistike ter

prihodov, 62 let kasneje, v letu 2012, pa že 1.035 milijonov.

raziskovalnega dela se je skozi zgodovino razvilo več defin-

Turistični prihodki so v letu 2012 znašali že 1,36 bilijona ev-

icij. Ena najstarejših konceptualnih definicij turizma, ki sta

rov, trendi pa nakazujejo, da bo turističnih prihodov že v letu

jo razvila pionirja v raziskovanju te panoge, Švicarja Hun-

2030 približno 1,8 milijarde. (UNWTO, 2013)

ziker in Krapf (1942, 21), pravi: »Turizem je skupek odnosov in pojavov, ki izhajajo iz potovanj oziroma bivanj izven stalnih

Vsebinski vidik turističnih trendov odseva sliko trendov v

prebivališč. To bivanje ne sme biti stalno oziroma povezano s

mnogih drugih gospodarskih panogah. Kupci, v našem prim-

pridobitveno dejavnostjo.«

eru turisti, so iz leta v leto bolj zahtevni, ključ do izpolnjevanja

Trenutno je v splošni veljavi definicija Svetovne turistične organizacije Združenih narodov (UNWTO 2011, 1), ki je na podlagi

njihovih potreb je prilagajanje na samem trgu po njegovih željah. Moderen turist si, kot že rečeno, poleg udobja in ugodne

raziskav zapisala naslednje: »Turizem je skupek vseh aktiv-

cene želi tudi doživetij, tako športnih kot kulinaričnih. Zaradi

nosti oseb, ki potujejo izven svojega običajnega okolja za več

načina življenja in tudi raznovrstne ponudbe veliko turistov

kot en dan in ne več kot eno zaporedno leto brez presledka.

daje prednost zelenemu oziroma trajnostnemu turizmu. (Gre-

Namen potovanja je lahko vsakršno opisano gibanje oziro-

gorčič, 2013)

ma dejavnost, za katero ne prejmemo plačila; lahko gre za preživljanje prostega časa, sprostitve ali npr. za poslovno po-

Trendi v turizmu

tovanje.« Po predvidevanjih spletenega www.responsibletravel.com so trendi Definicije so se skozi čas spreminjale in dopolnjevale, hkrati

turizma v prihodnosti sledeči - potovanje z razlogom, lokalno,

pa je jasno, da lahko v različnih primerih uporabimo različne

alternativni transport, spreminjajoče se podnebne razmere

definicije, saj je turizem relativno širok pojem, ki se venomer

in načrtovanje prihodnosti ter označevanje počitnic in poto-

širi in razvija. (Gregorčič, 2013)

vanj. Potovanje z razlogom se od tradicionalnega paketnega potovanja, ki ponuja večina turističnih agencij, razlikuje v

Turizem kot gospodarska dejavnost Pavlin 2011, 48

tem, da si sodoben turist želi izkusiti predvsem avtentičnost krajev, ki jih bo obiskal. Želi videti ter doživeti posebnosti lo-

Kljub nedavni gospodarski krizi, v kateri so mnoge evropske

kalnega okolja, pa naj si gre za kulturo, kulinarične dobrote

države še danes, je turistični panogi uspelo ohraniti svojo sta-

ali športne aktivnosti. Predvidevanja gredo tudi v to smer, da

bilnost. V zadnjih nekaj desetletjih je turizem, kljub manjšim

bodo z naraščajočimi stroški letenja potovanja krajše narave,

pretresom, dosegal trajnostno rast in postajal vedno bolj raz-

predvsem znotraj držav oziroma kontinentov. Prav tako bodo

novrsten. S tem se je razvil v enega največjih gospodarskih

turistični ponudniki zaradi naraščajočih stroškov začeli iskati

sektorjev na svetu.

in ponujati lokalne vire (hrano, zaposlene ipd.). (Francis b. l.).

turizem

turizem v Sloveniji Turistični plakat

Slovenija je s svojimi bogatimi naravnimi in kulturnimi

precej napredovala. Slovenski ponudniki so se namreč precej

danostmi zelo priljubljena turistična destinacija. Priložnosti

prilagodili trgu, saj na tem področju sledijo najnovejšim tren-

za nadaljnji razvoj in ponudbo turizma je ogromno. Sodob-

dom. To potrjujejo tako novi načini komuniciranja s poten-

ni turisti si udobje in razvajanje želijo doživeti vedno bolj v

cialnimi strankami (socialna omrežja) kot tudi slogani in up-

naravnih, pristnih okoljih, kar je glede na raznovrstnost Slo-

oraba najnovejših tehnologij pri samem trženju. (Gregorčič, 2013)

venije lahko posebna priložnost tudi za manjše kraje oziroma Potrebno bo izkoristiti nišne priložnosti, raznoliko pokra-

občine.

jino ter bogato kulturno dediščino, ki se je oblikovala skozi Število gostov in prenočitev v Sloveniji naraščala iz leta v leto.

zgodovino. Eden od izzivov bo tudi prilagoditev na demograf-

V letu 2012 je bilo evidentiranih 9,5 milijonov prenočitev, kar

ske spremembe. To pomeni predvsem izkoristiti oziroma na-

je za 3 % več kot leto prej, vsako leto pa se veča predvsem šte-

jti rešitev za vedno večji delež starejšega prebivalstva. Zara-

vilo tujih gostov, ki predstavljajo že skoraj dve tretjini (61 %)

di načina življenja bodo starejši imeli več prostega časa kot

vseh turistov. Za promocijo in povezovanje turističnih sub-

preostale starostne skupine, hkrati pa bodo imeli tudi relativ-

jektov v Sloveniji skrbita predvsem dve organizaciji, in sicer

no veliko kupno moč. (Gregorčič, 2013)

nevladna in neprofitna Turistična zveza Slovenije (TZS) ter Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjet-

Na razvoj in trženje ponudbe bo z vedno večjo hitrostjo

ništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT).

vplival tudi razvoj tehnologije. Dostopnost do podatkov, ozaveščenost o storitvah in ponudbi sta le eni od prednosti

Potrebno bo izkoristiti nišne priložnosti, raznoliko pokrajino ter bogato kulturno dediščino, ki se je oblikovala skozi zgodovino.

uporabe sodobne tehnologije s strani potencialnih turistov. Za mlajše generacije je značilno, da s pomočjo tehnologije dobro poznajo različne ponudnike storitev, zato sta kakovost ter cena ponudbe v tem primeru še kako zelo pomembna. Poudariti velja, da bodo potencialni turisti iskali predvsem drugačna doživetja od njihovih vsakdanjikov. Namesto

Republika Slovenija se na turističnem področju trenutno trži

poležavanj bodo vse bolj cenili avtentične izkušnje in prist-

pod sloganom I Feel Slovenia (Slovenijo čutim). Porast števila

nost. (SPIRIT b. l. a)

gostov se odraža tudi na gospodarski ravni. Turistična panoga tako posredno zaposluje že vsakega desetega; predstavlja

Strategije razvoja in trženja turizma v Sloveniji

več kot 12 % bruto domačega proizvoda in 40 % celotnega izvoza na področju storitev. K porastu, predvsem v zadnjih de-

Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–

setih letih, so vplivali predvsem sistematični pristop k iskanju

2016 je pripravilo strateški načrt za razvoj turizma pri nas

rešitev na področju trženja, obnova turistične infrastrukture,

v nadaljnjih petih letih. Sprejeta strategija bo temeljila na

oblikovanje ter spodbujanje novih oblik turizma ter sledenje

trajnostnem razvoju, kar pomeni, na skrbi za socialno, kul-

oziroma prilagajanje svetovnim turističnim trendom. (Brezovec

turno, naravno in ekonomsko okolje. Z vsebinskega vidika

in Pak 2011; TZS b. l.; TZS 2012)

je razvidno, da so glavni cilji aktualne strategije povečanje konkurenčnosti, izboljšanje kakovosti življenja, javni ugled

Predvsem v razvitih državah v zadnjem času stavijo na t.i.

ter razvoj turizma in prepoznavnost oziroma ugled države

trajnostni razvoj turizma. Gre za trend, ki vpliva na vse ravni

Slovenije v svetu. Poudarek bo torej na zapisanih ciljih, z

turizma, od organizacije, trženja, infrastrukture do ponud-

dosego katerih želi turistični sektor postati prepoznaven po

be. Ocenjujemo, da na panogo slovenskega turizma, vplivajo

odličnosti in predvsem kot zelena, aktivna ter osveščena des-

predvsem trendi na področju promocije, ki je v zadnjih letih Pavlin 2011, 50

tinacija. (Vlada RS 2012)

turizem

turizem v Sloveniji

V Partnerstvu za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012–

zavedali pomena preventivnega zdravljenja in postali bodo

2016 menijo, da je za povečanje konkurenčnosti potrebno še

vse bolj športno aktivni. (Fakin, 2007)

naprej vlagati v razvoj samih destinacij. S pomočjo države bodo spodbujali investicije v infrastrukturo, ki bo zgrajena po

Turistični proizvodi v Slovenski Istri

ekoloških, zelenih standardih. (Vlada RS 2012) Iz opravljene študije s strani Lokalne turistične organizaciTrajnostni turizem pomeni razvoj v vseh vejah turizma, njenih

je izhaja, da so v Slovenski Istri prisotni naslednji turistični

politikah in ciljih. Pomembno vlogo pri tem ima vsekakor im-

proizvodi: terme – wellness in spa, kongresi in konference,

plementacija zelenega turizma, ki poleg t.i. zelene turistične

Casinò in zabava, navtični turizem, športni turizem kulturni

ponudbe vključuje tudi skrb za okolje in razvoj na naravi pri-

turizem in poletne počitnice. Turistični proizvodi so v med-

jazen način. (Vlada RS 2012)

sebojnem ravnotežju, vsekakor pa ima velik potencial razvoja na področju wellness in kongresnega turizma. Razvoj

Narava je vsekakor ena od ključnih konkurenčnih prednosti

navtičnega in športnega turizma bo odvisen predvsem od

pri snovanju turistične ponudbe Slovenije. Posebnost Slo-

novega investicijskega ciklusa in načrtov pri razvoju Marine

venije je tudi ta, da njeno naravno bogastvo, iz katerega še

Portorož. Konkurenca na tem področju v hrvaški Istri je nam-

posebej izstopajo gozdovi ter vodne površine, uspešno dopol-

reč že sedaj izjemno agresivna. Razvoj kulturnega turizma je

njuje preostalo ponudbo. Odlične priložnosti narava ponuja na področju aktivnega preživljanja prostega časa in na po-

predvsem skozi razvoj mesta Piran in istrskega podeželja. Na tem področju je namreč še veliko neizkoriščenih priložnosti.

dročju zdravja, kar je vsekakor ključno za zagotavljanje pes-

(Fakin, 2007)

http://agencijanuit.blogspot.com/2010/02/i-feel-slovenia-slogan-in-logotip.html Republika Slovenija se na turističnem področju trenutno trži pod sloganom I Feel Slovenia (Slovenijo čutim)

tre ponudbe zahtevnemu modernemu turistu. (Vlada RS 2012) Pomemben je tudi razvoj kreativnih počitnic, v okviru kat-

Občina Piran

erih ljudje izražajo svojo kreativne lastnosti in se istočasno naučijo izdelave avtohtonih izdelkov. Ljudje se bodo vse bolj

Vodilni turistični ponudnik na slovenski obali, ki na letni

Tabela: vrednostna analiza slovenskega turizma (povzeto po Pak 2002, 14):

ravni v zadnjih dveh letih beleži preko 400.000 turističnih

oziroma blagovne znamke s poudarkom na povečanju pre-

prihodov. Turistična ponudba zajema obmorski, kongresni,

poznavnosti ter vključevanju ključnih prednosti destinacije v

športni (tenis), prireditveni in tematski turizem.

ta razvoj. (Občina Piran 2009)

V Strategiji razvoja turizma v občini Piran 2009–2015 je

Ključne konkurenčne prednosti občine Piran so geografska

zapisana naslednja vizija: »Destinacija Piran/Portorož bo

lega, mediteransko podnebje, tradicija in ekološko ohranjeno

ohranjala naravno in kulturno dediščino kot temelj nove

zaledje. Ostale prednosti, ki jih zajema strategija so: bližina

Prednosti

Slabosti

turistične privlačnosti, ki združuje vse različnosti v nova

prednostnih trgov, dostopnost, naravna in kulturna ded-

raznolika pokrajina (gore, jezera, obala in kras, mesta, podeželje)

slaba prepoznavnost Slovenije – pogosto uvršþena med balkanske države

doživetja: vznemirljivost mondenega letovišča in umirjenost

iščina, varnost, razmerje med ceno in kakovostjo, jezikovna

tradicionalnih okolij hkrati, svetovljanske zabave, poslovna

pokritost in identiteta kraja. (Občina Piran 2009)

dobra geografska lega

slaba izkorišþenost atrakcij, ki privabljajo turiste

druženja in sočasno sproščanje v diskretni zasebnosti. Desti-

neokrnjena narava

slaba cestna infrastruktura in oznake ter slab javni promet

nacija Piran/Portorož bo pojem razvajanja, ki vodi k zdravju,

varnost

premalo namestitvenih kapacitet

gostoljubni ljudje

pomanjkanje kakovostnih in ažurnih informacij

pestra in raznolika turistiþna ponudba

slaba povezava med ponudbo in povpraševanjem

naravne znamenitosti

slaba razvitost turistiþnih produktov

naravna in kulturna dedišþina ugodne podnebne razmere

Tržne vrzeli

dobremu počutju in poslovni uspešnosti. Destinacija bo prijazna domačinom, vabljiva za investitorje in turistično indus-

Označujejo priložnosti na trgu oz. manjše dele v okviru

trijo, ki bo svoje poslovne cilje dosegala na temeljih trajnost-

nekega segmenta, ki jih lahko podjetje zadovoljuje bolje kot

nega, ljudem in okolju prijaznega razvoja.« (Občina Piran 2009, 45)

konkurenca, oz. segmente, ki jih konkurenca še ne zadovoljuje. (Fakin 2007, 38) Usmeritev na segmente dobrega počutja z

Ključni strateški cilji do leta 2015 so razvoj produktov in pro-

izgradnjo novega počitniškega doma in wellnessa v kombi-

gramov, ki zagotavljajo sezono turizma čez celotno leto, raz-

naciji s kakovostno kulinarično ponudbo, naravnimi danos-

voj kvalitetne, mnogovrstne in vsebinske ponudbe najvišjega

tmi ter lege, predstavlja zapolnitev tržne vrzeli v Piranu in

nivoja, destinacijskega managementa in razvoj identitete

predvsem na območju Fiese.

turizem

turizem v Sloveniji

Sklep

pomočjo katerih se lahko Slovenija diferencira in s tem postane prepoznavna na svetovnem turističnem zemljevidu.

Turizem je specifična gospodarska dejavnost, znotraj katere se prepleta vrsta dejavnikov, ki so vsak zase še kako pomemb-

Glavni problemi slovenske turistične ponudbe so njena

ni za končni uspeh. V zadnjih nekaj letih smo priča neprestani

nepovezanost in razdrobljenost ter konkurenčnost (tekmov-

rasti turističnih prihodov po vsem svetu. Samo v Evropi se ta

alnost) med posameznimi turističnimi kraji oziroma območ-

kazalnik povečuje z letnimi stopnjami rasti blizu 10 odstot-

ji. Še vedno pa problem slovenskega turizma predstavlja sla-

kov. (Fakin 2007, 38) Je ekonomski in socialni pojav. Mednarod-

ba prepoznavnost tako Slovenije kot države kot tudi Slovenije

ni turizem je eden izmed največjih svetovnih zaslužkarjev in

kot turistične destinacije. Turisti Slovenije ne razlikujejo od

pomemben faktor v uravnavanju plačilne bilance mnogih

ostalih vzhodnoevropskih destinacij. Pogosto jo povezujejo z

držav. Turizem je pomemben oblikovalec zaposlitev. Zahte-

vzhodno Evropo oziroma z Balkanom, z neprivlačno ponud-

va pa velika investicijska sredstva v nove infrastrukture.

bo, nizkimi cenami in s tem povezano slabšo kakovostjo

Kvaliteten turizem lahko prispeva k razvoju mestnega pros-

ponudbe.(Slovenia.info)

tora in izboljša konkurenčnost ter pomaga ohranjati kulturne in naravne znamenitosti. Bivše evropske socialistične države se soočajo s težavami, kot so slaba infrastruktura, pogosto nedefinirano lastništvo, nizka kakovost storitev, pomanjkanje izkušenj, individualno nastopanje na trgu. Z željo po razvoju in izboljšanju storitev, povečevanjem interesa investitorjev, pojavom lokalnih agencij, ki so pripravljene sodelovati z lokalnimi skupnostmi in turističnimi podjetji se lahko marsikaj premakne v pozitivno smer, saj gre v prid tem državam dejstvo, da so z vidika turistične destinacije potencialne predvsem s ponudbo naravnih virov, ki jo razumem kot osnovo za razvoj turizma. Slovenski turizem je na področju naravnih, socialnih in kulturnih privlačnostih močnejši kot na področju sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti. Slovenija kot turistična destinacija je zanimiva zaradi pestre raznolikosti alpske pokrajine, zdraviliške ponudbe, obmorskega turizma, mestnih središč in ugodne lege na stičišču tranzitnih poti. (Bojnec 2009, 234) V Sloveniji je bilo v bližnji preteklosti - od osamosvojitve naprej - vloženega veliko truda v izgradnjo in modernizacijo turistične infrastrukture. Premalo pa je bilo storjenega na področjih izobraževanja, razvoja kadrov, spodbujanja kreativnosti in uvajanju inovativnih turističnih proizvodov, s

Delež vikendašev oziroma neprebivalcev je v Piranu vse večji, kar pa siromaši kraj. Negativno deluje tudi na turizem, ker moraš v turističnem kraju ponujati žive stvari, ne samo štiri stene, bivanje in koriščenje virov. Tako nastajajo mrtvi turistični »nekraji«, kot jim pravijo antropologi, ki niso več tip turizma, ki ga poskušamo uveljaviti v Sloveniji

turizem

socialnogeografski vidik razvoja

Vrednotenje turističnega razvoja in njegovih socialnogeografskih učinkov

socialnogeografsko preobrazbo, ki pa zahteva novo strategijo upravljanja s prostorom. Nadaljnji razvoj turizma bi bilo za doseg razbremenitve obalnega pasu ter dopolnitve obsto-

Razvoj turizma v času socializma je prostor spremenil iz

ječe turistične ponudbe smiselno povezovati in usmerjati v

pretežno agrarne občine v turistično atraktivno, terciari-

zaledje, ki ima z vidika naravne in kulturne dediščine številne

zirano občino, ki ima največje število turističnih nočitev in

potenciale, kar bi pripomoglo tudi k boljši infrastrukturni

največje zaslužke s področja turistične dejavnosti v drža-

opremljenosti zaledja. (povzeto po Balažič 2010)

vi. Območju se povrne ugled turistične destinacije, ki mu je bil med 2. svetovno vojno odvzet. Število gostov in nočitev

V zadnjih letih se v Piranu število stalnih prebivalcev mesta

za časa socializma narašča, kar v prostorskem smislu spod-

zmanjšuje, zapuščajo ga mladi, iz mesta bežijo trgovine, obrt-

budi nove investicije v turistično in drugo potrebno infras-

niki, ustanove, inštitucije in delovna mesta pa tudi problem

trukturo. To povzroči socialnogeografske učinke, ki se nato

prometa se kljub veliki novi garažni hiši ne rešuje.

odrazijo s socialnogeografskimi spremembami. V 70. in 80.

http://www.soline.si/vsebine/solinarstvo/zgodovina

letih se pojavljajo tudi nove turistične panoge. Območje, ki je

Delež vikendašev oziroma neprebivalcev je v Piranu vse večji,

sprva veljalo za odselitveno, postane zaradi razvoja turizma

kar pa siromaši kraj. Negativno deluje tudi na turizem, ker

priselitveno. Priseljevanje je vezano na nova delovna mesta

moraš v turističnem kraju ponujati žive stvari, ne samo štiri

v turizmu in spremljajočih dejavnostih. Temu posledično

stene, bivanje in koriščenje virov. Tako nastajajo mrtvi tur-

narašča število novih stanovanj, hiš in vikendov z osnovno

istični »nekraji«, kot jim pravijo antropologi, ki niso več tip

funkcijo bivališča ter takih, ki imajo v 70., še bolj pa v 80.

turizma, ki ga poskušamo uveljaviti v Sloveniji. Niti ne zani-

letih poleg stanovanjske tudi turistično funkcijo oddajanja

majo in ne privlačijo ozaveščenega turista, iskalca pristnosti,

zasebnih sob in apartmajev.

tipike kraja. O razvoju Pirana že desetletja ne odločajo sami prebivalci ali njihovi izvoljeni funkcionarji. Sistemske zakone

Turizem lahko ovrednotimo kot iniciator vsesplošnega razvoja, ki povzroči socialnogeografsko preobrazbo, ki pa zahteva novo strategijo upravljanja s prostorom.

dovolj velik vpliv na občinsko prostorsko politiko. Zgovoren

Naraščanje in zgoščanje prebivalstva, povečano priseljevanje,

Ozemlje Pirana je življenjski prostor in ne investitorski poli-

odpiranje novih delovnih mest v turistični in spremljajočih

gon. Predstavniki občine dajo velikokrat prednost potencial-

dejavnostih, poveča obseg voznega parka prebivalstva in

nim investitorjem v želji po čim hitrejšemu gospodarskemu

zgosti promet (najbolj v poletnih turističnih sezonah). Pos-

in turističnemu razvoju. Pri tem so meščani/stalni prebivalci

ledično se zaradi zgostitve prebivalstva poslabšajo življen-

Pirana in njihove želje potisnjene na stranski tir. Razvoj mora

jske razmere v Piranu, kjer postane urejanje prometa pereč

prinašati blaginjo vsem prebivalcem v njihovem prostoru.

problem. Obalni pas med Sečo in Piranom se spremeni v

Vrednote in prioritete piranskih občanov so temelj pros-

prenaseljeno in s turistično dejavnostjo prenasičeno območ-

torskega planiranja.

je, ki z vidika kakovosti življenja lokalnega prebivalstva ter

Občina Piran se mora razvijati skladno z načeli trajnostnega

prometa že ogroža obstoječe naravne zmogljivosti območja.

razvoja - spoštljivo do narave, prijazno do človeka, ekonoms-

Zaradi tega se med ponudniki turističnih storitev in lokalnim

ko uspešno in odgovorno do zanamcev. Prostorski razvoj Por-

prebivalstvom pojavljajo konflikti interesov. Turizem lahko

toroža mora temeljiti na urejanju kraja, v katerem se bomo

ovrednotimo kot iniciator vsesplošnega razvoja, ki povzroči

dobro počutili tako krajani kot turisti.

sprejemajo v Ljubljani. Ljudje na vodilnih položajih (imajo v lasti zemljo oziroma nepremičnino v Piranski občini) imajo primer je vila Ivana Zidarja v Fiesi, ki so jo zgradili na mestu precej manjšega nekdanjega počitniškega doma in ima status nedovoljene gradnje.

turizem

strategija trženja

Turistični proizvod je lahko zelo dober, a brez uspešnega

močan na področju restavracij in barov, kjer gostje ne

trženja ne bo dosegel potencialnega kupca. Uspešna podjetja

kupujejo le hrane in pijače, temveč se socializirajo. Zgod-

se ne sprašujejo več ali komunicirati s trgom ali ne, temveč

be o druženju povezujemo tudi s področjem dogodkov

koliko sredstev nameniti promociji produkta. V poplavi vsa-

(razstave, konference).

kodnevnih ponudb želimo na potencialnega kupca vplivati na čustveni ravni.

•

Zgodbe o »miru in duši«: črpanje iz nostalgije. V turizmu ponuja turistične storitve, ki vsebujejo zgodbe o pretek-

Dobra strategija trženja je trženje preko zgodb - storytell-

losti, idiličnem podeželju, neokrnjeni obali. (Kodrin, 207)

ing (zgodbarjenje). Slovenija je ta način trženja že vpeljala v nekatere turistične produkte - bolj ali manj uspešno. Po podatkih SPIRIT-a je Slovenija bogata z zgodbami, ki imajo potencial, a še niso v zadovoljivi meri vpeta v turistične produkte, oziroma imamo turistične produkte brez zgodb. Primer dobre prakse je zgodba o soli, ki se je materializirala v obliki turističnih produktov: Blagovna znamka Piranske soline, Krajinski park Sečoveljske soline, Spa Lepa vida, Solinarski praznik, Kulinarična ponudba in Wellness ponudba. Zgodba kot sestavni del turističnih storitev Uporabniki turističnih storitev so velikokrat motivirani s sanjami. Zato pravimo, da se danes v prehajanju v t.i. sanjsko družbo prodajajo različne zgodbe, saj so odločitve uporabnikov storitev o nakupu velikokrat čustvene in ne razumske. (Jensen 1995, 5)

Oblikovanje zgodb in njihovo vključevanje v turistično storitev zahteva visoko stopnjo ustvarjalnosti in inovativnosti turističnih ponudnikov, ki razvijajo nove zgodbe o turističnih proizvodih. (Brezovec, Rudež Nemec 2009, 136) Po besedah Brezovca obstaja več profilov zgodb, ki se dobro prodajajo: •

Zgodbe o doživljajih: osrednji vidik sanjske družbe. Tradicionalne zgodbe o doživljajih (popotniški obiski daljnih dežel, letenje z balonom,..). Zgodbe so povezane z naravo, filmi, zanimivimi ljudmi in dogodki.

•

Zgodbe o druženjih: vzpostavljanje vezi z drugimi ljudmi in odnosi med ljudmi. V turizmu je trg zgodb o druženju

http://www.ilpost.it/2014/03/22/bill-cunningham-facades/bill-cunningham-10/

turizem

ustrezne vrste turizma

Glede na analize lokacije, prostorske plane, funkcijo prejšn-

veliko prispevajo k gospodarski rasti mest, regij in držav.

jega objekta in želj sem predvidela programsko rabo. Osre-

Predstavljajo most med turizmom in gospodarstvom.

dotočila sem se predvsem na tri oblike turizma - kongresni,

Prispevajo k prepoznavnosti kraja, saj so mednarodni dogod-

dopustniški in wellness turizem. Z izbiro večih profilov turis-

ki običajno v središču domače in tuje medijske pozornosti.

tov se lahko obratovanje objekta podaljša skozi celo leto in ne le v času poletnih počitnic.

Nacionalna radio in televizija Slovenija bi lahko s svojim

Kongresni in počitniški turizem sta v nekaterih vejah kom-

lastnim kongresnim prostorom v Fiesi pokrivala dogodke,

patibilna, v drugih pa nasprotujoča, zato v zasnovi poskušam

ki se odvijajo na Obali, povabila poslovne partnerje na ses-

zadostiti obema skupinama gostov.

tanke, imela incentive in teambuilding programe za boljšo uspešnost zaposlenih, nenazadnje bi lahko prirejali tudi do-

Kongresni turizem

godke, razstave, prireditve in koncerte ter s tem združila prijetno s koristnim.

MICE / industrija srečanj oz. meeting industry Počitniški turizem

Meeting – poslovna srečanja, konference Incentive – motivacijska potovanja Congress – kongresi

Sem lahko uvrstimo več različnih profilov gostov:

Event/Exhibition – dogodki, predstavitve, sejmi

•

Družinski počitnikarji

Njihov glavni motiv je oddih, zabava in aktivno preživljanProfil kongresnega/seminarskega turista

je dopustniških dni. Pomembne so jim osnovne značilnosti

Njihov temeljni motiv obiska je udeležba na seminarju ali

letoviške turistične ponudbe. Osnovne zahteve so ustrezne

kongresu, izmenjava ali pridobitev novih znanj. Osnovne

nastanitvene kapacitete, dobra hrana, možnost kopanja v

zahteve segmenta so dobre kongresne dvorane s primerno

morju in bazenih ter ustrezna animacija tako za odrasle kot

zmogljivostjo in opremo, dobri hoteli in restavracije, možno-

za otroke. Povprečna starost gostov v tem segmentu je 35 let.

sti za ostale aktivnosti v toku dneva in nočno življenje. Seg-

Segment predstavljajo pari z otroci, ki povečini letujejo v po-

ment tvorijo v glavnem moški različnih starosti, regijo obi-

letnih mesecih, od junija do septembra. V tem segmentu večji

skujejo skozi vse leto, bivajo okrog 3 dni in prihajajo iz celega

del gostov prenočuje v apartmajih, penzionih in zasebnih

sveta.

sobah. •

Trošijo več (5-6x več), imajo večjo kupno moč, izobraženi, iz visokih družbenih in gospodarskih položajev, združevan-

Preplet različnih vrst turizma

be, najbolj pa izstopa prestiž. Povprečna starost v tem seg-

je udeležbe na kongresu z dopustom (predvsem udeleženci s spremstvom) – s tem bivanje v kongresnem mestu podaljšajo

Zahtevni gostje

Tem gostom so pomembne vse značilnosti turistične ponud-

K kongresnemu turizmu lahko štejemo tudi:

Dejstvo, da udeleženci na kongresih in njihovi spremljevalci Motivacijska potovanja – incentive potovanja

Učvrstijo vezi med sodelujočimi posamezniki. Vse več podjetij

mentu znaša 41 let. Po statusu izstopajo samozaposleni gost-

in organizacij se zaveda, da je uspešnost v veliki meri odvisna

je. Poleg osebnega avtomobila so kot način prevoza uporabili

tudi od zaposlenih. Kreativno sodelovanje med njimi, njiho-

še letalo, motorno kolo ali plovilo. Kot glavni razlog obiska poleg počitka in sprostitve izstopa tudi wellness.

trošijo bistveno več kot običajni turisti, saj na kongrese pri-

•

hajajo večinoma ljudje z visokih družbenih in gospodarskih

So najbolj ekskluzivna/elitna in najdražja. Njihov namen je

vo medsebojno poznavanje in zaupanje vodijo do hitrejšega

položajev ali pa so delno ali v celoti subvencionirani s strani

vzpodbuditi, nagraditi, motivirati svoje sodelavce za boljše

in učinkovitejšega uresničevanja ciljev. Namen programa je

delodajalcev, kar jih spremeni v potrošnike z visokimi dohod-

delo ali večjo prodajo izdelkov in storitev.Storitve v programu

timsko delo v organizacijah pripeljati na višji nivo, na atrak-

•

ki. (Zidanski, 35)

morajo biti visoko kvalitetne – najboljše kar določena desti-

tiven in prijazen način.

Gostom tega segmenta so pomembne zlasti gastronomska

Promet kongresov ima 2 vrhunca: spomladanski (vrhunec v

nacija lahko ponudi. (Zidanski, 53)

vembru).

ponudba, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti ter Posredni

maju/juniju) in jesenski (vrhunec v septembru, oktobru, no•

Teambuilding programi -

Ljubitelji dobre hrane

učinki

kongresnega

turizma

znanstveni,

osnovne značilnosti turistične ponudbe. Nadpovprečno so

strokovni, gospodarski, politični in turistični. Srečanja lahko

zastopani starejši gostje v starostnih razredih nad 51 let, velik

turizem

ustrezne vrste turizma

delež je tudi upokojencev. Izmed vseh segmentov imajo na-

Razlika med kongresnim in počitniškim turizmom in njuna

jvišji osebni dohodek.

kompatibilnost

•

Wellness turizem Trenutno predstavlja eno izmed hitreje rastočih zvrsti v

Iskalci dobrega počutja

Tem gostom je pomembna izključno prestižna turistična

V tabeli so prikazane razlike med obema vrstama turizma,

turistični ponudbi. Pogosto se dogaja, da ljudje povezuje-

ponudba. Njihova povprečna starost znaša 41 let, izstopajo

kompatibilnost vidim v tem, da se kongresni turizem odvija

jo wellness z zdraviliškim turizmom, vendar je med njima

pa gostje srednjih let v starostnem razredu 31-40 let ter up-

predvsem v času pred in po glavni poletni turistični sezoni -

pomembna razlika. Pri zdraviliškem turizmu gre za delovan-

okojenci, starejši od 60 let. Na počitnice pridejo s partnerjem

torej spomladi in jeseni ter nekaj tudi pozimi. V času počitnic

je in učinkovine različnih naravnih zdravilnih sredstev, ki so

ali s prijatelji in kolegi iz službe. Njihov glavni razlog obiska

je najmanj kongresnih srečanj. S tem pripomoremo k desezi-

specifična za to mikrookolje in jih ni mogoče prinesti v druga

poleg počitka in sprostitve je wellness, pridejo pa tudi zaradi

onalizaciji in objekt lahko obratuje tudi izven turistične se-

okolja, medtem ko wellness turizem gradi svojo ponudbo na

zdravljenja, rehabilitacije in razvedrila, zabave in doživetja.

zone. Poleg tega pa je značilnost kongresnih turistov, ki imajo

holistični obravnavi zdravja, ki temelji na visoki kakovosti

•

s seboj spremstvo, da podaljšajo svoje bivanje in ga združijo s

storitev, individualizmu, raznolikosti, kreativnosti, novih

svojim dopustom v kraju, kjer se kongres odvija.

kulturah in filozofijah ter uživanju. (Gojčič, 2005, str. 81-82)

Tabela: razlika med kongresnim in počitniškim turizmom

Fiesa ima v bližini Strunjanske in Sečoveljska soline. V well-

Iskalci zdravega načina življenja

V segment spadajo tako individualni gostje, kot tudi gostje, ki

Solinsko blato je s slanico obogatena istrska ilovica, pastozna, drobnozrnata, naravno mehka, homogena masa, črnikaste barve.

pridejo preko podjetji (npr. incentive počitnice, preventivni programi, itd.) in zdravstvenih zavarovalnic (koriščenje uslug iz naslova zdravstvenega zavarovanja). Njihov temeljni motiv obiska predstavlja zavedanje pomena preventivnega zdravljenja. Osnovne zahteve tega segmenta so predvsem visoko kakovostne storitve in naravno okolje. Segment sestavljajo gostje (moški in ženske) srednjih let, s srednje visoko in visoko kupno močjo. (Fakin, 2007)

namen plaþnik lokacija kdaj kdo rezervacija potrošnja

KONGRESNI

POýITNIŠKI

delo/stroka podjetje/organizacija organizator delovni þas strokovnjak dolgoroþno 5-6x veþ kot navaden turist

dopust/poþitek posameznik posameznik v þasu sopusta vsak kratkoroþno odvisno od posameznika

nesu bi se lahko odvijal program talasoterapije, “ki krepčilno delujejo na telo, v organizmu vzpostavlja ravnovesje, mu vračajo energijo ter hrani in obnavlja kožo. Na voljo bi bili tretmaji z naravnimi izdelki, pridobljenimi v solinah. Solinsko blato in slanica- matična voda, sol, ter morska voda so najpomembnejši dejavniki talasoterapije.” (http://www.thalasso-lepavida.si/talasoterapija/)

Tako kongresni, kot tudi počitniški turizem se dobro povezujeta z wellness turizmom.

www.visitslovenia.net/en/seminars/congress-tourism-provider-castle-otocec

http://www.zurnal24.si/dopust-za-300-evrov-clanek-82909

http://www.thalasso-lepavida.si/o-nas/

II. zgodovina

Nekdanji penzion Villa Fiesso, nato Počitniški dom Litostroj, danes v zasebni lasti. Razglednica je iz obdobja med vojnama. Pred več kot 100leti je bila Fiesa pokrita z gozdom z obilico vodnih izvirov in ilovnato podlago s katere so izdelovali opeko. Simič 2000 Pirančani, ki so se ukvarjali predvsem z ribištvom, solinarstvom, pomorstvom, obrtjo in tudi s kmetijstvom, so imeli v Fiesi obdelovalno zemljo. Do polj so šli peš, z oslom ali z vozom. »Vstati so morali zgodaj, da so do poldneva okopavali njive, po kosilu pa so šli še na solna polja. […] S seboj so imeli delovno orodje, žaklje in vreče. […] Nekateri so imeli na polju tudi majhno hišico, casa de campagna. Poleti so v njej tudi živeli, največkrat pa so se vsak večer vračali domov.« je v spominih zapisala Ivana Pahor. Simič 2000

širši kontekst zgodovina

Zgodovina turizma v občini Piran

in zato je zamrla gostinska dejavnost.

letu 1954 dogradili več objektov ob jezeru.

že pojavljajo novi turistični objekti. Turizem je bil v tem obdobju naravnan izrazito sindikalno, celo najelitnejša predvo-

Če drugo polovico 19. stoletja označujemo kot čas, v katerem

Po drugi svetovni vojni so bila slovenska obalna mesta opus-

Poleg sindikalnega turizma so namenjali posebno skrb leto-

jna letovišča naj bi služila izključno oddihu delavcev. Tako je

je bil rojen množični turizem, v začetku 20. stoletja pa se je

tošena in prazna. Marsikatero poslopje, prvotno namenjeno

vanju otrok (leta 1947 jih je v Portorožu letovalo že 600).

bilo za takratni turizem, ali bolje preživljanje počitnic delavs-

začel njegov razmah, ne smemo pozabiti na takratni izjemen

gostinski dejavnosti, je bilo spremenjeno v stanovanje. V

Po letu 1954 se območje priključi Jugoslaviji. Sledile so šte-

kega razreda, zgrajenih veliko sindikalnih in počitniških do-

razvoj prometnih sredstev in s tem gostejši promet, ki je

poročilu odseka za turizem vlade LRS za julij 1946 so med

vilne investicije v načrtno komunalno in drugo infrastruktur-

mov, hotele pa so začeli urejati in njihovo ponudbo z nizkimi

zahteval tudi gradnjo vzporednih objektov – predvsem ho-

drugim zapisali: »Če pripada k naši državi še Portorož, bi Slo-

no urejanje prostora, vendar je do pravega razvoja turizma

cenami prilagajati delavskemu razredu.

telov, ki so se jim kasneje pridružili novi parki, sprehajališča,

venija postala turistična dežela prvega reda. Imeli bi vse nar-

prišlo šele po letu 1960.

Delavski turizem je cvetel ob jadranski obali in v termalnih

ceste, poti, športni in rekreacijski objekti, urejene trgovine,

avne krasote, ki jih le more nuditi turistična država. Portorož

Začne se načrten razvoj turizma kot gospodarske panoge na

zdraviliščih. Razvoj nizkocenovnega turizma je zaradi čedalje

servisne delavnice, potovalni uradi. Vse to je zahtevalo tudi

že sam ima lepe objekte, vendar je sam močno zanemarjen.

pobudo takratne oblasti – socialističnega družbenega siste-

večjega povpraševanja narekoval hitrejši infrastrukturni raz-

sodelovanje vseh zainteresiranih v kraju, tako da proti koncu

Potrebno bo mnogo dela, da se turistično usposobi. Portorož

ma, predvsem zaradi ugodne lege ob morju in tradicije.

voj. Turistična ponudba je bila tisti čas v največji meri vezana

19. stoletja že zasledimo številne komisije, odbore in turistič-

je mrtvek. Naravna prometna povezava je s Trstom, ki je pa

Agrarno in opustošeno od vojne se postopoma preobrazi v ur-

na nizkocenovna prenočišča v hotelih, domovih in avtokam-

na olepševalna društva, ki so s svojim delom skrbeli za prijet-

presekana po demokracijski liniji. Za zvezo preko Divače pa

banizirano območje s terciarno dejavnostjo. Obstoječi objekti

pih, kjer je bil glavni motiv obiska kopanje. Turizem je pričel

no bivanje in videz turističnih krajev.

nima na razpolago prometnih sredstev.«

postanejo družbena lastnina. Prične se njihova obnova ter

postajati množičen pojav, kar je narekovalo izgradnjo novih zmogljivosti, ki so preobrazile takratno podobo občine Piran.

Še pred prvo svetovno vojno je bilo v Portorožu ustanovlje-

gradnja novih. Vzporedno z razvojem turizma se razvija tudi

Prva svetovna vojna je pomenila prvi udarec za turistični

no društvo Casino des Etrangers, ki je popestrilo družabno

stanovanjska infrastruktura in s tem urbanizacija z mestnim

razvoj Primorske. Vsa slovenska obala z velikim delom Pri-

življenje in prispevalo k razvoju zdraviliškega turizma. V

načinom življenja. Narašča tudi število prebivalstva.

V začetku 60-ih se je z dvigovanjem standarda, zmanjševan-

morske in Krasa s Postojno je zaradi krivične meje prešla pod

kazinu so se člani vsakodnevno shajali in igrali z zakonom

Pojavijo se objekti za poslovno dejavnost – predvsem za po-

jem delovnega časa in večjemu številu praznikov, razvoj tako

italijansko oblast. Slovenija je tako izgubila pomembna turis-

dovoljene družabne igre. Prirejali so glasbene večere, plese,

trebe trgovine in obrti ter storitev kot spremljevalni program

domačega in tujega turizma strmo vzpenjal. Slaba prometna

tična območja in turistične objekte.

razstave, predstave in športne zabave. Po drugi svetovni vo-

turizma.

povezava in skromen vozni park sta bila glavna ovira pri še

jni je bilo dovoljeno loterije in druge igre na srečo prirejati le

hitrejšem vzponu.

Kraljevina Italija je Primorsko turistično zapostavljala.

v humanitarne in kulturno-posvetne namene. Dobitki pa so

Zgradila ni nobenih večjih in udobnejših gostišč oziroma ho-

bili lahko le blagovni. Šele leta 1965 so z namenom spodbu-

nančnih injekciji v turizem so se začele spremembe tudi na

Kot zanimivost naj omenim, da je bila občina Piran leta 1958

telov, turistični objekti so v pretežni meri le zamenjali last-

jevanja tujskega turizma dovolili igre na srečo. Igralo se je s

tem področju. S sindikalnim turizmom in zanj značilnimi

na prvem mestu po številu nočitev na prebivalca (Piran 33,

nike, zaradi političnih razlogov pa so največkrat spreminjali

tujo valuto, jugoslovanskim državljanom je bila participacija

počitniškimi domovi se je začel oživljati tudi hotelski turizem,

Bohinj 24, Bled 22).

tudi imena hotelov, ni bilo urejenih javnih kopališč, malošte-

prepovedana.

ki se je še dodatno pospešil z rešitvijo mejnega vprašanja z

S sprejetjem uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih ter fi-

vilni in slabo oskrbovani so bili parki, nezadostna je bila

Oblast je spoznala, da je potrebno ustvariti pogoje za hitrejši

komunalna infrastruktura, edina izboljšava je bilo dobro in

razvoj turizma,predvsem tujskega, in da je za to treba vanj

znatno povečano cestno omrežje (vendar, z redkimi izjemami, le zaradi vojaških razlogov). Pred drugo svetovno vojno je bilo v Portorožu deset hotelov in deset penzionov s skupaj 695 sobami oziroma 1109 ležišči. Turistom so oddajali tudi dvajset vil in manjše število ležišč v zasebnih sobah. V Piranu je bilo na voljo sto sob s 160 posteljami, v Izoli 99 sob s 158 posteljami in v Sv. Nikolaju (Ankaran) 14 sob z 28 posteljami. Skupaj torej 1650 ležišč. Druga svetovna vojna je turizem seveda povsem ohromila. Nazadoval je obisk, zgradbe, ki jim je vojna vihra vsaj delno prizanesla, so se spremenile v vojaške objekte. Gostov ni bilo

Druga svetovna vojna je turizem seveda povsem ohromila. Nazadoval je obisk, zgradbe, ki jim je vojna vihra vsaj delno prizanesla, so se spremenile v vojaške objekte. V povojnem obdobju je bil turizem v Primorju potisnjen na

Italijo. Tako so se po letu 1954 začeli modernizirati obmorski

stranski tir zaradi pospešene usmeritve v industrializacijo.

kraji – zlasti Portorož, Piran, Izola, Ankaran in Koper.

Razvoj so otežile tudi politična negotovost, nacionalizacija in skromen standard. Sindikalni turizem je zaživel šele leta

Prva faza 1954–1970: investicije v razmah turistične infras-

1947, ko je vojaška uprava izpraznila nekaj objektov. Leta

trukture

1948 so na pobudo sindikalnih organizacij začeli rasti prvi

V drugi polovici 50. let je bilo najprej potrebno obnoviti ob-

domovi oddiha. V naslednjih letih so se prenočitvene zmogl-

stoječo in v času vojne poškodovano turistično infrastruktu-

jivosti večale na račun obnovljenih hotelov, v Fiesi pa so v

ro, ki je postala družbena lastnina. Po letu 1955 se v prostoru

tudi več investirati. Konec 60-ih je bil turizem kompleksna gospodarska panoga z vrsto dejavnosti (promet, trgovina, storitvene dejavnosti). Do ključnih sprememb v prostoru občine Piran, ki so ta prostor preobrazile, še toliko bolj pa Portorož, je v arhitekturno urbanističnem smislu prišlo z uveljavitvijo urbanističnega plana, ki je nastal v okviru Urbanističnega programa slovenske Obale (Invest biro, Koper 1966) in zajel obmorske kraje od Ankarana do Lucije. 70-ta so prinesla tudi nove oblike turizma – kmečki in kongresni. Turistično dejavnost so popestrili s kulturnim, športnim in sejemskim programom.

širši kontekst zgodovina

Druga faza 1970–1980: novi turistični objekti in socialno-

namenjene turistični in gostinski dejavnosti, je bila vseskozi

vseskozi naraščalo. V Piranu je priseljevanje zaradi pros-

geografski učinki turizma v prostoru

od povojnega obdobja v družbeni lasti. Izjema postanejo tur-

torske omejenosti in strnjene mestne pozidave povzročilo

70. leta so pomenila gospodarsko rast, kar je vplivalo tudi

istične sobe in apartmaji, ki pričnejo v 70. letih postajati za-

poslabšanje kakovosti življenjskih razmer.

na razvoj turizma na območju občine Piran. V tem času je

sebna lastnina, kar je pomenilo upravljanje zasebnikov s temi

Motiv priseljevanja je bil večinoma zaposlovanje. Temu

turizem pridobil mednarodni značaj. Turistične zmogljivo-

turističnimi kapacitetami, ki so pogosto nastale z razširitvami

primerno se je zaposlitvena struktura po sektorju dejavnosti

sti postanejo prilagojene zahodnoevropskemu gostu. V tem

in dograditvami ali preurejanjem stanovanj, v največji meri

spremenila. V obdobju 1961–1981 je prišlo do deagrarizacije

obdobju so se v turističnih objektih razširile nastanitvene

hiš. V novo nastajajočih stanovanjskih soseskah je bilo vedno

in pospešene terciarizacije prostora in družbe.

kapacitete. Izgradnja novih turističnih hotelskih kompleksov

več novih hiš, pri katerih sta se velikost in izgled prilagajala

(Emona hoteli 1971, Metropol 1970 in Bernardin 1976) je

turistični funkciji.

Razvoj turistične dejavnosti je zahteval ureditev cest in prometnega režima, kar je omogočilo motorizacijo. Povečalo se je število motornih vozil lokalnega prebivalstva, kar je zgostilo tudi promet. To povzroča največ težav v Piranu, kjer prične primanjkovati parkirišč in otežuje promet. Ta se je še posebej

Delavski turizem je cvetel ob jadranski obali in v termalnih zdraviliščih. Razvoj nizkocenovnega turizma je zaradi čedalje večjega povpraševanja narekoval hitrejši infrastrukturni razvoj.

http://grison.blog.siol.net/ﬁles/2007/06/grison-ﬁesa.jpg

zahtevala tudi ureditev okolice (parkov, cest, komunalne in urbane infrastrukture), kar je spremenilo podobo obalnega

Gradnja novih hotelskih kompleksov in povečanje nastanit-

pasu.

venih kapacitet je povzročila potrebo po delovni sili. Odpirati

Od leta 1965 do leta 1985 so se nastanitvene kapacitete več

so se pričela stalna delovna mesta v dejavnostih, ki so odvisne

kot podvojile, podobno je bilo s številom gostov, ki so se v

od turizma, kar je učinkovalo tudi na priseljevanje ljudi in

tem obdobju po številu potrojili. Vseskozi so prevladovali tuji

oblikovanje novih stanovanjskih sosesk v okolici hotelskih

gostje, čeprav je bila razlika med domačimi in tujimi v letu

kompleksov. Prebivalstvo je med leti 1961 in 1981 vseskozi

1965 bistveno manjša kot leta 1985, kar nakazuje, da je tur-

naraščalo. Od leta 1965, ko je imelo območje zadnjič nega-

izem v občini Piran postajal čedalje zanimivejši za tuje goste

tiven selitveni prirast, se je trend obrnil v prid priseljevan-

in s tem pridobil mednarodni značaj. Tudi prenočitve so sle-

ja in 1975 in 1985 je že zabeležen pozitiven naravni prirast.

dile trendu. Skupno število prenočitev (domačih in tujih) se

Posledično se je pričela gradnja stanovanj. Konec 60. let so

je potrojilo, pri tem pa so v letu 1985 prenočitve tujih gostov

se pojavili prvi posamezni bloki in nizi blokov. V 70. letih in

predstavljale dvakratnik domačih.

kasneje pa še vrstne hiše, zgrajene na pobočjih nad Piranom,

Turistična infrastruktura, pod katero uvrščamo vse objekte

Portorožem in Lucijo. Število novogradenj in stanovanj je

zgoščal v času poletnih sezon, a obenem postajal pomembna

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c3/Piran_Tartinijev_trg.jpg

družbena dejavnost. V 80-ih se je vlaganje v turizem zmanjšalo, poleg tega je splošna jugoslovanska kriza, slutnje po razdružitvi jugoslovanskih republik in na koncu vojno stanje zavrli nadaljnji napredek v

Razvoj turistične dejavnosti je zahteval ureditev cest in prometnega režima, kar je omogočilo motorizacijo.

turistični dejavnosti. Po osamosvojitveni vojni so večji obmorski kraji odprli ma-

ko in fizionomsko povsem novega infrastrukturnega objekta,

rine, začel se je navtični turizem, vodni športi, adrenalinski

portoroške marine, ki so jo zgradili na zemljišču opuščenih

športi. Povečale so se tudi kapacitete prenočitvenih zmogl-

solin. V okvir teh teženj sodijo tudi prizadevanja po uvel-

jivosti – ne samo na račun hotelov, temveč tudi zasebnih

javitvi tako imenovanega kongresnega turizma, prav tako s

ponudnikov. Širil se je tudi mladinski turizem na Debelem

posebno obliko infrastrukture. V tem obdobju je opazna rast

rtiču in v Fiesi. Za turizem se je začela odpirati tudi notranjost

zasebnih turističnih sob. Obalni pas od Seče do Portoroža in

Primorske – v istrskih vaseh in na Krasu s kmečkim turiz-

Pirana doseže z nasutjem, izgradnjo betoniranega obalnega

mom, lepo pokrajino, običaji in odlično kulinarično ponudbo.

pasu, parki, parkirišči, cestami, privezi za plovila in izgradnjo

Glavna ovira v tem času pa še vedno ostaja slaba prometna

urbane in druge infrastrukture transformacijski višek.

povezava z nedokončano cestno in železniško infrastrukturo.

V prostoru se razširijo za turizem spremljajoče storitvene dejavnosti (trgovina, druge storitve), ki v ekonomskem smislu,

Tretja faza 1980–1989: nove oblike turistične ponudbe in

dopolnjujejo turistično dejavnost. Opazen je pojav vikend-

turistični višek

aštva kot oblike preživljanja prostega časa, ki v ekonomskem

Spremembe v turističnem povpraševanju so zahtevale novo

smislu soprispeva k razvoju območja, saj vikendaši upora-

ponudbo. Kopališko rekreacijo dopolnijo še druge z ekon-

bljajo isto turistično ponudbo in prispevajo sredstva v obliki

omskega vidika zanimive turistične dejavnosti, ki zahtevajo

komunalnih in drugih dajatev (parkirnine, vstopnine na ko-

obnovitev obstoječe turistične nastanitvene infrastrukture

pališča in prireditve). Z vikendaštvom je tudi povezana pozi-

in izgradnjo nove. Tako je prišlo do prizadevanj za ponovno

dava atraktivnih lokacij ob obali, kar ima negativne posledice

uveljavitev portoroškega zdraviliškega turizma in pobude za

v naravi. Gradnja večjih ali manjših vikendov, vil in oddajanje

gradnjo novega zdraviliškega objekta Terme. Splošen razmah

teh objektov, povečuje rentabilnost lastnikov. Pri tem imata

navtičnega turizma pa je leta 1985 ponudil izgradnjo funkcijs-

posebej negativen vpliv siva ekonomija in črne gradnje.

širši kontekst zgodovina Portoroža

Zgodovina Portoroža kot turističnega kraja

torični urbanistični zasnovi portoroškega počitniškega mesta zasledimo vse osnovne prostorske karakteristike zdraviliških

Kot zdraviliški kraj, prvi predhodnik pravega turizma, je Portorož postal znan že v 13. stoletju. Takrat so namreč benediktinci iz samostana sv. Lovrenca zdravili nekatere bolezni z morsko vodo in blatom iz bližnjih solin. K te vrste zdravljenju so se zatekali zlasti revmatiki in si, kot je v 17. stoletju zapisal škof Tomasini, “z blatom mazali bolne dele telesa, se sončili in kopali v solinski vodi”. Najpomembnejšo vlogo v zgodovini Portoroža je prav gotovo

Kljub temu je Portorož do leta 1885, ki ga štejemo za uradno letnico začetka pravega turizma v Portorožu, ostal predvsem izletniška točka. Še več, do tedaj je bil pomembnejši kot industrijski kraj in ne kot turistično središče. Znano je, da je bilo v najboljših letih za obdelovanje solin potrebnih tudi do 2000 sezonskih delavcev.

kopaliških naselij 19. stol. To so: - sprehajališče-promenada, - zdraviliška dvorana, - javno kopališče, - terme, - velik hotel s parkom, - pomol z restavracijami - železniška postaja.

igral benediktinski samostan s cerkvijo sv. Lovrenca, zgrajen na mestu starega rimskega objekta. Danes na njegovem mestu stoji hotel Metropol. Sicer je Portorož kot letoviški

Prihod številnih gostov je po letu 1885 narekoval gradnjo

kraj nastal postopoma in se močneje uveljavil šele v 19. sto-

novih vil in penzionov, spodbudil pa je tudi krog piranskih

letju. Takrat so namreč ponovno odkrili zdravilne lastnosti

izobražencev, bančnikov in podjetnikov za ustanovitev del-

blatnih in slanih kopeli.

niške družbe za izgradnjo zdravilišča in kopališča v Portorožu (1890). Leto kasneje so ustanovili kopališko družbo v Pira-

Kljub temu je Portorož do leta 1885, ki ga štejemo za uradno

nu, tj. “Stabilimento balneare di Pirano”. Od Piranskih solin

letnico začetka pravega turizma v Portorožu, ostal predvsem

so kupili stavbno zemljišče in se odločili za gradnjo novega

izletniška točka. Še več, do tedaj je bil pomembnejši kot in-

hotela z 80 sobami, 120 posteljami, restavracijo in kavarno,

dustrijski kraj in ne kot turistično središče. Znano je, da je

stavbo za terme s 30 spalnicami ter lastnim kopališčem. Leta

bilo v najboljših letih za obdelovanje solin potrebnih tudi

1891 so zgradili še novo stavbo za termalne kopeli s 54 sobami

do 2000 sezonskih delavcev. V kemični tovarni (tam, kjer

za goste in uredili dvoje morskih kopališč, ločeno za moške

danes stoji hotel Palace), so tedaj iz slanice pridobivali najra-

in ženske. Tega leta je Portorož obiskalo 355 gostov, nočitev

zličnejše surovine, pozneje pa le še grenko sol. Še leta 1920 v

pa je bilo kar 7000. Lahko bi jih bilo še več, vendar so morali

oglasu za lekarno Lion, ki je imela poslovalnici v Portorožu

goste odklanjati zaradi pomanjkanja sob. Uspehi zdravljenja

in Piranu, beremo, da se pri njih ekskluzivno dobi ‘antisoli-

so bili izjemni: kar 293 gostov je delno ali v celoti ozdravelo.

na’, zanesljivo in hitro sredstvo proti opeklinam in sončnim pegam, ki med drugim poskrbi tudi za to, da je koža meh-

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so bili v Portorožu zgrajeni

ka. Vsekakor gre prav zdravilnim učinkom morskega blata in

naslednji manjši hoteli Pri kopališču (Allo Stabilimento Bal-

slanice zasluga, da se je, ob ugodnih klimatskih razmerah in

neare) – kasneje se je preimenoval v Hotel Portorose, Pri lep-

prometni legi, v Portorožu začel razvijati turizem, seveda na-

em Trstu (Alla Bella Trieste), Pri rdeči hiši (Alla Casa Rossa),

jprej v zdraviliški obliki.

Pri dobrem okusu (Al Buon Gusto), Hotel Piran (Hotel Pirano), Hotel Stari Portorož (Hotel all Antico Portorose), Hotel

V drugi polovici 19. stol. je Portorož skupaj z Gradežem,

Zelena hiša (Hotel Casa Verde), Hotel Sv. Jurij (Hotel San

beneškim Lidom in Opatijo v okviru avstroogrske monarhije

Giorgio) in Hotel Benetke (Hotel Venezia).

spadal med najpomembnejša evropska obmorska kopališča in zdravilišča. Po vzoru znanih obmorskih letovišč z zdra-

Portorož je bil, zaradi navedenih naravnih danosti in iz njih

viliškimi funkcijami kot so Brighton v Angliji, Ostende v Bel-

izvedenih storitev in dejavnosti, z državnim zakonom Min-

giji, Nica v Franciji, Viareggio in Livorno v Italiji tudi v his-

http://www.soline.si/vsebine/solinarstvo/zgodovina

istrstva za notranje zadeve dne 25. julija 1897 tudi uradno

širši kontekst zgodovina Portoroža

hotel Portorose

hotel Palace hotel Casa Rossa

hotel all Antico Portorose Pintarič, 2009

razglašen za zdraviliški kraj. Istega leta je neka avstrijska

I. svetovno vojno je pričela delovati igralnica San Lorenzo,

telov oziroma penzionov, 17 vil, ki so oddajale sobe - skupaj

pod 6 stopinj in se poleti ne vzpnejo nad 27 stopinj. V mestu

družba zgradila klasicistično stavbo “Beli križ” (“Weiss-

več manjših hotelov in penzionov ter približno sto zasebnih in

je bilo po navedbah iz leta 1920 v Portorožu 838 sob. Malo

so delovale kavarne, gostišča (pivnica Rodolfo Vidali je bila

es Kreuz”), v kateri je bilo zdravilišče za oficirje. Stala je na

najemniških vil. Obisk Portoroža je nenehno naraščal in leta

mestu današnjega novega hotela Palace.

1913 je bil dosežen rekord – 7250 gostov.

Prava uveljavitev Portoroža kot turističnega kraja se je začela

Naglo, uspešno in kvalitetno rast turistične ponudbe pa je

v letih 1908 do 1912, ko je bil dograjen hotel Palace. Odprt

prekinila I. svetovna vojna. Sicer turistična infrastruktura ni

je bil leta 1910 in tedaj je bil to za Excelsiorjem v Benetkah

bila poškodovana, saj to področje ni bilo na črti neposred-

najlepši in največji hotel na Jadranu. Palace je bil zaradi

nih spopadov. Po koncu vojne je Istra pripadla Italiji, kjer je

svojega razkošja namenjen najbolj zahtevnim gostom. Zgra-

državni interes za vlaganje v turistično letovišče Portorož ob

dili so ga v zdraviliško-turistične namene. V svojem zadnjem

kopici italijanskih obmorskih turističnih mest močno upadel,

delu je imel kabine z blatnimi kopelmi - terme, ki so bile z

tako da so njegove tradicionalne gospodarske panoge (soli-

zaprtim hodnikom povezane s hotelom. Poleg hotela je bil

narstvo, oljarstvo, vinogradništvo, ribištvo, pomorska trgovi-

zgrajen velik bazen z morsko vodo (slanico). Portorož je bil

na) in tudi turizem zašle v zastoj.

takrat mondeno letovišče z nadvse pestro ponudbo. Že pred

Leta 1920 je v mestu poleg hotela Palace delovalo še 17 ho-

Leta 1920 je v mestu poleg hotela Palace delovalo še 17 hotelov oziroma penzionov, 17 vil, ki so oddajale sobe - skupaj je bilo po navedbah iz leta 1920 v Portorožu 838 sob. po prvi vojni, leta 1920, naj bi na vsem območju občine Pi-

v Piranu, drugo so bile točilnice, bifeji in bari), restavracije,

ran živelo 15000 ljudi, Portorož pa je imel v tem času 1000

zdraviliški dom, zobozdravnik, tri lekarne/farmacije, frizer,

prebivalcev.

fotograf, cvetličarna.

V tistem času so Portorož kot turistično destinacijo odlikovale

Turisti so lahko veslali, jadrali, jezdili konje in osle, prirejali

ugodna lega in dobra prometna dostopnost po kopnem, zraku

so športna tekmovanja, bralne večere, tekmovanja v remi-

in po morju. Mestece je dobilo tramvaj, postavljen je bil tudi

ju, streljanje s puškami, regate, teke, kotalkanje, kolesarske

velik betonski pomol. Turistični vodniki so slavili njegovo

dirke ter sabljanje. V kraju je bilo teniško igrišče, najemati je

prijetno klimo, češ da temperature pozimi nikdar ne padejo

bilo mogoče kolesa, avtomobile in plovila, za goste so prip-

širši kontekst zgodovina Portoroža

ravljali posebne izlete – od poldnevnih, do eno in večdnevnih.

vanje v morju in bazenih, lepotilni in zdravstveni programi

ji. V strategiji razvoja turizma piranske občine kot rdečo nit

mesecih, večino leta pa bi bila stanovanja prazna. Težava

Poleg tega so bile organizirane še razne kulturne in zabavne

v termah ali športno rekreativne dejavnosti nas napolnijo z

navajajo turistično infrastrukturo, kot osnovo za razvoj tur-

turizma v Piranu pa niso prazna stanovanja, temveč ureditev

prireditve kot so koncerti, plesi, zabave, dirke z oslički in kon-

novo energijo. Danes je Portorož priljubljen kraj tako za delo,

izma. Vanjo so vključili podaljšanje vzletne steze portoroške-

kraja, da bi ljudje, ki prihajajo sem, dobili za svoj denar tisto,

ji, ribiška tekmovanja, serenade ob mesečini, praznik cvetja,

kot za oddih in zabavo. O tem priča množica hotelov z ba-

ga letališca, igrišče za golf v Sečovljah in obnovo kopališč,

kar pričakujejo. Turizem je resna dejavnost, razvojni načrti

bitka s cvetjem na morju, in občasne modne revije. Goste so

zeni, pestra ponudba restavracij in prireditve, ki privabljajo

sprehajališč, kolesarskih poti. Težava Portoroža je v tem, da

morajo spremljati, kaj se v svetu dogaja. Portorož ima kako-

posebej opozarjali na bogato kulturnozgodovinsko dedišči-

obiskovalce. Portorož je tudi priljubljeno kongresno središce.

se je v minulih 20 letih zelo veliko denarja vložilo v hotelske

vostne nastanitvene zmogljivosti, ostala infrastruktura pa ni

no in jih vabili, naj spoznajo notranjščino piranske stolnice

Številne seminarske in kongresne dvorane, ki lahko sprejme-

zmogljivosti, v nepremičnine. To je bil interes lastnikov. Kraj

vzporedna s tem razvojem. Obala je polna, v zaledju pa je še

in križni hodnik, si ogledajo piransko obzidje in platna Ve-

jo tudi do 1.500 gostov, so prizorišče pomembnih domačih in

z zaledjem pa ni sledil smernicam turističnega razvoja. Ureje-

veliko prostora. Toda tam ne bo več hotelov, kot je Kempins-

roneseja, Carpaccia, Tintoretta in drugih renesančnih umet-

mednarodnih srečanj.

no zaledje je za razvoj turizma zelo pomembno.

ki. Potrebujejo manjše, družinske hotele z 20, 30 sobami in

nikov. Od prvega junija dalje so dnevno prirejali po dva kon-

V Portorožu delujejo Srednja pomorska šola Portorož,

Veliko domačinov se je iz Pirana umaknilo, stanovanja so

kakovostno storitvijo. (povzeto po Hajšek, Kovač in Kerovec 2011; Balažič

certa orkestra ali glasbene skupine, vsako soboto in sredo pa

Fakulteta za pomorstvo in promet univerze v Ljubljani ter od

napolnili ljudje iz drugih krajev in take razmere bo težko

2010; Brglez et al 2005)

plesne večere v kazinski dvorani. Gledališke predstave so up-

leta 1995 Visoka šola za hotelirstvo in turizem. Tu ima svoj

spremeniti kratkoročno. Tudi če bi prebivalce spodbujali

rizarjali v dvorani Kazinoja ali v piranskem gledališču Tartini,

sedež ladjarsko podjetje Splošna plovba Piran.

k turistični dejavnosti, bi ta delovala spet samo v poletnih

tudi kinematografa sta bila v letu 1920 dva - v Portorožu in Piranu. Razumljivo je, da so se razvedrilnim vsebinam posebej posvetili poleti, zanimivo pa je, da je koledar prireditev obsegal ves čas od aprila do novembra. V času avstrijske oblasti je bilo na področju turizma v Portorožu veliko narejeno, v času do konca druge svetovne vojne pa se je razvoj upočasnil in celo ustavil - nadaljeval se je šele po letu 1954, ko je bila cona B priključena Jugoslaviji. V letih 1968-1976 so bili v Portorožu zgrajeni številni novi hoteli, kot so Metropol, Novi Palace, Slovenija, Riviera in drugi. (povzeto po Brglez et al 2005)

Portorož danes Na prvi pogled je Portorož danes moderno turistično letovišce s številnimi hoteli, svojo marino, letališčem, casinojem, kongresnimi in wellness centri, odlično kulinarično ponudbo in z možnostjo aktivnega preživljanja prostega časa. Vsako leto se v Portrožu odvijajo številne prireditve, ki privabljajo tako domače kot tuje obiskovalce. Morje, veter, sol, mediteranske vonjave, palme, vrtnice in zimzeleno rastlinje, sprostitev, zabava in družabnost so besede, s katerimi najlažje predstavimo Portorož, obmorski kraj, ki leži v srcu Evrope. Prepletanje različnih kultur in glasbe, narava, gastronomski užitki in pestra zgodovinska preteklost ustvarjajo okolje, v katerem lahko pozabimo na vsakodnevne napetosti in se sprostimo. Sproščujoče sprehajanje ob morju, krepčilni tek po plaži, pla-

Začetki zdraviliškega turizma v Portorožu segajo v 13. stoletje. V različnih zgodovinskih obdobjih se noben »gospodar« tega območja ni dovolj potrudil, da bi ga gospodarsko dvignil. Izletniškemu turizmu, zlasti italijanskemu in avstrijskemu, je bil namenjen vse preteklo in začetek 20 stoletja. Ne glede na to, da je Portorož kot letoviško središče v Slovenskem in jugoslovanskem merilu sodil v sam vrh, družba ni imela pravega finančnega posluha zanj, pa tudi za preostalo Primorsko ne.

Mortorož – Mortorose. Projekt, ki odraža vzdušje in dogajanje v Portorožu izven kratke turistične sezone. Namen le-tega je vzpodbuditi oblast in občane, da mladini in tudi ostalim omogočijo bolj kreativno in enostavno uporabo javnih površin in prostorov. Odločiti se moramo, kateri ‘ortorož’ si želimo. Gverilska akcija neodvisne skupine mladih, ki si želi izboljšati okolje, v katerem živi in ustvarja. To naj bi bil projekt, ki odraža vzdušje in dogajanje v Portorožu izven kratke turistične sezone.

Delo, 28.02.2014

(Zbornik Primorske -50 let; str. 131)

Na eni strani izjemna hotelska ponudba, na drugi skromna splošna turistična ponudba destinacije. Hoteli s kakovostjo štirih zvezdic in nove zmogljivosti v kategoriji lux, poleg pa kampi in množica počitniških stanovanj, ki jih uradna statistika ne vodi, a pomembno vplivajo na strukturo ponudbe in profil portoroških gostov. To resno ogroža nadaljnji razvoj glavne dejavnosti turistično najbolj razvite občine v Sloveni-

http://www.regionalobala.si/novica/gverilska-akcija-portoroz-je-postal-pokopalisce-in-mortoroz

III. urbanizem slovenske obale

Simič 2000

Na razglednici je vidna tovarna opeke. Razglednica je nastala v začetku 20. stoletja. V izkopih gline za potrebe tovarne sta nastali 2 sladkovodni jezeri. Simič 2000

urbanizem slovenske obale regionalni načrt

Politična nedorečenost po vojni je pustila v priobalnem pasu še večji tehnološki zaostanek kot drugje, kar se je odrazilo v tem, da je bil gradbeno-obrtni sektor podhranjen in na razmeroma nizkem tehnološkem nivoju. Ta obremenjujoča realnost se je še povečala z neustreznimi investicijskimi vložki, ki so bili skopo odmerjeni in so dopuščali le vsakoletne, razmeroma majhne zaključene gradbene posege. Kresal, 2011

Regionalna zasnova Piranskega polotoka - Ravnkar Polotok z zmerno mediteransko klimo, bujno vegetacijo in starimi naselji, z razgibano silhueto, so Ravnikarja očarali. V svojem ureditvenem načrtu polotoka ni bil agresiven kot drugi arhitekti, naloge se je lotil zelo previdno. Staro mesto Piran, zgodovinsko mondeno kopališče v Portorožu in Fiesa, takrat še dobro ohranjeni naravni park, so bili premišljeno obravnavani. Zasnoval je celotni rekreacijsko turistični pas

Prvi shematični regionalni načrt slovenske obale iz leta 1956. Zamisel o železnici kot glavni obalni komunikaciji je opuščena. Prometna hrbtenica območja je obstoječa obalna cesta.

ob obali, pri čemer pa je bil izredno zadržan, kot da je hotel dati času čas. V začeteku je v Portorožu predvidel samo en nov hotel, v parku proti Fiesi pa odprta šotorišča. Vsekakor se zdi, da je slutil nesrečo, ki se nam je kasneje zgodila z masivno izgradnjo celotne obale. Zelo kritičen je bil namreč do zazidave najožjega dela slovenskega obalnega pasu in menil, da bi se morala zazidava umakniti v bregove. Košir (2011, 28) je svoja razmišljanja o urbanistični zasnovi

Slovenska obala je bila po drugi svetovni vojni politično

Piranskega polotoka zapisal tako: “Ravnikar dobi v obdela-

razdeljena na dve coni, ki sta se šele leta 1954, s priključitvijo

vo Piran (in njegovo zaledje do pete polotoka pri Portorožu).

Trsta Italiji in Kopra takratni Jugoslaviji, začeli gospodarsko

Izhodišče njegovih razmišljanj je razvoj poselitve v času (od

in politično razvijati v sklopu obstoječih držav. Močan priliv

fevdalne dobe do sodobnosti). Rezultat takšne dispozicije je

delavcev in izobražencev iz vse Slovenije, predvsem iz Štajer-

predlog izrabe, v katerem so glavno ponazorilo ikonski em-

ske in drugih delov stare Jugoslavije, je pospešil proces ur-

blemi kot oznake za posamezne programe. Kmalu bomo vi-

banizacije vseh obalnih mest, ki naj bi se globalno razvijala

deli, da se loti zadeve z enako grafiko tudi profesor Mihevc.

s turistično predpostavko. Koper naj bi zaradi svoje lege in bližine državne meje prevzel središčno vlogo celotnega pri-

Prikazane so tri etape: fevdalna doba, ko teče osrednja komu-

morja s povezavo morja in notranjosti – z organizacijo nove-

nikacija teritorija po grebenu reliefa, devetnajsto stoletje, ko

ga sodobnega pristanišča v povezavi z železnico in cesto. Izoli

oživi zaradi turizma interes za obalo, in sodobnost, ki obravna-

je bila namenjena ribiško-industrijska in turistična vloga s

va obalno področje kot neprekinjen, enotno oblikovan pas z

širitvijo stanovanjskih kapacitet v notranjost, medtem ko naj

izrazito turističnim programom. Sistem obravnave ni več adi-

bi Piran ostal srednjeveški turistični biser.

tivno ciamovski (stanovanje&proizvodnja&rekreacija&promet), prej je izviren (prebivalstvo>zazidava versus narava>

Potreba po ureditvi slovenske obale je narekovala izdela-

promet). V obravnavi zazidave je zajeta vsa problematika od

vo enotnega regionalnega načrta za vso obalo. Do leta 1958

stanovanj do proizvodnje, pri čemer gre seveda predvsem za

je bilo narejenih le nekaj sekvenčnih rešitev, kot na prim-

turistično izrabo. Toda v oceni navala turistov se načrtovalec

er Ureditveni načrt ankaranske obale Viljama Strmeckega

hudo zmoti in priporoča sindikalna šotorišča tam, koder se

(poizkus ohranitve obstoječih naselij, ki jih koncentrirano

nato razbohoti komercializirana mondenost (z igralništvom

obkrožajo novogradnje, in za vzpostavitev odnosa med pol-

in ponudbo prostitutk).

jedelstvom in turizmom) in Regionalna zasnova Piranskega

Za Portorož je izgotovljen konkreten ureditveni predlog, ki se

polotoka Eda Ravnikarja in Savina Severja. (Arhitekt, 1965)

zdi danes, po vsem, kar se tam zgodi, s predvideno minimalno izrabo terena idilično pastoralen.”

Košir 2011, 22

urbanizem slovenske obale regionalni načrt

Leta 1959 pa je naloga izdelave Regionalnega načrta sloven-

posameznih regij in njihov značaj. V osnutku, ki obravnava

ske obale od Debelega Rtiča do Sečovelj zaupana prof. Edu

celotno obalno področje kot neprekinjen, enotno obliko-

Mihevcu. Lajovic (2010, 92) navaja: »Največja škoda pa je,

van pas, je podobno obdelan problem gostinsko-turistične

da je moral Ravnikar zaradi pritiskov republiških politikov

ureditve obale, ki pa ne upošteva v zadostni meri soodvisno-

opustiti načrtovanje slovenskega Primorja in da se piranskega

sti turizma z ostalimi dejavnostmi v zaledju (komunikacije,

polotoka ni izvedlo po njegovih načrtih. Portorož bi bil morda

kmetijstvo, pitna voda), kar je osnovni pogoj za kvaliteten

manj monden, zato pa veliko prijaznejši, kot je danes.« Mi-

razvoj.

hevčeva vseprisotnost na Obali tako verjetno ni zgolj posled-

Leta 1963 je izšel Regionalni načrt slovenske obale, ki je

ica velike politične podpore, pač pa tega, da je bilo takrat na

vzdolž obale predvidel točkovno zazidavo, vendar so se posa-

tem območju malo projektantov, ki bi bili sposobni izpeljati

mezna mesta v času naglega razvoja kmalu spojila v skorajda

tako zahtevno nalogo.

nepretrgan pas vzdolž celotne obale. (Koselj 1995, 43-44)

Dr. Peter Krečič se je v svojem predavanju - Stvaritev med-

Načrt v merilu 1:10 000 je v grobem opredelil položaj, organi-

iteranske matrice - vprašal: »Kdaj se je začelo Mihevčevo

zacijo in namembnost novih zidav.

prilagajanje primorskemu značaju? Po politični odločit-

Predvidel je dograditev cestnega sistema in navezavo na ob-

vi, da cona B pripade Jugoslaviji, je najprej dobil nalogo za

stoječi sistem v Italiji in na načrtovanega na Hrvaškem. Vlogo

izdelavo regionalnega načrta za Primorsko Edvard Ravnikar

glavnih prometnih žil je namenil razširjeni in posodobljeni

(1948/49). Vendar se je kmalu zameril oblasti, na hitro so

obalni cesti ter v tem načrtu prvič predvideni avtocesti Škofije

ga umaknili iz projekta, tudi z mesta glavnega načrtovalca in

– Dragonja.

graditelja Nove Gorice, pa tudi iz projektov, povezanih s slov-

Urejal je lokacije kmetijskih in vinogradniških območij ter

ensko obalo. Oblast je nastavila Mihevca, od Ravnikarja pa

lego krajinskih parkov.

Piranski polotok, na katerem je zanimiv primer t.i. “piranskih vrat”, kot poskus, kako dodati tradicionalnemu sestoju nekaj modernejšega na kraju, kjer je to izrazito težko. Vidna je razsežna nasutina na začetku Pirana, ki je oblikovana kot ortogonalno organiziran pomol.

zahtevala, da celotno dokumentacijo tega območja izroči Mihevcu in njegovim sodelavcem. Glede na opisane okoliščine

Na osnovi regionalnega plana slovenske obale so bili med leti

se postavlja vprašanje, na podlagi katerih in čigavih idej je

1960 in 1973 pod vodstvom Eda Mihevca izdelani variantni

nastal generalni urbanistični načrt Obale. (Teržan 2011)

urbanistični načrti Kopra (pristaniško mesto z razvijajočo se

Slovenska obala je edina regija v Sloveniji, ki se je gradila po enotni Mihevčevi urbanistični viziji in vidno izstopa iz povprečnosti urbanističnega in arhitektonskega oblikovanja drugih slovenskih regij. Kralj Pavlovec, 1999

Regionalni načrt slovenske obale

industrijo), Izole (ribiško mesto s pripadajočo industrijo), Pirana (srednjeveški turistični biser), Ankarana (letovišče),

Osnutek za regionalni načrt slovenske obale od Debelega

Žusterne, Simonovega zaliva (turistično naselje), Belvedera

rtiča do Sečovelj je bil sprejet leta 1959 in je rezultat neka-

(turistično naselje), Strunjana (turistično naselje), Fiese (tur-

jmesečnega dela arhitekta Eda Mihevca in skupine študentov

istično naselje), Portoroža (mondeno turistično središče z

njegovega seminarja.

okolico), Bernardina (turistično naselje) in Lucije (turistično

Nagel razvoj gospodarstva in predvsem turizma je narekoval

naselje). Ti urbanistični načrti so služili kot podlaga, osnova

združitev več delovnih stopenj, tako da je osnutek za regio-

za izdelavo ureditvenih načrtov posameznih območij.

nalni načrt v nekaterih točkah dobil že značaj zazidalnega načrta, čeprav v tistem času še niso bila jasna niti vprašanja

Regionalni načrt je predvideval tudi nastanek in razvoj mest,

Košir 2011, 61

urbanizem slovenske obale regionalni načrt

ki naj bi postala turistični centri in sicer: Ankaran, Simonov

jvečjih kvalitet njegovega primorskega opusa”. Skupna značil-

zaliv, Strunjan, Lucija, Portorož, Fiesa. Poleg obstoječih in

nost objektov so določeni principi členjenja gradbenih mas,

Kritika

predvidenih mest ter turističnih naselij s koncentrirano grad-

uporaba avtohtonih materialov ali njihova reinterpretacija,

Največ kritike je doživel Portorož - načrtovan kot mondeno

njo in zelenimi površinami v ospredju (nekakšna vaška mesta

enotno kritino s korci, dosledno rabo sončne zaščite s polkni

turistično mesto. Po besedah Krečiča: »Koncept je bil obliko-

v zelenju oziroma kot se jim je reklo “nateli” - naselje-hotel),

in intenzivno zunanjo ureditev z zelenjem. Poleg tega je v tej

van za določeno kapaciteto turističnih potreb in z odločitvijo,

je načrt med obema cestama predvideval kmetijska in vino-

enotnosti posamične stavbe zasnoval tako, da iz celote izsto-

naj se ne gradijo pretirano visoke stavbe, ampak več nižjih

gradniška območja ter krajinske parke (Haliaetum pri Izoli,

pajo in v prostoru ustvarjajo poudarke (hotel Metropol).

objektov. Ti objekti so podrli kompozicijsko uravnoteženost obale tudi z izrazito postavitvijo depandans v globino pro-

Seča, Sečoveljske soline,...). Objekti so zasnovani iz treh delov - podstavek, ki je oblečen v

ti hribu in vrtovom. Kasneje pa je postavil še Casino in to

Urbanistični načrt Piran – Bernardin – Portorož – Fiesa –

kamnito oblogo (reinterpretacija kamnitega zidu), na katere-

njegovo zadnje obdobje rezko zaključujeta objekta, ki sploh

Pacug – Strunjan (1973)

ga vodijo stopnice in daje stavbi monumentalen značaj; telo

nimata več zveze z mediteransko/primorsko arhitekturo, to

stavbe je ometano in v barvah značilnih za primorje, nanj so

sta hotel Metropol in Avditorij.« Očitki so se pojavili tudi, da

Za Piran kot še živeči spomenik srednjeveške arhitekture je

pripeta stopnišča in hodniki, balkoni s čipkastimi betonskimi

je posegel v nekdanji portoroški vilski predel z bogatimi med-

bila predvidena sanacija starega mesta z mestnimi plombami

ograjami, ki skupaj z okni členijo fasado; streha, ki je pokrita

iteranskimi vrtovi in da je avstro-ogrskemu hotelu Palace vzel

turističnega značaja na Punti in ob Tartinijevem gledališču.

z opečnatimi korci s tradicionalnim naklonom 22,5 stopinj.

»alejo« in nekdaj neposreden dostop do plaže.

Mihevc je predvidel ureditev Tartinijevega trga, severne

Na obalnem območju je uvedel različne stavbne tipe in

obale s promenado in peš povezavo s Pacugom in Fieso, novo

zazidalne vzorce.

»Izpolniti je moral zahteve in želje investitorjev glede nas-

mestno vpadnico, ki naj bi se od Piranskega obzidja spustila mimo osnovne šole navzdol do morja. Vpadnica naj bi se priključila na štiripasovno obmorsko cesto iz portoroške smeri. Ob njej naj bi bili hotelski objekti, ki bi predstavljali zaključek naravnih flišnih sten in začetek urba-

tanitvenih zmogljivosti. Lahko rečemo, da imamo srečo, da

Primorski arhitekturi je z upoštevanjem zakonitosti razvoja moderne arhitekture uspelo obdržati in na novo uvesti tipičen primorski karakter.

no urejenega vstopa v Piran iz smeri Portoroža. V podaljšku

parkirišča v zelenju, avtobusna postaja, jadralni klub z manjšo marino, servisni objekt, manjši plažni objekt in dva baze-

Stavbne tipe lahko razdelimo v več tipoloških skupin: stolpnice, vila bloki, bloki, verižne in prostostoječe hiše, hoteli z depandansami, verižni apartmaji in apartmaji v gručah ter

na. (povzeto po Kralj Pavlovec, 1999) Oblikovanje arhitekture tesno povezano z urbanizmom

Zazidalni vzorci turističnih naselij so sestavljeni iz enega

Mihevčeva arhitektura je tesno povezana z urbanizmom. Ar-

topljene” prostostoječe ali v členjene nize in gruče povezane

ma in reinterpretacije elementov zgodovinskega stavbarstva. Oblikoval je svojo knjižnico reinterpretiranih elementov in materialov, ki jih je uporabljal pri načrtovanju objektov in tako na obmčju obale krepi vtis enotno oblikovane celote. Po besedah Budikoviča (2011, 49): “Prav ta enotnost je ena na-

nižjimi in manjšimi depandansami, ki jih je potisnil med vile. Moral je iskati kompromisne rešitve in menim, da mu je us-

Mihevc je dal poseben poudarek nasutju obale in rekonstruk-

paviljonske restavracije.

hitektura, ki jo je gradil na Primorskem, je skupek moderniz-

porazdelil tako, da je ustvaril točke - osrednji, večji objekt z

pelo.«(Budkovič)

predviden v morje nasut in nadgrajen plato, namenjen mirujočega in ostalega prometa. Na platoju so bila organizirana

ali pa z dolgim linearnim hotelom, ampak je zmogljivosti

Kralj Pavlovec, 1999

nove mestne vpadnice in ob začetku starega dela mesta je bil jočemu prometu. S tem naj bi razbremenili Piran od miru-

teh zahtev ni reševal z nekaj desetnadstropnimi nebotičniki

ciji morskega dna, »plažnim« objektom s promenado, načrtovani so bili paviljoni na koncu pomolov, bazeni in športne površine, zelene in parkovne površine s sredozemskim rastlinstvom, pergole, a žal se velik del njegoveih načrtov ni uresničil in je bilo od veliko načrtovanega bore malo izpeljanega.

ali več centralnih objektov, okoli njega pa so v zelenje “postavbe. Tudi večstanovanjska gradnja je zasnovana v obliki gruč in nizov vilablokov, ki so si podobni po zasnovi in obliki. Zasledimo tudi verižne in atrijske hiše, ki imajo pogled odprt proti morju.(povzeto po Budkovič in Koželj, 2011)

urbanizem slovenske obale urbanistični načrt Fiese

Na prvi pogled učinkujeta najbolj mediteransko portiča v Fiesi in Strunjanu. Obakrat vidimo ovalen, dobro zavarovan pristan, na katerega se naveže standarden gostinski program. V Fiesi (1959) ostane na ravni miniature, medtem ko se zdi načrt za strunjansko lokacijo pradigmatičen (1967).

Urbanistični načrt Fiese z marino, ki naj bi bila zgrajena na mestu jezerca nekdanjega glinokopa.

Košir 2011, 54

Razvoj Fiese v turistično središče je bil predviden že v Regionalnem načrtu slovenske obale iz leta 1963. Mihevc je za to območje izdelal več urbanističnih načrtov, med drugim leta 1973 podrobni urbanistični načrt v merilu 1:1000. V središču območja je predvidel marino, ki naj bi bila zgrajena na mestu jezerca nekdanjega glinokopa. Marino bi oklepali drobno strukturirani in merilu prilagojeni programski sklopi turističnih in športnih objektov, ki bi tvorili proti morju odprt trg. Arhitektova zamisel se navezuje na motiv mandrača v starih sredozemskih mestih. (Budkovič in Koželj, 2011)

Kalčič 1993

urbanizem slovenske obale Mihevčev počitniški dom v Fiesi

V Fiesi je Mihevc izdelal načrte za apartmaje – kot dovoetažni modularni sestav. Osnovni gradnik predstavlja dve vertikalno zloženi bivalni enoti. Večina enot v nadstropju ima lasten dostop v obliki konzolnih stopnic, ki se pred vhodom razširijo v manjšo teraso, podprto z značilnim stebrom. Z izrazitim strukturiranjem in zlaganjem v različne kompozicije ter minimalnimi prilagoditvami osnovne enote se izoblikujejo raznoliki ambienti in bogato razčlenjeni prostori. Zaradi velike prilagodljivosti je arhitekt tovrstne sestave pogosto uporabljal v terensko zahtevnih situacijah. Dom stoji v pobočju na lokaciji, s katere se odpirajo lepi pogledi na bližnje jezero in odprto morje. Sestavljen je iz starejše stavbe z restavracijo, ob kateri je arhitekt sezidal dodatne nastanitvene enote v obliki enonadstropnega apartmajskega niza. Ta je zasnovan tako, da se prilagaja danostim lokacije in koristi njene možnosti. Vsi apartmaji so tako obrnjeni proti morju in opremljeni z balkoni ali terasami. Dostopi do njih so urejeni z zadnje strani. (Budkovič in Koželj, 2011) Danes so apartmaji zapuščeni in prepuščeni propadanju.

osebni arhiv

IV. lokacija Razglednica iz Fiese: prikazuje sandolin - lahek športni čoln na vesla, ki ga vidimo v spodnjem kotu razglednice. Simič 2000 Fiesa je bila od nekdaj priljubljeno kopališče Pirančanov in okoliških prebivalcev. O tem pričajo spomini Ivane Pahor: »Včasih smo se šli kopat tudi v Fieso. Mama nam je dala s seboj malico […]. Kopali smo se tudi v večjem sladkem jezeru, čeprav je bilo prepovedano. […] Malo jezero je bilo preveč zaraščeno, tja si nismo upali. V Fiesi si lahko za eno uro najel sandolin […] Na šolske izlete smo hodili v Fieso. Takrat še ni bila tako pozidana, bilo je polno dreves in na travniku so rastle neštete marjetice. […] Včasih smo se s šolo tudi kopali v morju.«

Simič 2000

ĹĄirĹĄi kontekst makrolokacija - lega

Piran je staro pristaniĹĄko mesto na koncu Piranskega po-

â&#x20AC;&#x153;Ob besedi mediteran se nam v misli prikradejo toplo morje, sonce, neskonÄ?ne obale, otoki, vino, sol, ribe in oljke.â&#x20AC;? LenarÄ?iÄ? in Turk 1998,15

lotoka, ki se poÄ?asi zoĹžuje med Strunjanskim in Piranskim zalivom. Ves polotok zavzema hrbet , ki pada strmo v morsko obalo na severu na severozahodni strani pa se konÄ?a se konÄ?a z rtom Madona â&#x20AC;&#x201C; njegova skrajna toÄ?ka je Ĺ pica s svetilnikom, s katerim se zakljuÄ?ijo Ĺ avrinska brda, ki se dvigujejo na polotoku z MoĹĄtro do 90 metrov visoko. Na jugozahodnem koncu polotoka pa je nastalo pristaniĹĄÄ?e in mesto, kjer je

Slovenski mediteran Sredozemski svet leĹži v jugozahodni Sloveniji in vkljuÄ?uje pokrajine, ki se bolj ali manj neposredno naslanjajo na TrĹžaĹĄki zaliv in Furlansko niĹžino. Notranja pokrajinska pestrost je posledica raznolike povrĹĄinske izoblikovanosti, ki vpliva tudi na druge pokrajinske prvine in prilagoditve Ä?loveka. Sredozemski svet sestavlja ĹĄest pokrajin: GoriĹĄka Brda, Vipavska dolina, Kras, Brkini in

morje v zatiĹĄju pred burjo. Fiesa Fiesa je manjĹĄi zaliv, ki se nahaja med Piranom in Strunjanom. Je ravnica med dvema odsekoma fliĹĄnega klifa. Zanimiva je po svojih dveh sladkovodnih jezerih, od katerih je manjĹĄe naravno in veÄ?je umetno. Nahajata se zraven sprehajalne poti ob morju, ki nas vodi vse do Pirana.

( :; 9/1(

dolina reke Reke, Podgorski kras, Ä&#x152;iÄ?arija in Podgrajsko po-

Gradec

dolje ter Koprska brda (Perko et al 2001, 194-195)

PIRAN

4(+ĂĄ(9:2( Piran

Celovec

ObÄ?ina Piran leĹži na skrajnem severozahodu Istrskega po-

Maribor

lotoka, njena povrĹĄina pa znaĹĄa 42,7 kvadratnih kilometrov. Spada v pokrajino Koprska brda ali Ĺ avrinska brda na sk-

FIESA

rajnem jugozahodu Slovenije. Kot samostojno pokrajino

Kranj

jo opredeljuje predvsem lega ob morju in zato ima od vseh pokrajin v Sloveniji najbolj izrazite sredozemske poteze.

ITALIJA

Vzhodno mejo predstavlja kamninska in reliefna meja med

ĂŻ !

Trst

Ljubljana

obmoÄ?ji na eoceanskem fliĹĄu ter paleogenskimi apnenci, ki se v slikoviti in strmi steni dvigajo v viĹĄji planotast Podgorski

Celje

Gorica

Koprska brda

OBALNO-KRAĹ KA REGIJA

kras. (Perko et al 2001, 194-195)

Zagreb

ObÄ?ina Piran se razprostira na skrajnem zahodnem delu fliĹĄnih Ĺ avrinskih brd, ki se zakljuÄ?ijo ob morski obali z bolj

Trst

ali manj prepadnimi klifi. Od rta Ronek ob morju do Slamov v

Koper Piran

dolini Drnice meji obÄ?ina na sosednjo obÄ?ino Izola, od tod do

Piran

Koper Izola 769;696Ă&#x203A;

HRVAĹ KA

reke Dragonje pod vasjo Sv. Peter na obÄ?ino Koper, ob spodnjem delu Dragonje do izliva v morje pa na republiko HrvaĹĄko. lega obalno-kraĹĄke regije

lega Koprskih ali Ĺ avrinskih brd

Piranski polotok

širši kontekst prometna povezava

lokriške cete proti jugu vse do Portoroža.

Cestno omrežje in prometna povezava

Fiesa je vpeta v mrežo Piranskih peš poti: Fiesa se nahaja v neposredni bližini Pirana. Od ožjega mest-

1. odsek - OBALNA PEŠPOT (13 km)

nega središča je oddaljena približno 1 km.

2. PIRANSKA PEŠPOT (3 km)

Območji Fiese in Pacuga sta vezani na cesto, ki gre dalje v dol-

3. odsek - MED ZALIVOMA (2 km)

ino Pacuga z enim odcepom do lokalne ceste Strunjan - Beli

4. odsek - PORTOROŠKA PEŠPOT (5 km)

križ. Osnovna pomembna povezava območja s širšim pros-

5. odsek - MED OLJKAMI (4 km)

torom je cesta Fiesa-priključek na Belokriško cesto in dalje proti Piranu, Portorožu (zahod) ali proti Strunjanu in celinski Sloveniji (vzhod). Manjšega pomena je cesta Fiesa - Pacug s

Prometna ureditev območja z vidika širše vpetosti v pros-

priključkom na cesto Strunjan - Beli križ. Javne mestne pov-

tor je dobra. V bližini sta dve garažni hiši, osrednje pirans-

ezave Fiesa - Piran ozirom Fiesa - Portorož ni.

ko parkirišče na Fornačah in predvidena nova garažna hiša na zahodnem robu območja obdelave. Fieso napajajo štirje obstoječi dostopi: dva peš in dva avtomobilska; novi dostopi

Pešpoti

niso potrebni. Peš povezava vodi iz Pirana ob klifni steni do Fiese, ki se na-

Smiselno bi bilo nadaljevati peš pot iz Pirana ob klifni steni

daljuje vse do Strunjana. Druga peš pot vodi iz Fiese do Be-

do Fiese in naprej ob slikoviti klifni steni proti Strunjanu.

“Na lesenih stolih na tramvaju je bilo prostora za 20 ljudi, še 20 pa jih je lahko stalo. Po potrebi so mu priključili prikolico, za posebne dogodke - na primer ob nogometnih tekmah v Luciji - pa so mu dodali še en ali celo dva vagona. Vsake pol ure sta tramvaja hkrati odpeljala iz Lucije in Pirana ter se srečala v Portorožu, kjer je danes bencinska črpalka,” je opisal Ruzzier. Ne spominja se, če je bila vozovnica draga, ve pa, da je leta 1953 za vožnjo moral odšteti štiri dinarje. “Povezava med Piranom in Lucijo je bila boljša kot danes, a takrat ni bilo avtomobilov,” je še povedal. Primorske novice, 23. julij 2012

območje urejanja

državna cesta lokalna cesta lokalna krajevna cesta javna pot steza parkirna hiša parkirišče peš pot 0

100

200

500m

http://www.portoroz.si/si/imagelib/169land/default/import/zgodovina/tramvaj_v_portorou.jpg

širši kontekst naravne danosti

sten od Portoroža, mimo Pirana, Fiese, Strunjana, Izole, Ko-

Geološki podatki

pra do Ankarana.

Valvasor: »Tla so sicer povsod kamnita in skoraj ni videti zemlje, pa le rode najboljše vino.« Flišna območja obsegajo slabo polovico sredozemskega sveta. Zaplate fliša so marsikje tudi sredi apnenca. Površje je nepropustno, zato se je razvil površinski vodni odtok, ki je oblikoval niz grap, dolinic, teras in naplavnih ravnic. Fliš sestavljajo od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov debele plasti rjavih do sivih peščenjakov ter sivih do zelenorjavih laporjev z vložki apnencev. Vse tri sestavine se prepletajo, a ne povsod v enakih razmerjih. Sveži peščenjaki so trdi, imajo mnogo kremenovih zrnc. Laporji so mehkejši. Hitro menjajočim se plastem laporjev in peščenjakov po domače rečemo tudi sovdar, ki gradi večji del strmih obalnih

V spodnjem delu skal flišne stene med Fieso in Strunjanom je na tisoče majhnih, lečastih hišic foraminifer iz skupine numlitov. V prečnem prerezu numulitnih hišic vidimo v sredini izrazito začetno kamrico, kjer je hišica začela rasti. Od nje proti zunanjemu robu poteka spiralna apnenečasta stena, od katere se odcepljajo pregrade – septa. Večina numulitov iz opisane plasti pri Fiesi pripada vrsti z latinskim imenom Nummulites millecaput, ki je živela samo v srednjem eocenu, delu starejšega terciarja. Po tem vemo, da so flišne plasti, ki gradijo slovensko obalo, nastajale v srednjem eocenu. (Pavlovec 1977; Perko et al 2001, 268)

Razgibanost in barvitost pokrajin izhajata predvsem iz njegove geološke zgradbe in obmorske lege. Fliš, mehka kamenina, je poglavitni krivec za izjemno raznolikost pokrajine. Reke, potoki in hudourniki, ki izvirajo pod Kraškim robom, so na svoji poti do morja zarezali v flišne plasti nešteto dolin in grap, izoblikovali so edinstvena slapišča in tolmune, meandre in prodišča. Tik pred izlivom v morje so z nanosi izoblikovali obsežne ravnice, ki jih je človek spreminjal v solinska polja in kmetijske površine. Sicer pa mejo med morjem oblikujejo visoke prepadne stene – kilfi, edinstveni po svoji

Detajl strunjanskega klifa

obliki in zgradbi v celotnem jadranskem prostoru. In edinstveno je tudi morje, ki iz dneva v dan kleše svoje neponovljive vzorce v mehke lapornate plasti, razgalja sklede peščenjaka

http://www.slo-foto.net/galerija_slika-81374.html

in se počasi, centimeter za centimeter vrača tja, kjer je pred nih terasah s slabšimi tlemi se prvi pojavijo mali jesen, na-

milijoni let že bilo. (Lenarčič in Turk, 1998) Človek je rendzine in evtrično rjavo prst na flišu z obdelovan-

vadni brin, črni gaber in ruj.

jem močno spremenil. Tako je s časoma nastala rigulana prst.

Naravno rastje je listopadno in ima sredozemske značilno-

Tla so zaradi ugodnih lastnosti zelo primerna za gojitev vin-

sti, saj posamično ali v manjših skupinah rastejo v gozdu

Na flišu se je izoblikoval naslednji razvojni niz prsti: regosol,

ske trte, oljke, sadnega drevja in vrtnin. Temu tipu pripadajo

ali grmišču tudi zimzelene vrste. Rastline so toploljubne in

karbonatna rendzina, evtrična rjava prst in izprana, ponekod

prsti na kulturnih terasah. Velike površine s to prstjo so na

prilagojene poletni suši. Gozd ima predvsem ekološko in

psevdooglejena prst. Regosol leži na strmih lapornatih in

nižjem zahodnem in osrednjem delu pokrajine.

erozijsko varovalno funkcijo, redko kje so sestoji namenjeni

Prst in rastje

pridelavi lesa.

manj strmih lapornatih pobočjih. Kjer je erozije manj se je iz Slovensko primorje,142

regosola razvila karbonatna rendzina. Na strmejših pobočjih

Podobo Slovenske obale je v preteklosti zaznamoval gozd, ki

Flišna področja v Primorju: 1 kvarnersko površje 2 ﬂiš marinskega zgornjega on srednjega eocena 3apnenec srednjega in spodnjega marinskega eocena 4 spodnji eocen - skladi, skriljevci, apnenci 5 kredne plasti - apnenec 6 jurski skladi, pretežno apnenec (vir: Slovensko primorje, 1960)

raste na rendzini gozd, na hrbtih in slemenih pa prevladujejo

pa je bil najbrž izkrčen že v antiki. Žal gozdov niso obnavljali,

Druge opuščene kulturne terase in kmetijske površine

njive in travniki. Ponekod je zaradi slabo prepustne preper-

kar je pripomoglo k pospešeni eroziji tal. Gozd se je obdržal

zaraščajo grmišča, zelišča iz bližnjih gozdnih združb, poleg

line, ki v spodnjih horizontih zadržuje vodo, nastala psev-

večinoma na severnih pobočjih, velikih strminah in slabih

njih še navadni brin, navadni ruj, slikovito rumena navadna

dooglejena evtrična rjava prst.

tleh, ki niso primerna za kmetijstvo. Na opuščenih obdeloval-

žuka, robida in robinja. (Perko et al 2001, 268)

ĹĄirĹĄi kontekst naravne danosti

Podnebje

ÂťVzduĹĄje je mediteransko â&#x20AC;&#x201C; tu so morje, ribiĹĄke mreĹže, zimzeleni hrast in nenazadnje â&#x20AC;&#x201C; tu raste oljka.ÂŤ (LenarÄ?iÄ? in Turk 1998, 23)

(11ih-16ih). Razmeroma redka, vendar lahko zelo nevarna sta

s sonÄ?nim zahodom preneha. V slovenskem priobalnem pasu

tramontana (S) in levant (V).

piha veÄ?inoma iz smeri ZSZ. Praviloma maestral pomeni lepo

Vetrovi so moÄ?nejĹĄi in pogostejĹĄi v zimski polovici leta. (http://

vreme, pogosto blaĹži poletno vroÄ?ino in soparo na morju.

www.hidrograďŹ ja.si/p1/4-1-6.php)

Njegova veÄ?dnevna pojavnost je tudi dober pokazatelj nadaljnjega razvoja vremena. Dokler se redno pojavlja in razvija

Maestral

obiÄ?ajno dnevno moÄ?, bo vreme stabilno. Kadar pa postopno

Je tipiÄ?en poletni veter, na odprtem Jadranu najpogostejĹĄi od

se tekom dneva sploh ne pojavi, to z veliko gotovostjo na-

junija do septembra. V priobalnem pasu se pojavlja znaÄ?il-

poveduje prihod poslabĹĄanja vremena. (http://www.hidrograďŹ ja.si/

na lokalna cirkulacija. Kopno, ki se zveÄ?er ohladi, tekom

p1/4-1-6.php)

slabi ter priÄ?ne odstopati od obiÄ?ajnega dnevnega urnika ali

ObmoÄ?je ima submediteransko ali zmerno sredozemsko pod-

dneva pa hitreje segreva, povzroÄ?i dvigovanje toplih zraÄ?nih

nebje, ki se od pravega sredozemskega loÄ?i po nekoliko niĹžjih

mas, ki se nad morjem spustijo in ohladijo, kar povzroÄ?i nas-

povpreÄ?nih temperaturah ter drugaÄ?ni porazdelitvi in koliÄ?i-

tanek kroĹžnega vetra iz smeri morja proti kopnem. Tako je

ni padavin. Podnebje Koprskih brd je najtoplejĹĄe v Sloveniji.

Burja

maestral zaznamovan z dnevnim hodom sonca. Najavlja ga

Je najznaÄ?ilnejĹĄi priobalni veter Jadrana, predvsem sever-

Temperaturni reĹžim je zaradi vroÄ?ih poletji in blagih zim sre-

tipiÄ?na barva zahodnega horizonta, kjer je na obzorju obiÄ?a-

nega. Je suh in mrzel veter, ki obiÄ?ajno napoveduje lepo

dozemski, kar pa ne velja za letno razporeditev padavin, ki so

jno vidna temna Ä?rta in prehod barve neba iz sive v modro.

vreme. Najpogosteje piha iz smeri sever-severovzhod do

v Sredozemlju najpogostejĹĄe pozimi.

Glede na smer pihanja se pogosto obraÄ?a po soncu â&#x20AC;&#x201C; pihati

vzhod-severovzhod. V povpreÄ?ju burja traja 2â&#x20AC;&#x201C;4 dni, lahko

NajtoplejĹĄi mesec je julij. Srednje temperature so ob morju

lahko priÄ?ne celo iz smeri J do JZ in se tekom dneva poÄ?asi

tudi teden dni ali veÄ?. ObiÄ?ajno je njena moÄ? okoli poldneva

med 23 in 25 Â°C, v griÄ?evnatem in hribovitem zaledju pa ne-

obraÄ?a proti Z do SZ. Pihati priÄ?ne od 9. do 11. ure zjutraj,

najniĹžja, v jutranjih ali veÄ?ernih urah doseĹže maksimum.

koliko niĹžje, a ĹĄe vedno viĹĄje od 20 Â°C. Poletje je tudi obdobje

maksimum doseĹže okoli 14. ure in nato proti veÄ?eru oziroma

Razkroj bele kape nad grebeni napoveduje tudi skorajĹĄnje

Slovenija pokrajine in ljudje, 87

pogostost smeri vetra za Beli KriĹž 1976-1990 Vetrovi v Piranskem zalivu

najveÄ?je vremenske stanovitnosti, ko prevladuje anticiklo-

prenehanje burje. Za burjo so znaÄ?ilne veÄ?je spremembe vre-

nalni tip vremena. Temperature v januarju, najhladnejĹĄem

menskih parametrov. Temperatura zraka lahko v zelo krat-

V primerjavi s severnejĹĄim delom TrĹžaĹĄkega zaliva piha burja

mesecu so nad 3 Â°C, pa tudi v griÄ?evju ne padejo pod 2 Â°C.

kem Ä?asu moÄ?no upade. Po koncu moÄ?nejĹĄe burje se tako

v Piranskem zalivu ĹĄibkeje. Prav SV obala Piranskega zaliva

Obdobje izredno hudega mraza je bilo med 30.1 in 13.2 1956,

obiÄ?ajno priÄ?akuje daljĹĄe obdobje lepega vremena, ki je sprva

nudi pred burjo najboljĹĄe zatoÄ?iĹĄÄ?e. Ob SZ obali zaliva in pro-

ko so bile najniĹžje temperature na celotnem obmoÄ?ju pod â&#x20AC;&#x201C;

zaznamovano s hladnejĹĄimi SZ vetrovi in nizkimi temperatu-

ti odprtemu morju burja ponovno piha moÄ?neje.

10 Â°C.

rami. (http://www.hidrograďŹ ja.si/p1/4-1-6.php)

NajveÄ? padavin je v zahodnem delu pokrajine oktobra, v

Strunjanski zaliv nudi dobro zatoÄ?iĹĄÄ?e pred vetrovi J do V

vzhodnem delu griÄ?evja in na stiku s Podgorskim krasom

Jugo

pa novembra. Drugi viĹĄek nastopa junija. KoliÄ?ina padavin

smeri, deloma tudi pred burjo, odprt pa je proti vetrovom SZ do S smeri. Del Strunjanskega zaliva so poleg zaliva v Fiesi

naraĹĄÄ?a od zahoda proti vzhodu in se od okrog 1000 mm v

Je topel in vlaĹžen veter. Piha iz smeri vzhod-jugovzhod do

ĹĄe Strunjan, zaliv Sv. Duh in zaliv Pacug. (http://www.hidrograďŹ ja.

Kopru in PortoroĹžu dvigne na 1200-1350 mm v vzhodnih de-

jug-jugovzhod. Piha vzdolĹž celotnega Jadrana, najmoÄ?neje

si/p1/4-1-6.php)

lih griÄ?evja. Koprska brda imajo najmanj dni sneĹžno odejo in

se razpiha v njegovem juĹžnem delu. Pojavlja se tekom celega

sneĹženja v Sloveniji, povpreÄ?no le pet dni. Kljub precejĹĄni ko-

leta, na severnem Jadranu pogosteje od marca do junija. V

liÄ?ini padavin v vseh letnih Ä?asih, se poleti pojavlja fizioloĹĄka

poletnem obdobju obiÄ?ajno traja 2â&#x20AC;&#x201C;3 dni, pozimi do 10 dni.

suĹĄnost. (Perko et al 2001)

Ni neobiÄ?ajno, da z manjĹĄimi prekinitvami piha jugo tudi do

z. Pacug z. v Fiesi

Piran

z. Strunjan

Strunjan

z. Sv. Duh

tri tedne. Spremlja ga moÄ?na oblaÄ?nost in dolgotrajne padaGLAVNI VETROVI NA JADRANU

vine. Ä&#x152;eprav je lahko zelo moÄ?an veter, ni tako nevaren kot

7 Ĺ&#x201A;

burja, saj se pojavi zlagoma in ga najavljajo doloÄ?eni predznaVetrovi so v tem delu zelo pomembni pokrajinski dejavnik.

ki. Predvsem so to zmanjĹĄana vidljivost in pojav meglic na

Najbolj znana je burja, ki piha iz SZ. Mistral (SZ) in grbin (JZ) pogosto pihata ob lepem vremenu v toplejĹĄi polovici leta

SE horizontu, ki sledijo predhodni tiĹĄini ali blagim vetrovom roĹža vetrov

http://www.hidrograďŹ ja.si/p1/4-1-6.php)

spremenljivih smeri. (http://www.hidrograďŹ ja.si/p1/4-1-6.php)

deli Strunjanskega zaliva

širši kontekst

naravne danosti in vrednote

JEZERI V FIESI

Naravne vrednote/Natura 2000

uvrstimo med redkejše, predvsem pa med tiste ekosisteme,

1 Piranski klif 2 Klif med Strunjanom in Fieso 3 Strunjan in laguna Stjuža 4 Jezeri 5 Rt Madona

ki prispevajo k biološkemu ravnotežju v krajini, so zatočišča

drevesa in grmičevje

redkih živalskih in rastlinskih vrst ter genska rezerva za

gozd

Sladkovodno in brakično jezero, habitat številnih vrst kačjih pastirjev in mrestišče navadne krastače. Jezeri v Fiesi lahko

bodoča znanstvena raziskovanja. Bregovi jezer so porasli s območje urejanja

trstičjem in drugim obvodnim rastlinjem, ki nudi varno zavetje ribam, posameznim močvirskim pticam, predvsem pa

100

200

500m

številnim redkim in ogroženim vrstam kačjih pastirjev.(http:// www.rrc-kp.si/images/stories/dokumenti/pdf/Obalni-pas-priloga-koncnega-porocila.pdf, 69)

PIRANSKI KLIF Flišni klif z obalo in obalnim morjem med Fieso in Piranom z značilnimi obalnimi in priobalnimi habitatnimi tipi. Pomen za biotsko vrednost: Klif je porasel z endemičnimi vrstami rodu Limonium. Na obalnem drobirju se nahajajo združbe enoletnic. (http://www.sigma2.upr.si/component/fabrik/details/40/53) PODVODNI NARAVNI RT MADONA Naravni spomenik Rt Madona se nahaja na skrajnem zahodnem delu piranskega polotoka, obsega podvodni pas, dolžine 1km, s povprečno širino 150-200m, zajema 13 ha podvodnega sveta. Občudujemo lahko veliko raznolikost rastlin in živali. Najdemo lahko simbol naravnega parka, zaščitenega polža velikega svitka (turban), leščurja, dve vrsti morskega konjička (dolgo in kratkonosega), sipe ali lignje, jastoge ali ugorje, škarpene. Veliko je najrazličnejših rakov in morskih pajkov, jate šparov, kavalov, črnik, salp, morskih igel, različnih vrst babic, pisanic, mediterank. Bogat svet življenja se nadaljuje tudi na peščenem dnu, kjer lahko opazujemo tekanje drobnih rakcev, hobotnico, romba ali morskega lista. Rt predstavlja edinstveno raznolikost habitatov rastlin in

Večje jezero je nastalo zaradi dolgoletnega prekomernega kopanja gline, potrebne za izdelavo opek. Jezeri sta zaščiteni, saj sta pomembni za floro in favno tega področja. Turistično združenje Portorož

živali v celotnem tržaškem zalivu in je zato pravi biser biotske raznovrstnosti v tem delu Sredozemlja. (http://www.skupinanoriksub.si/potapljaski-center/potapljaske-lokacije/rt-madona/)

širši kontekst

naravne danosti in vrednote

jezero v Fiesi Strunjanske soline skupaj z laguno Stjužo tvorijo življenjsko okolje, v katerem najdemo pester rastlinski in živalski svet

morski konjiček je del pestrega podvodnega sveta pri rtu Madona

http://www.regionalobala.si/novica/zavarovana-naravna-obmocja-na-obali-

http://freizeitparks.de/parkﬁnder/detail/ansicht/ sea-life-oberhausen/?featurekey=17)

STRUNJAN IN KLIF MED STRUNJANOM IN FIESO

rtih. (http://www.portoroz.si/si/dozivetja/naravne-znamenitosti/strunjanski-klif)

zalivom zgradili nasip, tako da je danes laguna povezana z

življenjskih okolij, kakršnega ni nikjer drugje na slovenski

Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega parka Strunjan,

Kopni del rezervata je porasel z značilnimi submediter-

morjem le preko kanala. Ime Stjuža izvira iz italijanske be-

obali. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje

obsega severno obrežje Strunjanskega polotoka s pripada-

anskimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, kot so mali jesen,

sede chiusa - zaprta. Laguna je zelo plitva. Gibanje vode je

ter prave in male morske trave. Podvodni travnik je prava

jočim 200-metrskim pasom morja. Najznačilnejši del je štiri

črni gaber, ruj, na Rtu Ronek pa uspevajo tudi prave sre-

odvisno od plime in oseke, medtem ko valov in morskih tokov

zakladnica različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih

kilometre dolg in do 80 metrov visok flišni klif. Stik morja in

dozemske rastline, kot sta mirta in jagodičnica. V morskem

ni.

živali. Opazni prebivalci lagune in solin so ptice, ki si hra-

kopna je v celoti ohranjen v bogastvu naravnih oblik in pro-

delu rezervata so prisotne tako hladnoljubne kot tudi sre-

cesov.

no, skrivališče ali gnezdišče poiščejo na nasipih in brežinah,

dozemske rastline in živali. (http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_

Na Jadranu so lagune najbolj pogoste na zahodni obali in na

med sestoji slanoljubnih rastlin in trstičja. Najbolj pogosti sta

meta_type=63&id_informacija=522)

skrajnem severnem delu Jadranskega morja (Gradež, Mara-

mala bela čaplja in siva čaplja. (http://www.zrsvn.si/sl/informacija.as-

no). Znane so predvsem po številnih vrstah ptic in po gojenju

p?id_meta_type=63&id_informacija=523)

Na vsej dolžini klifa so dobro vidne vodoravne plasti laporja in peščenjaka, zanimivi pa so tudi geološki in geomorfološki

STJUŽA

rib. Pestrost življenjskih okolij in vrst zagotavlja hrano in za-

pojavi, kot so nalomljeni skalni bloki, spodmoli, mikrotekton-

Stjuža je edina morska laguna na slovenski obali. Nekoč je

vetišča tako za ptice kot tudi za ribe.

ski prelomi in gube, ki so še posebej izraziti na posameznih

bila odprt zaliv, pred več kot 200 leti pa so med morjem in

Stjuža in Strunjanske soline predstavljajo izjemen preplet

širši kontekst morfologija

Vpliv reliefa in naravnih danosti na strukturo in razvoj poselitve Do večje zgoščenosti grajene strukture prihaja v srednjeveškem delu mesta Piran. Piran je strjeno gručasto kulturnozgodovinsko mestno jedro, ki učinkuje kot vezni člen med kopnim in morjem. S svojo lego ob obali pa ima izhod na širno morje, s čimer je pridobil močno trgovsko in gospodarsko moč. Obmorska lega in strma konfiguracija okoliškega terena sta bili tisti, ki sta mestu dali pečat, ki ga od celinskih naselij neprimerljivo loči še danes. Strmo flišno gričevje, ki se izteka v morje, je zelo omejevalo širitev strjenega mestnega jedra Pirana. Razvoj mesta na tesnem prostoru polotoka je vplival na obliko in zgradbo poselitve z močnim poudarkom – dominanto cerkvenega zvonika na hribu nad starim mestnim jedrom. V preteklosti je Piran dosegel maksimalno število prebivalcev, ki se z leti zmanjšuje zaradi spreminjanja standardov – večji življenjski prostor, utesnjenosti na polotoku, slabe bivalne razmere, slaba osončenost, utesnjenost... Utesnjenost na polotoku ne omogoča gradnje novih stanovanjskih sosesk, zato narašča število prebivalstva v neposred-

Obmorska lega in strma konfiguracija okoliškega terena sta bili tisti, ki sta mestu dali pečat, ki ga od celinskih naselij neprimerljivo loči še danes. Strmo flišno gričevje, ki se izteka v morje, je zelo omejevalo širitev strjenega mestnega jedra Pirana.

ni okolici – v zaledju Pirana, posamezna razpršena gradnja po hribovitem hrbtu na severnem delu in manjše gručaste pozidave, širjenje Portoroža in njegovega zaledja. Vzdolž obale Piran - Portorož se pojavlja linijska zazidava, ki sledi obalnemu pasu. V zaledju se razpršena točkovna individualna gradnja stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov prilagaja terenu, hiše so večinoma postavljene vzporedno s plastnicami. Med točkovno zazidavo so opazne večje gmote, ki so namenjene javni rabi ali turizmu. Konfiguracija terena ima velik vpliv na zazidavo. Stanovanjski in gospodarski objekti so praviloma zasedali vrhove gričevnatih pobočij, kjer je rodovitnost prsti najslabša. Rodovitna pobočja so bila namenjena kmetijstvu in oblikovana v sisteme umetnih teras, grajenih iz lokalnega kamna. Z opuščanjem kmetijstva so gospodarski objekti spremenili svojo namem-

območje urejanja

bnost v turistično - pojav zasebnih apartmajev. 0

100

200

500m

širši kontekst krajina

zaledjem in Krasom.

Kulturna krajina

Z delovanjem v okolju vplivamo na naravne razmere. Ljudje svoj način življenja prilagajamo naravnim danostim, hkrati jih tudi spreminjamo. Skozi zgodovino smo ljudje postopno zelo spremenili videz pokrajin, v katerih živimo. Videz pokrajine se je začel spreminjati s poljedelstvom in stalno naselitvijo.

Arhitekturna krajina

preoblikovala in rastla. Posegi iz tega časa so vidni predvsem v Izoli in Piranu, saj so pridobitve iz konca 19. stoletja v mest-

Kraško – primorska regija je med vsemi slovenskimi regijami

OBLIKOVANJE NASELIJ

no tkivo prinesle prvine srednjeevropske arhitekturne in ur-

v največji meri skoraj brez prekinitev ohranjala kontinuiran

Naselja v zaledju večjih obalnih mest, ki so odmaknjena od

banistične miselnosti.

razvoj arhitekturne identitete, obenem pa se je široko vkl-

obale, so značilno situirana na dominantnih točkah. Razpore-

jučevala v makroregionalne značilnosti beneškega in istrske-

jena so v gručah in razmetana po gričih in hrbtih iztekajočih

ga območja.

se Koprskih Brd. Manjše strjene skupine stavb ali posamične stavbe so razporejene ob komunikacijah, ki se ozko vije-

Njena posebnost je delitev na ozek obalni pas z velikimi

jo med stavbami. Strjeni nizi stavb dajejo videz ulic; domi-

pristaniškimi naselji (prvotno povezan tudi proti Trstu in

nantne niso izrazite.

Puli) in na notranjost z značilno ruralno tipologijo, ki pa se

Slovensko primorje je bilo kot sestavni del Istre pod nenehnim udarom političnih prisvajanj, ki so vplivali na razvoj mest v tem delu Slovenije.

je vseeno naslanjala na skupno arhitekturno kontinuiteto z

Stavbe v obalnem pasu in ožjih mestnih jedrih obmorskih

mesti. Zato je podobno oblikovanje vaških naselij in uličnih

mest (Koper, Izola, Piran) so v strjenih nizih in oblikujejo

Organizmi vseh treh mest imajo v načelu enako prostorsko

PRIMORSKE KRAJINE – KRAJINSKI VZOREC

nizov ena od najbolj razpoznavnih skupnih lastnosti regije.

»ulične fasade«. Dominantne, ki se nahajajo na povzdign-

miselnost in prijeme z nekaterimi razlikami, ki dajo vsakemu

Tradicionalni krajinski vzorec slovenskega obalnega pasu

Tej je potrebno dodati še enotne oblikovne in strukturne ses-

jenih privilegiranih mestih in pomembnejše hiše, v samih

od treh mest svojo neponovljivo podobo.

oblikuje bujno rastje s prepletom naravnih rastlinskih prvin,

tavine (enotna gradiva: od kamna do današnje opečne kri-

središčih ali ob trgih, so posebej poudarjene in oblikovane s

Ugodni geografski položaj na istrskem polotoku, pod poboč-

okrasnega rastlinja in kmetijskih kultur. Oblike prideloval-

tine), osebno barvno lestvico in značilno zgoščeno razpore-

primesmi Istre, »beneške gotike«, renesanse in Avstroogrske

ji koprskega hribovja z rodovitnim celinskim zaledjem in

nega prostora označujejo majhne kvadratno zaznamovane

janje stavb na lokacijah z dolgo naselbinsko kontinuiteto, ki

strogosti. (Fister 1993b)

obalnim pasom, ki ponuja veliko možnosti za razvoj trgov-

površine, ki se v pobočjih oblikujejo kot terase. Širino teras

ponekod preraščajo ena v drugo. Prekomerno razraščanje

določa širina pobočja in naklon. Za kmetijska zemljišča je

poselitve brez vmesnih prekinitev in gradnja (oblikovanje)

Slovensko primorje je bilo kot sestavni del Istre pod neneh-

značilnost je tudi majhna površina, ki ne omogoča širitve in

značilna »mešana kultura« - splošno sredozemski pride-

netipičnih, čeprav modernih stavb, povzročajo v tej regiji

nim udarom političnih prisvajanj, ki so vplivali na razvoj

nadaljnjega razvoja navzven. Strmo flišno gričevje, ki se iz-

lovalni vzorec, v katerem se mešajo pridelava zelenjadnic,

največje probleme. Ohranitev in kontinuiteta značilne iden-

mest v tem delu Slovenije. Pomembno vlogo pri razvoju ob-

teka v morje, je omejevalo Piran; Koper in Izola pa sta občuti-

tudi poljedelskih kultur, vinske trte in sadnega drevja. Tako

titete morajo biti osnovni cilji nadaljnjega razvoja, prenove in

morskih mest Izole, Kopra in Pirana so imeli Grki, Rimlja-

la nekdanjo otoško omejitev. Vsa tri mesta je obdajalo obzidje

mešano pridelovanje omogočajo večja osvetljenost in višje

življenja teh mest. (Fister 1993b)

ni, Bizantinci, Franki, oglejski patriarh, Benečani, Francozi,

namenjeno obrambi, ki se je z rastjo prebivalstva preob-

Avstrijci, Italijani. Mesta so bila leta 1954 priključena Jugo-

likovalo, širilo in na koncu ob prenehanju nevarnosti vdorov

slaviji. S priključitvijo so se organsko združila s svojim nara-

ponekod popolnoma porušilo. Koper je nastal na otočku, Izo-

vnim zaledjem, ki je bilo že v 6. stoletju poseljeno s Slovenci.

la na prisojni strani otočka pred Simonovim zalivom, Piran

(Umek, 2001)

temperature sredozemskega podnebja. Toda krajine se tudi tu razlikujejo med seboj, predvsem zaradi različne matične kamnine. Drobna terasiranost in manjše bolj ali manj kvadratno oblikovane poljske enote so značilnost obalnega pasu in Istre, ki jo spreminjajo šele sodobne obnove kmetijskih nasadov. Večje ravnice so nastale ob izlivih rek v morje. V preteklosti so bile tu obsežne površine solin, ki so danes deloma spremenjene v kmetijska zemljišča, deloma se na njih še pridobiva sol, deloma pa propadajo. (Marušič 1996) ARHITEKTURNA REGIJA: KRAŠKO – PRIMORSKA Kraško – primorsko arhitekturno regijo sestavljajo 3 arhitekturne krajine s skupnim izhodiščem v obalnem pasu. Navzven je povezana v smeri proti tržaškemu bazenu in nekoliko

POLOŽAJ GLEDE NA KULTURNO KRAJINO Ob vodotoku (obali, reki, potoku...) Značilno na vodo (obalo, vodo kot prometnico, vodo kot sooblikovalko kulturne krajine...) vezano na naselje. Ta vrsta naselja je kvalitetna tedaj, ko s svojo razpostavitvijo, oblikovanjem in vsebino dopolnjuje krajinsko posebnost lokacije in je navezana na vodo kot pomemben element prostora. Morje Piranu prestavlja najpomembnejši element v prostoru, saj mu je omogočil razvoj s solinami, trgovino po morju in v zadnjem času vedno močnejši turistični pridih. Jasno pa morje že samo po sebi predstavlja v prostoru veduto, element, ki ljudi sprošča, navdušuje jim daje občutek varnosti, mogočnosti, odprtosti in mnogo priložnosti za preživetje tako danes kot včasih. (Fister 1993a)

proti notranjosti Istre, močno se povezuje tudi s Koprskim

ine, pomorstva in solinarstva so skupne vsem trem. Skupna

pa na dolgem koničastem polotoku in ima tlorisno zasnovo Obmorska mesta kažejo predvsem beneški umetnostni slog v

prilagojeno ortogonalnosti Punte. (Bernik 1968)

urbanistični aglomeraciji. Nenehni stik z Benetkami je pripomogel k slogovni čistosti arhitekturnega izraza in podobnosti prostorske miselnosti. F. Stele je kot značilnost obmorskih mest omenil neposredne vplive Italije in prodor severnjaških elementov. J. Gregorič je ravno tako trdil da:«Mesta, ki so ležala v območju benečanskega kulturnega vpliva, kažejo na municipalni družbeni sistem oprto urbanistično zasnovo mestnega organizma, ki ga označuje forum, trg po vzoru Markovega v Benetkah, ki ga obdajajo mestne hiše, stolpi in odprte loggie.« Pod nadvlado Avstrije so se mesta ravno tako spreminjala, http://www.storitve-knez.si/images/cms_photo/cms_photo_31.jpg

širši kontekst program

Občina Piran je danes upravno središče ter pomembno slov-

KULTURNO - ZGODOVINSKE TOČKE

ensko turistično središče. V letih med 1909 -1953 je bil s Por-

Gledališče Tartini

torožem in Lucijo povezan z električno železnico.

Obalne gakerije Piran akvarij

Živi in goji bogato kulturno dediščino, običaje in prireditve (Piranski dnevi arhitekture, Mednarodni slikarski Ex tem-

1 Pomorski muzej 2 Muzej podvodnih dejavnosti

pore, Piranski poletni festival, Mednarodna poletna glasbe-

Mestna knjižnica

na šola Piran, Melodije morja in sonca), muzeje (Pomorski muzej, Tonina hiša), galerije (Obalne galerije), akvarij in

1 Cerkev sv. Petra 2 Cerkev sv. Jurija 2 Cerkev Marije Zdravja

naravne ter krajinske parke (Sečoveljske soline, Rt Madona,

pokopališče

Dragonja, Piransko podeželje). TURISTIČNE TOČKE

V Piranu se poleg dveh hotelov nahajajo še zasebni apart-

plaža

maji,5 mladinskih hotelov ter 1 B&B. Piran je kulturno in

marina

zgodovinsko zelo bogato mesto. Staro mestno jedro Pirana,

nakupovanje

ki je zaradi bogate arhitekturne in kulturne dediščine skoraj

tržnica

v celoti zaščiteno, je s svojimi spomeniki velik muzej na

zabava

prostem. Ohranja svojo tipično podobo ozkih zavitih in pre-

kazino

pletenih ulic, kar je tipično primorskega značaja in identitete. Z dominantno cerkvijo na vrhu griča pa ga z lahkoto prim-

restavracija

erjamo z enim najlepših Istrskih mest - Rovinjem.

kamp terme

Portorož je del občine Piran, ki je turizem sprejel kot glavno

hotel

gospodarsko dejavnost. Temu je prilagojena tudi vsa turistična infrastruktura, mesto in plaže so urejene. Ima prvine

OBJEKTI ZA REKREACIJO

turističnega mesta s promenado, parkovnimi površinami, informacijskimi točkami, restavracijami, butiki, termami, avditorijem, prireditvami, kazinojem in nočno zabavo. V Portorožu se vedno bolj uveljavlja kongresni turizem.

območje urejanja 0

100

200

500m

V Fiesi se nahajata 2 hotela, ostale turistične nastanitve so možne v še delujočih počitniških domovih in pri zasebnikih. Primanjkuje spremljevalne infrastrukture turizma, katere zametki so se pričeli kazati v socializmu, a se zaradi propada sistema niso uspeli docela razviti, saj je s sistemom razpadel tudi turizem v počitniških domovih. Skromna turistična infrastruktura zajema bar, slaščičarno, hotelsko restavracijo in začasne stojnice, ki z leta v leto ponujajo iste stvari. Tudi plaža je minimalno opremljena s skromnimi otroškimi igrali in dotrajanimi toaletami.

ožji kontekst naravne danosti

Geologija Fiese Območje Fiese leži na severnem delu Piranskega polotoka. Karakteristična klifna stena, ki poteka tik nad obalo od Pirana do Strunjana in naprej proti Izoli, je prekinjena z manjšimi dolinicami oziroma akumulacijskimi ravnicami, med katere sodi nižji del območja Fiese, Pacuga ter širše doline v Strunjanu. Akumulacijska ravnica Fiese je nastala zaradi delovanja hudournikov, ki so se iz grebena polotoka spuščali proti obali in akumulirali material. Pobočja so na južni in vzhodni strani strma, proti zahodu pa prehajajo v položnejši svet. Poleg ozkega obalnega pasu med morjem in klifno steno predstavlja ravninski del Fiese travnata površina z dvema sladkovodnima jezercema - osrednji del Fiese, njegova neposredna okolica deluje kot poseben prostorski vizualni in naravovarstveni poudarek. Na vzhodnih pobočjih je manjši gozdni kompleks sestavljen iz kostanja, hrasta puhovca in malega jesena. Severozahodna pobočja so prekrita z grmičevjem in redkimi drevesi. Na južni strani pod Belokriško cesto pa so kmetijska zemljišča. Jugozahodni del predstavljajo položnejše Arze, poseljene z individualnimi hišami. Rodovitni svet Arz omejuje na jugozahodu Belokriška cesta, ki poteka po grebenu Piranskega polotoka in obenem ločuje območje Fiese z ožjim urbanim območjem Portoroža na jugu in Pirana na zahodu. Območje Fiese je občutljivo oziroma podvrženo procesoma abrazije in erozije. Posledica delovanja abrazije morske vode je strma klifna stena, ki se še danes prestavlja v notranjost, kar je posledica intenzivnega delovanja valov, nekompaktnosti in manjšanja odpornosti kamenin (flišna stena) in denudacije na steno. Delovanje abrazije in denudacije se odraža v

Strunjanski klif

rušenju in akumuliranju kamenja in skal iz flišnih sten. Akumulacijska ravnica ob jezeru je ob nalivih podvržena nasipavanju in odlaganju materiala (kamenje, ilovica, prst), kar je posledica erozijskega delovanja hudournikov, ki se zaradi amfiteatrske oblike pobočja stekajo v akumulacijsko ravnico. http://www.slo-foto.net/galerija_slika-25281.html

ožji kontekst

morfološka analiza, analiza prometa

Morfološka analiza Na območju Fiese se pojavlja točkovna zazidava na strmih

neurejena parkirišča ob cesti

pobočjih. Zaradi zahtevnega terena, obdelovalnih površin in težkega dostopa, je bila gradnja otežena. Objekti sledijo plastnicam terena, večja zgoščenost stavbnega tkiva se pojavi na in ob ravnici v Fiesi in ob cestnih povezavah. Neustrezno postavljeni in zasnovani objekti, neustrezno razmeščeni kioski in drugi montažni objekti na ravnici zakrivajo poglede proti morju.

Analiza prometa Avtomobilski dostop do plaže poteka tako po vzhodnem kot tudi po zahodnem robu jezera. Ob poti je več parkirišč, ki niso trajno urejena in primerno označena. Parkirišče ob hotelu

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Parkirnina-tudi-na-neoznacenih-mestih.aspx

Barbara je neustrezno umeščeno, saj kazi doživljanje prostora. Prostor tik ob morju oziroma jezeru bi bilo potrebno nameniti drugi rabi, parkirišče pa prestaviti na bolj ustrezno lokacijo. Dostop je možen tudi po morju. Lokacija pomola ni ustrezna, saj poleti prihajajo vetrovi in morski tokovi večinoma z zahoda, zato plovila posledično pristajajo na vzhodni strani pomola in posežejo v območje kopališča, kar je lahko potencialno nevarno za kopalce. Ustreznejša pozicija bi bila na vzhodni strani zaliva. Dostop do kampa bi bilo smiselno prestaviti na južno ali zahodno stran kampa in s tem razbremeniti območje jezera in plaže motornega prometa.

40m

Neustrezno postavljeni in zasnovani objekti, neustrezno razmeščeni kioski in drugi montažni objekti na ravnici zakrivajo poglede proti morju.

osebni arhiv

ožji kontekst

analiza obstoječega programa in zelenja

Bližina Pirana in Portoroža sta verjetno razlog, da se v Fiesi turistična infrastruktura ni razvila. V Fiesi ni programa namenjenega kulturi oziroma zabavi. Plaža je minimalno urejena, še zdaleč pa ne zadovoljvivo današnjemu času, ko turist želi izkusiti maksimalno doživetje posamezega kraja, ki ga obišče, v njem prenoči in se ob priliki vrača. Na plaži ni tušev, stik kopalca z morjem je pretrgan, ker je višinska razlika med plažo in morjem prevelika, na in ob plaži so postavljeni začasni objekti in kioski, ki zastirajo pogled na morje, prav tako toalete, ki bi bile potrebne prenove oziroma prestavitve na ustreznejšo lokacijo. Manjkajo tudi infotočka, restavracija, prostori skupnega druženja in program, ki bi podaljšal turistično sezono tudi izven glavnega poletnega počitniškega turizma. Prednost Fiese je v naravnih vrednotah, ki jih na žalost ne izkorišča. Jezeri in prostor ob jezeru delujejo zanemarjeno in nedostopno. Z ureditvijo jezer in napeljavo krožne tematske poti, ki bi vključila tudi podvodni svet, klif Fiesa-Strunjan in strunjanske soline ter ostale vrednote lokalnega prostora, bi Fiesa pridobila na kvaliteti in izkoristila svoj potencial. Z vzpostavitvijo novih programov bi Fiesa postala zanimiva za investitorje in nove turiste, ki so dandanes bolj željni “rekreativnega počitka oziroma oddiha” v naravi, kot pa pretiranega blišča nasičenih turističnih krajev. Ureditev Fiese ne bi koristila le turizmu, temveč tudi Pirančanom, saj bi lahko zaradi pomanjkanja zelenja v mestnem jedru, Fieso izkoristili kot “mestni park”. Območje kampa bi bilo prav tako potrebno obnove. S premaknitvijo programskih sklopov - recepcija, smiselnejšo zasnovo parcel (npr. terasasto po danem terenu), dostopa in novimi igrali (mini golf, namizni tenis...), bi se območje kampa bolj povezalo z ostalim območjem.

40m

ožji kontekst

analiza zaznavanja po Lynchu

Območje je močno zaznamoval relief. Fiesa je ujeta med dva slikovita strma klifa - Piranski in Strunjanski - ločuje ju le fieška ravnica, ki se v amfiteatralni obliki zopet strmo vzpenja proti zaledju. Na ravnici se čuti izrazita ločnica med jezeroma, kopnim in morjem. Z vzpostavitvijo povezave in odnosa med naštetimi elementi bi bil doživljaj prostora še potenciran. Intenzivnost utripa je odvisna tudi od letnega časa, saj je v poletni sezoni utrip potenciran, medtem ko v času zime utrip zamre, saj je večina ponudbe orientirana le na čas poletja, in Fieso za rekreacijo uporabljajo okoliški prebivalci in naključni obiskovalci.

Piranski klif

Strunjanski klif

morje

odpiranje proti morju jezero padec terena ravnica

padec terena

Prikaz amﬁteatralnosti Fiese - s treh strani ravnico v Fiesi obdajajo strmi griči, z ene strani pa se odpira proti morju

ožji kontekst

zaznavna analiza - pogledi

40m

ožji kontekst

zaznavna analiza - pogledi

1 na levi je sosednji objekt, desno obstoječi objekt z zadnje strani

4 obstoječi uvoz

8 obstoječi objekt in pogled na zelenje

2 glavna cesta v Fiesi z neurejenim parkiranjem

3 pogled na zelenje v prvem planu, v drugem planu se vidi morje

6 stopnišče do objekta

5 obstoječi uvoz

9 prvi plan zelenje, drugi plan morje

7 pogled na obstoječi objekt z glavne ceste

10 pogled na objekt in pot, ki vodi na Beli križ

obstoječe stanje prikaz stanja

geodetski posnetek območja z vrisanim obstoječim objektom M 1:500

zadnji del stavbe-prizidek s kopalnicami

vhod v večnamenski prostor in kuhinjo

dostopno stopnišče na zahodu

pogled na objekt s ceste

severna stran objekta s teraso pred njim osebni arhiv

obstoječe stanje posnetek stanja

zahodna fasada M 1:200

Na parceli trenutno stoji objekt - počitniški dom - ki ne zagotavlja ustreznih standardov bivanja sodobnega turista. Stavba nudi 6 sob s skupnimi kopalnicami (ločeno ženske in moški) v medatažah, skupno kuhinjo in večnamenskim prostorom/jedilnico v pritličju.

pritličje M 1:200

Tlorisni gabariti objekta: 11,05m x 5,30m - glavni objekt (sobe in stopnišče) 6,15m x 9,00 - pritlični prizidek s skupno kuhinjo in večnamenskim prostorom 11,05m x 3,70m - pritlični prizidek v pritličju (stanovanje upravnika) 5,25m x 2,10m - prizidek v medetažah (skupne kopalnice) severna fasada M 1:200

Vertikalni gabariti objekta: P+2 - glavni objekt P - prizidek Obstoječi objekt s prizidki, terasa z opornim kamnitim zidom pred njim in stopnice se ruši.

1 nadstropje M 1:200

prečni prerez M 1:200

2 nadstropje M 1:200

vzdolžni prerez M 1:200

analiza

okoliški ambienti stopnice kot del zidu

kulturna krajina urejena v terasah

tlakovana pot v zelenju

artikulacija fasade, uporaba opeke in perforacija elementov ograje

kamnit zid iz laporja in peščenjaka preraščen z mediteransko vegetacjo mediteranski vrt z dišavnicami, pergolo, kamnitim zidom in terasami v različnih nivojih

območje urejanja prostorski akti

Za območje urejanja velja prostorski izvedbeni načrt: Spre-

po višini obsega K+P+2,

memba zazidalnega načrta Fiesa - Pacug (Ur. objave št.

kota pritličja 15,30 m nm,

Stopnja izkoriščenosti zemljišča: Izraba zemljišča - pozidanost

36/02)

kota venca 21,10 m nm,

je lahko za počitniške objekte največ 40 %.

kota kleti 12,50 m nm. Območje se nahaja znotraj ureditvenega naselja Fiesa, zno-

Garaža: tlorisni gabarit 17,20 m x 16,0 m

traj morfološke enote “FS3 - Stara Fiesa” - stari stanovanjski

kota garaže 9,00 m nm,

objekti, počitniški dom RTV in apartmajski objekt.

kota venca 12,40 m nm

Druga merila in pogoji: 28. čl. odloka Za počitniške domove je potrebno zagotoviti v objektih in na

Povzetek veljavnega prostorskega akta za območje urejanja:

Oblikovanje zunanje podobe objekta:

funkcionalnem zemljišču toliko parkirnih mest, kolikor je v objektu počitniških enot.

7. čl. odloka:

13. čl. odloka:

31. čl. odloka

V morfološki enoti FS-3 Stara Fiesa je dovoljena kvalitetna

Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati značilnosti

Dovoljene tolerance: Znotraj posameznih funkcionalnih

prenova obstoječih objektov ob ohranitvi osnovne značilno-

gradnje sodobnih stanovanjskih in turističnih objektov ob

zemljišč so dovoljeni manjši premiki objektov zaradi boljše

sti razpršene pozidave in ohranjanju zelenega zaledja doline.

upoštevanju tradicionalnih elementov avtohtone arhitekture.

funkcionalnosti, pri čemer morajo biti upoštevani pogoji 11.

Pri obstoječih objekti so možne zmerne adaptacije, dozidave

Gabariti novih objektov se morajo oblikovati glede na ve-

člena (funkcionalna zemljišča).

in prenove ter nadomestna gradnja.

likost, obliko in orientiranost funkcionalnega zemljišča ter

Dovoljena so odstopanja od tlorisnih gabaritov glede pov-

odnos do sosednjih obstoječih objektov.

ečanja in zmanjšanja tlorisnih gabaritov za + -10 % od dimen-

18. čl. odloka Počitniški domovi

Vse novogradnje morajo upoštevati oblikovno zasnovo, hor-

zij, določenih s tem odlokom. Prekoračitev regulančnih linij

Dovoljena je adaptacija in prenova (dozidava in nadzidava ali

izontalne in vertikalne gabarite (velikosti, etažnost višinske

ni dovoljena. Pri povečanju gabaritov morajo biti upoštevana

nadomestna gradnja) obstoječih počitniških domov.

kote) ter odmike, kot so zavedeni v priloženi tabeli in določ-

določila 11. člena (funkcionalna zemljišča) in 12. člena (lega

Dovoljeno je ohranjanje števila sedaj registriranih ležišč in

bah tega odloka.

objektov ter odmiki ).

povečanje do največ 14 ležišč za posamični počitniški dom,

Strehe novih objektov so vse krite s korci, različnih oblik,

razen za tiste, pri katerih je posebej navedeno povečanje šte-

glede na tip objekta (razvidno iz arhitektonske zazidalne situ-

vila ležišč s tem odlokom. Dovoljena je sprememba namem-

acije).

bnosti počitniških domov v individualnejšo obliko turistične

Fasade so ometane (z gladkim ometom v svetlih barvah, na

Na območju urejanja stoji dotrajan objekt, ki se ruši in na-

ponudbe, kot so majhni hoteli ali družinski penzioni, vendar

Pacugu v peščeni barvi) ali delno izvedene z naravnim kam-

domesti z novim, ki nima enakih oziroma z odlokom pred-

ne v apartmaje ali počitniška stanovanja.

nom. Okna in vrata naj bodo obrobljena z ertami in predvide-

pisanih tlorisnih in višinskih gabaritov, saj so bili le-ti določe-

Sprememba namembnosti iz poslovne v stanovanjske

na s polkni.Ob objektu naj bodo pergole in terase ter funkcio-

ni po idejnem projektu projektantskega biroja Ultraraum iz

namene ni dovoljena, prav tako ne predelava sob v apartmaje

nalno zemljišče zasajeno z avtohtonim zelenjem.

leta 2007, ki predvideva nadomestno gradnjo z razširitvijo in garažo, v gabaritih predpisanih v odloku. V idejnem pro-

ali počitniška stanovanja, če objekt ne bo ostal po namembnosti kot celota (hotel, penzion, počitniški dom).

Opis skladnosti:

Lega objekta na zemljišču:

jektu predviden objekt stoji na istem mestu kot obstoječi, je pravokotne oblike etažnosti G+K+P+2. V moji predlagani

Možnost povečanja kapacitete v počitniških domovih se

rešitvi pa objekt raste po terenu in ne more zadostiti gabar-

dovoli samo, če investitor pred povečanjem kapacitet zag-

10. čl. odloka

otovi in zgradi ustrezno število parkirnih mest v objektu in na

Stranski odmik od parcelne meje ne sme znašati manj kot 3,0

itom predpisanim z odlokom.

funkcionalnem zamljišču.

m, z izjemo garaž, ki so lahko dozidane ena do druge, kot vrst-

Namembnost ostaje enaka, kapaciteta ležišč je v okviru odlo-

Počitniški dom RTV se nahaja v morfološki enoti FS-3 v

na pozidava (potrebno soglasje lastnika sosednje parcele).

ka, oblikovanje objekta je skladno z odlokom, odstopanje je pri kritini, saj je na glavnem objektu predvidena zelena

vidno izpostavljeni legi. Smiselno bi bilo objekt nadomestiti z novim, skrbno oblikovanim objektom ali temeljita re-

11. čl. odloka

pohodna streha, na nastanitvenih objektih pa ravna streha.

konstrukcija obstoječega objekta. Pred objektom je ob cesti

Odmik objektov od parcelne meje s sosedom ne sme biti

Odmiki od sosednjih zemljišč so v skladu z odlokom, stopnja

predvidena garaža.

manjši od 3,00 m, sicer si mora investitor pridobiti soglasje

izkoriščenosti pa je v dovoljenih mejah.

Objekt: tlorisni gabarit 18,00 m x 12,00 m,

lastnika sosednjega zemljišča.

V. projekt

Simič 2000

Razglednica z motivom trabakule, na katero tovorijo opeko iz opekarne. Simič 2000

referenčni primeri gradnja v teren

José Antonio Coderch Hiša Rozas, Girona, Španija (1960-62) Hiša Rozas je ena izmed številnih hiš v Coderchovem http://hablemosunpocodetodo.blogspot.com/2010/09/casa-en-mallorca-alvaro-siza.html

opusu. Je prestižna vila, situirana na edinstveni lokaciji, in sicer na skalnatem rtiču, ki je od morja ločen s klifi in se s treh strani spogleduje z mediteranskim morjem. S celine je hiša komajda opazna, saj jo zastirajo zidovi in

http://viviendayhabitatp2.blogspot.be/2011/03/casa-rozes-ja-coderch.html

mediteranska vegetacija, njeno prezenco začutimo šele s skalovja, ki obdaja hišo. Hiša se od vhoda proti morju postopoma stopničasto znižuje in zamika ter se tako s svojo linearno zasnovo

http://arkinetia.com/breves/casa-en-mallorca-espana_a542/

Álvaro Siza Vieira

prilagaja topografiji terena. Dvorišče pred hišo je poveza-

Hiša na Majorki, Majorka, Španija (2004-2007)

no s stopniščem, ki vodi direktno v dnevno sobo in teraso na nižjem nivoju, še naprej pa vodi do nivoja jedilnice in

Počitniška hiša je premišljeno umeščena med borovci, z

začetka spalnega dela. Okrog osrednjega atrija pri vhodu

diskretnim pogledom na morje. Poglavitna lastnost parcele

sta organizirani dve poti. Pot na jugovzhodni strani vodi

je njen strm teren, ki pada proti morju. Dostop do parcele je

do niza bivalnih prostorov, kuhinje, jedilnice ter dnevne

na severozahodni strani, na najvišji točki (26m n.v.). Zasnovo

sobe, ki se odpirajo proti jugu, pot na severni strani pa

objekta je navdihnila okoliška skalnata in členjena pokrajina.

vodi do garaže in prostorov za gospodinjo. Kjer se začne

Projekt je zasnovan kot kompozicija fragmentiranega volum-

niz spalnic, se poti združita v eno. Spalni del vsebuje pet

na, ki se deli na tri dele, le-ti pa se nato delijo v še manjše

spalnic za goste z ločenimi kopalnicami ter glavno spal-

komponente.

nico in otroško sobo na najnižji točki hiše, ki se zaključi s

Objekt ima tri etaže. Povezave med volumni so preko pre-

teraso. Od tam se pogled usmeri na horizont morja. Vse

hodov in stopnišč v različnih nivojih.

odprtine so pokrite z lesenimi drsnimi vrati, ki služijo kot

Glavni vhod je v vzhodnem volumnu, ki vsebuje tudi glavno

senčilo ali okno. Hiša ima na določenih mestih izhode na

spalnico, sobo za goste in stopnišče.

prosto, kar omogoča še večjo povezavo z naravo.

Vlogo centralnega igra zahodni volumen, ki je umeščen med

http://viviendayhabitatp2.blogspot.be/2011/03/casa-rozes-ja-coderch.html

severnega in vzhodnega, in povezuje vse tri volumne med seboj. V njem se nahajajo tri spalnice v nadstropjih in dnevni prostori z dvoriščem v pritličju. Dnevni prostor se odpira samo proti dvorišču, brez vizualnega stika z okoliško pokrajino in morjem. Napetost, ki jo ustvari nezmožnost vizualnega stika s pokrajino in njeno bližino, v prostoru ustvari introspektivni občutek. Poudari pa tudi ostale poglede odprte proti morju v ostalih prostorih. Severni volumen je namenjen gospodinji. Ima dnevni prostor in še dve sobi. Kljub temu da ne igra večje vloge v funkcionalnem smislu, ima pomembno mesto v kompoziciji celotne strukture.

http://coolboom.net/architecture/house-in-mallorca-by-alvaro-siza/ Idejna zasnova počitniškega doma s kongresnim delom za potrebe RTV Slovenija v Fiesi Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Viktorija Žavbi | mentor prof. Miloš Florjančič | somentorja doc. Mitja Zorc, doc. dr. Matej Blenkuš | vpis 2005 | diploma 2014

osebni arhiv

Motel Sljeme v Reki: leva slika prikazuje glavni objekt s prelepim pogledom na Volosko in Učko; na desni sliki pa je pogled na glavni objekt in objekt s sobami, ki sta povezana s prehodom, nad katerim je terasa restavracije glavnega objekta

referenčni primeri

zasnova/materialnost/umestitev

http://pogledaj.to/wp-content/uploads/2014/04/23.jpg

http://pogledaj.to/wp-content/uploads/2014/04/16.jpg

Ivan Vitič Moteli - Trst, Umag, Rijeka, Biograd, Trogir (1962-1965) Mo-tel>hotel ob avtocesti (motorway). Namenjen je predvsem gostom, ki potujejo z motornimi sredstvi. Pri zasnovi motela je pomembno predvsem to, da se prilagaja motoriziranemu prometu, medtem ko je nastanitev gosta potisnjena v drugi plan. Uspešnost zasnove se potemtakem meri po tem, kako dobra je prilagoditev avtomobilu. Tudi Vitić je v zasnovi motelov skrbno upošteval ta dejavnik. Moteli so sestavljeni iz dveh enot, vsaka s komplementarnimi komponentami – centralna struktura, z administracijo in servisom v pritličju in sobami v nadstropju, je samozadosten objekt, ki je odprt celo leto, medtem ko je struktura rezidenčnih enot, ki so nanizane okoli parkirišča, odprta le poleti in odvisna od centralnega objekta. Servisi motela so minimalni, saj se predvideva, da gostje ostanejo le kratek čas. Sobe so majhne, opremljene le z nujnimi stvarmi. Vsi Vitićevi moteli so v svoji zgradbi prevzeli modernistično miselnost lahkotnosti in mobilnosti – enostavnost, funkcionalnost in tektonskost. Jeklena nosilna konstrukcija, polnila iz siporeksa, ravna streha, tipska okna, brez odvečnih deta-

Motel Sljeme v Reki: leva slika - prostorski prikaz zasnove na strmi lokaciji, z nezgrajenimi nadstropnimi vikend-bungalovi, ki so uresničeni v Trogirju; desna slika - prikaz situacije, ob glavni stavbi je bila načrtovana tudi bencinska črpalka, ki se prav tako kot bungalovi, zaradi zapletov pri pridobivanju vseh dovoljenj, ni zgradila

jlov. Konstrukcijska in oblikovna čistost spominja na revolucionarne čase modernizma, ki se izogiba kakršnikoli kompleksnosti in poudarja osnovno, elementarno naravo. Pri uporabi materialov za fasado se je Vitić poslužil kamna in kamnitih oblog. S tem je navezal stik z mediteranskim oko-

http://slobodneveze.ﬁles.wordpress.com/2013/11/motel-trogir-arhiv.jpg Motel Sljeme v Trogirju: zgornja slika - glavni objekt; spodnja slika - nadstropni vikend bungalovi

lišem, poleg tega lahko uporabo kamna razumemo skozi psihološko/čustveno raven – da je Vitić želel poudariti primarno funkcijo kamna/zidu kot človeškega zatočišča in varnosti ter s tem pozornost iz avtomobila preusmeril k človeku in zatočišču, tudi če le začasnemu. Danes sta motela v Reki in Trogirju prepuščena propadanju, motel v Biogradu pa je bil preoblikovan do nerazpoznavnosti. Serija motelov je vrhunski primer hrvaške modernistične arhitekture in si zasluži mednarodno priznanje in kvalitetno http://www.idisturato.com/kategorije/recenzije/

http://www.idisturato.com/kategorije/recenzije/

obnovo.

http://moteltrogir.tumblr.com/post/58747182476/motel-u-biogradu-foto-ivan-zaninovic

hiša Pedroso

referenčni primeri oblikovanje

http://www.archdaily.com/475178/pedroso-house-maria-victoria-besonias-luciano-kruk/ hiša BB

BAK Arquitectos

Mies van der Roheja in nenazadnje Luisa Kahna in uporabo

hiša BB

betona v svoji najlepši obliki brez nepotrebnih dodatkov. Serija počitniških hiš - hiša BB, AV, Pedroso; Mar Azul, Bue-

Poleg zasnove hiše v betonu je za biro značilno tudi, da je po-

nos Aires Province, Argentina (2011-2013)

hištvo »zlito« s hišo oziroma del nje, saj je večina pohištva prav tako narejena iz betona.

Argentinski arhitekturni biro BAK Arquitectos sestavljajo

Enostaven koncept, pragmatičen pristop in uporaba vidnega

María Victoria Besonias, Guillermo de Almeida and Luciano

betona so bistvene značilnosti njihove arhitekture.

Kruk. Biro je znan po seriji počitniških hiš v vidnem betonu,

Luciana Kruka je navdušila lepota betona. Po njegovem

z neopazno zasteklitvijo brez okvirjev, ki se tiho umestijo v

mnenju je važen kontrast in iskanje ravnovesja med rusti-

pokrajino prekrito z borovci. Njihov cilj je vpeljati lepote in

kalnim/nepopolnim in popolnim, saj se s tem ne zmanjša

bogastvo narave v notranjost (»udomačitev gozda«).

izrazni potencial materiala.

Igrajo se s subtrakcijami arhitektonike. S tem dosežejo

Čiste horizontalne linije se poigrajo z vertikalnimi linijami

vizualno lahkotnost betona. Igrajo se tudi s kombinacijami

dreves in ustvarijo dialog med naravnim in ustvarjenim. Od

dolgih linijskih zasteklitev, ki prerežejo težke betonske stene

časa do časa se ta dva svetova prepleteta in borovci najdejo

v kombinaciji z leseno fasado.

svoje mesto sredi terase.

María Victoria Besonias, ki je v seriji hiš zasnovala tudi hišo

Čeprav beton izzove občutek grobosti in hladnosti, je zaradi

za svojo družino, s svojimi deli in uporabo vidnega betona

teksture lesenega opaža zmehčan, siva monokrona barva pa

nekaterim v spomin prikliče Le Corbusiera, kot tudi dela

odseva rjave, zelene in bež odtenke okoliškega gozda.

http://www.archdaily.com/310633/bb-house-bak-architects/ hiša BB

http://www.archdaily.com/310633/bb-house-bak-architects/

vzdolžni prerez hiše BB hiša AV

http://www.archdaily.com/309330/av-house-bak-architects/ Idejna zasnova počitniškega doma s kongresnim delom za potrebe RTV Slovenija v Fiesi Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | Viktorija Žavbi | mentor prof. Miloš Florjančič | somentorja doc. Mitja Zorc, doc. dr. Matej Blenkuš | vpis 2005 | diploma 2014

http://www.archdaily.com/310633/bb-house-bak-architects/

projekt

razvoj ideje in koncept sobe povezava z naravo

apar tmaji

Fieški breg se strmo terasasto vzpenja. Pri zasnovi objekta sem se ozirala predvsem na konfiguracijo terena. Objekt se zato prilagaja terenu in v terasah raste po pobočju. Volumen in krajina se spajata preko kamnitih podpornih zidov, ki se zlijejo s terenom in terasami. Ti zidovi so vezni element med grajenim in naravnim, na katerem sloni členjen volumen, ki zraste iz terena. S členjenjem in potapljanjem volumna v teren se želim približati merilu okoliških objektov in doseči večjo povezanost vo-

glavni objekt

lumna z naravo. Med volumni se ustvarjajo zelene površine - mediteranski vrtovi, nasad sadnega drevja ter utrjene zasebne terase namenjene počitku in sprostitvi. Celotna zasnova je deljena na dva dela:

terasasta zasnova

Glavni – spodnji volumen se deli v tri manjše volumne, ki pogledajo ven iz terena in slonijo na kamnitem zidu. So delno vkopani ter v ozadju povezani s skupnim hodnikom. Zgodba se ponovi pri drugem zgornjem delu objekta, ki je sestavljen iz dveh večjih volumnov, ki zrasteta iz tal in ravno tako slonita na podstavku kamnitega zidu. Preko notranjih stopnišč je omogočena topla povezava med spodnjim in oblikovanje odpr tin

zgornjim delom celote. Pri oblikovanju glavnega objekta in dveh nastanitvenih objektov se ustvarjajo kontrasti: horizontalno < > vertikalno odprto< >polodprto

kamniti zid

javno < > zasebno pogled na zelenje < > pogled na morje Glavni objekt z javnim programom se horizontalno umešča med plastnice in odpira poglede z velikimi steklenimi površinami v zelenje v prvem planu in morjem v drugem planu, medtem ko zgornji del objekta s poljavnm (wellness) in zasebnim (sobe in apartmaji) programom vertikalno raste iz terena, med zunanjostjo in notranjostjo pa je dodan “filter” -

terasasta zasnova

perforirana fasada, ki hkrati omogoča zasebnost in povezuje zunanjost in notranjost. Z ločitvijo programov - javnih in zasebnih – omogočim, da obratuje samo glavni objekt (kadar je manjša potreba ali kadar ni potrebe po nastanitvi). Hkrati pa je apartmajem in sozasnova apar tmajev

delitev programa

bam zagotovljena večja zasebnost in mir.

vizualizacija pogled na celoto

projekt

koncept spodnji volumen - javno

svet lobnik

terasa

restavracija

Glavni objekt je sestavljen iz treh volumnov, ki kot loÄ?eni el-

bar

sejna soba

ementi pogledajo iz terena, med njimi pa se pojavijo manjĹĄe terase, ki nudijo intimo in zasebnost. Volumni so povezani s

svet lobnik

povezovalna os

svet lobnik

skupnim hodnikom, ki je glavna os in povezava vzdolĹž objekta, nanjo pa se nato priklapljajo razliÄ?ni programi. Je loÄ?nica

vhod

med servisom, ki je potisnjen v ozadje, in tremi volumni.

dostop do apar tmajev servis

atrij

Objekt je zasnovan tako, da je glavni program pomaknjen v

servis

ospredje s panoramskimi pogledi na zelenje v prvem planu in morje v drugem planu. S tem se objekt poveĹže z naravo in jo

dostop do apar tmajev

del prinese tudi v notranjost. V sredini objekta se pojavi velik zelen atrij, ki omogoÄ?a naravno osvetlitev notranjih prostorov. Svetlobo objekt dobiva

svet loba v notranjost prihaja z atrija, svet lobnikov in velikih steklenih povrĹĄin na severni strani vsakega volumna

preko velikih steklenih povrĹĄin na severu ter s pomoÄ?jo svetlobnikov, ki se nahajajo nad glavnim hodnikom. Volumen s sejno sobo pa ima zaradi specifiÄ?ne uporabe in zahtev glede svetlobe na strehi ĹĄe svoj svetlobnik s spuĹĄÄ?enim stropom, ki omogoÄ?a enakomerno in nemoteÄ?o osvetlitev, kadar ne Ĺželi-

pogled na zelenje in morje

Volumni so zasnovani tako, da se lahko programi med sabo poljubno zdruĹžujejo ali loÄ?ujejo glede na vrsto dogodka. Lahpogled na zelenje in morje terasa

terasa sejna soba

mo motenj zunanjosti in je glavna steklena stena zastrta.

pogled na zelenje in morje

ko funkcionirajo tudi kot samostojni deli.

restavracija

bar

povezovalna os

pogled na morje

vhod

apar tmaji in sobe

dostop do apar tmajev

atrij

dostop do apar tmajev

wellness

pogled v zelenje

glavni objekt

' Ĺ&#x201A;

odpiranje prostora na poti obiskovalca - prostori se odpirajo in ga usmerjajo ter vodijo po objektu

loÄ?itev javnega, poljavnega in zasebnega programa

vizualizacija

pogled s spodnje terase proti morju

Sever

projekt

Jug

koncept zgornji volumen - poljavno/ zasebno

Dva volumna zrasteta iz terena in slonita na podstavku - povezovalnem delu med spodnjim in zgornjim volumnom. V

prerez - zasnova apar tmajev z južno in severno orientacijo

povezovalnem delu se poleg stopnišča nahaja tudi wellness, ki je skoraj v celoti vkopan v zemljo, kar mu zagotavlja dobro mero zasebnosti, svetlobo pa dobiva preko “špranj” med kamni, ki sestavljajo kamnit zid v savnah, preko svetlobnikov, ki v wellnessu ustvarijo zanimive svetlobne učinke in ambiente ter skozi horizontalno okno, ki nudi tudi pogled proti morju. Najpomembnejši kriterij pri zasnovi nastanitvenih objektov je bil pogled na morje. Zato so sobe in apartmaji zasnovani tako, da imajo vsi panoramski pogled proti morju. Vzhodnemu objektu, v katerem so sobe, se del zahodne stene odpre in tako omogoči pogled proti morju tudi dvema sosuhi zid v saunah wellnessa prepušča svet lobo in omogoča zasebnost

bama v zadnjem (južnem) delu objekta. Zahodni objekt, z apartmajskim tipom nastanitve, je zasnovan tako, da ima vsak apartma orientacijo sever-jug. S tem je zadoščen kriterij - pogled na morje. S tako zasnovo in orientacijo dobijo vsi apartmaji tudi južno in severno svetlobo ter skozi majhna stranska okenca še vzhodno ali zahodno osvetlitev ter pogled. Hkrati pa omogoča naravno prezračevanje. Oba objekta - apartmajski in objekt s sobami - sta delno vkopana v teren, kar v poletnih mesecih nudi prijetnejšo klimo. V času največje vročine se lahko odmaknemo v ta del apartmaja.

oblikovanje objekta s sobami - odpiranje stene omogoči pogled na morje vsem sobam

reinterpretacija opečnate fasade se pojavi v obliki perforiranih prefabriciranih elementov, ki nudijo zasebnost v sobi ali apar tmaju, a še vedno omogočajo stik z zunanjostjo in prepuščajo svet lobo

vizualizacija

pogled z apartmaja proti morju

projekt

zunanja ureditev

Osnovni cilj pri zasnovi zunanje ureditve je povezava objekta z naravo ter okolico. Tema ureditve temelji predvsem na

kaki

zasnovi mediteranskega vrta tekom celotnega območja, ki obiskovalca med sprehodom preseneti in prebudi vse njegove

http://www.hernandorena.com/wp-content/uploads/2012/10/Cuidados-del-kaki.jpg

čute - otip, vonj, vid in okus. Uporabljene so mediteranske rastline, ki so značilne za to območje in so prilagojena na podnebje. Ob cesti in na nivoju glavnega objekta se zasadijo alepski bori, ki s svojim vonjem in ustvarjanjem prijetne sence pozdravijo obiskovalca. Pot obiskovalca se nato nadaljuje ob oleandrih in kaktusih do zasaditve mediteranskega rastlinja in zelišč - netresk, aloja vera, agava, sivka, lovor in rožmarin.

granatno jabolko

Med objektoma se zeliščni vrt nadaljuje v kulturnih terasah, ﬁga http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=460

značilnih za Fieso, in tako poveže spodnji del z zgornjim. Čisto na vrhu pa se nahaja mali sadovnjak s kakiji in figami, ki

salomonoglasnik.com/mandelj-granatno-jabolko-lobodika/

omogoči gostu, da si sam nabere in uživa v okusnih sadovih. V atriju je posajeno granatno jabolko. Na kamnith zidovih se pojavi glicinija, kaktusi in netresk. Streha na objektih je zelena - nasajen je sedum - in se tako poveže v koncept mediteranskega vrta.

alepski bor (granatno jabolko)

http://www.femina.hr/clanak/index/r/3/c/3120/se/zdravlje_bijeli-bor-odagnaje-jesenski-blues-

aloja vera

netresk

rožmarin

kaktus oleander

sivka glicinija http://www.viva.si/Alternatina-in-naravna-pomo%C4%8D/3859/Aloja-vera

http://www.theroyallandscape.co.uk/seasonal-highlights/the-savill-garden/may/

www.bodieko.si/sivka

http://www.favn.si/rozmarin-rosmarinus-ofﬁcinalis

http://pixabay.com/en/cactus-ﬂower-plant-166258/?oq=cactus%20OR%20 bs.wikipedia.org/wiki/Glicinija cactus-apples

blog.metmuseum.org/cloiste-gadens/2010 /09/24/pretty-poison/nerum-oleander-detail_500/

vizualizacija

pogled na kulturne terase z mediteransko zasaditvijo

projekt

fasada in izbor materialov

MATERIALI - TLAK

Izbor materialov je pogojen z zgodovinskim spominom na dejavnost izdelovanja opeke, ki je oblikovala današnjo podobo Fiese. Poleg kamna in betona, kot glavna in prevladujoča materiala, se uporabi opečnat tlak in zidaki v interjerju objekta. Uporabljeni materiali tako s svojo prisotnostjo pripovedujejo zgodbo, ki je na ta način celostno predstavljena obiskovalcu. Fasada je iz vidnega betona, vlitega na mestu v pripravljen opaž. Opaž je peskan oziroma je vanj vstavljena matrica,

cgtextures.com teraco s dodatkom zdrobljene opeke - notranjost

cgtextures.com teraco - notranjost

da dobimo efekt grobe strukture betona. Mešanici je dodan

cgtextures.com

agregat laporja in peščenjaka, ki data betonu rjavkasto-zel-

prani beton - zunanjost

en odtenek. S to barvo se približamo tradicionalnim barvam primorskih fasad v zemeljskih in pastelnih tonih ter dajemo vizualni občutek spoja naravnega terena in grajenega objekta - objekt, ki zraste iz tal. MATERIALI - FASADA

Kjer se pojavijo večje zasteklitve, so dodani perforirani prefabricirani elementi vidnega betona, ki je gladek in ustvari kontrast z grobo strukturo vidnega betona na ostali fasadi. Perforacija prefabriciranih elementov je kot intrepretacija zlaganja opeke okoliških ograj, ki v notranjem prostoru ustvarijo zanimiv svetlobni učinek.

cgtextures.com vidni beton

burjaestate.com kamnit zid

soa.utexas.edu groba struktura vidnega betona

INTERPRETACIJA FASADE

osebni arhiv ograja iz opečnih zidakov

osebni arhiv fasada

texturelib.com perforacija - prefabriciran element

www.archdaily.com/440450/vinicola-cuna-de-tierra-cca/

perforacija - primer

program

programska izhodišča

Gastronomski del Restavracija a la carte (15-20 miz ) S ponudb0 lokalnih pridelkov in izdelkov. V okviru restavracije bi bil omogočen tudi nakup lokalnih izdelkov. Restavracija bi bila odprta tako za goste apartmajev in sob, kot tudi za zunanje goste, ki bi prišli z namenom uživanja v dobri mediteranski kuhinji. Izvajala bi lahko tudi cateringe za večja kongresna srečanja ali bolj intimne dogodke. Bar

http://www.pinterest.com/pin/118852877639186049/ http://www.pinterest.com/pin/257338566181785984/

http://design-milk.com/25hours-hotel-bikini-berlin/destin-25hours-bikini-berlin-hotel-1/

Prav tako kot restavracija, bi bil odprt za vse goste. Udeleženci kongresov, sestankov, predavanj bi se lahko okrepčali med odmorom; počitnikarjem bi nudil prijetno osvežitev; v večernem času pa bi lahko gostil tematske zabave in poživil nočno življenje v Fiesi. Kongresni del Sejna soba bi lahko sprejela od 20-50 oseb. Namenjena bi lahko bila poslovnim sestankom, manjšim kongresom, teambuilding programom, predstavam, dogodkom, predavanjem... v sklopu RTV Slovenija, lahko pa bi se sejna soba/ dvorana tudi oddajala za zunanje prireditelje. Dvorana je prilagodljiva - saj je postavitev stolov lahko poljubna, prav tako pa uravnavnje svetlobe in pogledov. Počitnikarji bi jo uporabljali kot dodaten prostor za druženje, v prehudi vročini ali v primeru slabega vremena, ko so dejavnosti na prostem omejene.

59 http://www.pinterest.com/pin/414401603184120299/

http://www.pinterest.com/pin/414401603184120299/

vizualizacija pogled na zeleni atrij v glavnem objektu

program

programska izhodišča http://www.urdesign.it/wp-content/uploads/2013/05/10-25hourshotel-in-vienna-by-dreimeta.jpg

http://www.urdesign.it/wp-content/uploads/2013/05/19-25hourshotel-in-vienna-by-dreimeta.jpg

http://www.urdesign.it/wp-content/uploads/2013/05/1425hours-hotel-in-vienna-by-dreimeta.jpg

apar tmaji in sobe

Wellness Bližina Strunjanskih in Sečoveljskih solin ponuja možnost specifičnega wellness programa, ki je značilen za dano po-

wellness

dročje. S tem bi zapolnil vrzel v wellness programu, ki ga Fiesa ne ponuja. Poleg tega bi se lahko v wellnessu izvajala ponudba in prodaja produktov uporabljenih v wellnessu ter ostalih produktov iz soli. Poleg programa talasoterapije, bi nudila tudi vse vrste savn in specializiranih masaž. Apartmaji in sobe V poglavju o turizmu sem že omenila tehniko trženja z zgodbami. RTV Slovenija ima dolgo zgodovino, ki jo lahko izkoristi za oblikovanje zgodb. Tako bi bili apartmaji in sobe tematske. Vsaka soba bi nosila del zgodovine, daljne ali bližnje, RTV Slovenija in bi bila opremljena v duhu zgodbe in časa v http://www.25hours-hotels.com/__we_thumbs__/1731_7_25hHafenCity---Koje-Detail-2-gross.jpg

katerem je nastala. Apartmaji pa bi imeli karakterje različnih znanih osebnosti, ki so burila domišljijo, nas prikovala pred televizijske zaslone in se nam za vedno vtisnila v spomin.

http://www.pinterest.com/pin/536913586795420051/

http://www.pinterest.com/pin/246501779576841718/

5 ETAŽA

zasebno

nastanitvene kapacitete

program

Objekt z apartmaji

programska shema

soba stopnice

4 ETAŽA nastanitvene kapacitete

Programska zasnova

Objekt s sobami

Objekt z apartmaji

Komunikacije

soba

komunikacije

kopalnica

loža/terasa

Restavracija, bar in kongresni del so od servisnih prostorov

loža/atrija/terasa

stopnice

ločeni z glavno povezovalno osjo, ki razdeli in povezuje ob-

stopnice

kopalnica

jekt. Tako je glavni program umeščen v ospredje, z razgle-

atrij

dom na zelenje in morje. V pritličju se nahaja recepcija, ki je

Javni program je zgoščen v pritličju glavnega objekta.

3 ETAŽA

umeščena ob glavni povezovalni osi in komunikacijskem jed-

nastanitvene kapacitete

ru, ki pritličje povezuje z garažo. Svetlobo dobiva z zelenega atrija, prav tako umeščenega ob glavni osi. Ob recepciji je še prostor za administracijo, toalete in shramba. Za volumnom

Objekt s sobami

Objekt z apartmaji

Komunikacije

soba

komunikacije

kopalnica

loža/atrij/terasa

ji in wellnessom se nahaja ob loungu. Z wellnessom v 1 in 2

loža/atrija/terasa

stopnice

etaži prehaja program iz javnega v poljavni, ki se nato z apart-

restavracije pa se nahaja kuhinja. Topla povezava z apartma-

maji in sobami v 3,4 in 5 etaži zaključi z zasebnim.

stopnice

2 ETAŽA

Nastanitvena objekta sta programsko ločena, saj se v enem

wellness

nahajajo sobe (2-4 posteljne), v drugem pa apartmaji (2-5

poljavno Wellness

Tehnični prostori

wellness osrednji del

tehnika

hodnik

Komunikacije

garderoba

komunikacije

posteljni). vhod apartmaji

dostop apartmaji

Poti uporabnikov vhod welness/apartmaji

Gosti Dostop z avtomobilom: uvoz v garažo in nato preko komu-

1 ETAŽA

nikacijskega jedra dostopa do pritličja in recepcije, kjer ga

povezovalni del

usmerijo do željenega programa.

Wellness

Komunikacije

wellness saune

komunikacije

Peš dostop: naključni obiskovalec, ki želi obiskati restvaraci-

topla povezava do apartmajev/ wellenssa

jo ali wellness in ni gost nastanitvenih kapacitet, dostopa do objekta na vzhodni strani. Na recepciji dobi informacije, kjer ga usmerijo v pravo smer.

PRITLIČJE glavni objekt

Gostje sob in apartmajev imajo dve možnosti dostopa do nas-

servisni vhod

tanitve - glavna je po slikoviti poti ob mediteranski nasaditvi

vhod

Restavracija

Bar

Recepcija

Kongresni del

restavracija

bar

lounge

garderoba

dišavnic in sadnega drevja, kjer nato vstopajo v objekt, up-

terasa restavracije

terasa bara

toalete

sejna soba

oraba druge, tople povezave v pritličju glavnega objekta pa

kuhinja

Komunikacije

administracija

tehnika

je mišljena predvsem v slabem vremenu, ko gost ne želi biti

prostori za zaposlene

komunikacije

recepcija

Tehnični prostori

zunaj.

servisni vhod/smeti

glavni hodnik

zeleni atrij

tehnika

Poti zaposlenih

KLET

Servisni vhod za restavracijo se nahaja na vzhodni strani, zas-

garaža

novan tako, da ne pritegne pozornosti gostov.

dostop v pritličje

Zaposleni v administraciji in recepciji uporabljajo glavni garaža

vhod, v primeru prihoda z avtomobilom pa lahko uporabijo

komunikacije

tudi garažo, saj je na voljo dovolj parkirnih mest. DIAGRAM KOMUNIKACIJ servisni vhod vhod/uvoz

poti zaposlenih poti obiskovalcev

uvoz v garažo 0

konstrukcija

konstrukcijska shema

Temelji

Za temeljenje garaže so predvideni pasovni AB temelji, v flišarmiranobetonska plošča 30 cm armiranobetonska plošča 20 cm

na tla. Mesta kjer bi bila tla slabše kvalitete, je potrebno nadomestiti z uvaljanim tamponskim materialom. Talna plošča je AB debeline 20 cm med pasovnimi temelji. Pritličje se temelji z AB mikropiloti do trdne podlage. Zaradi slabih flišnih tal in nevarnosti zdrsa terena se vkopani del pritličja zavaruje

glavni objekt

armiranobetonski zidovi 20 cm

z armiranobetonskimi piloti. Zgoraj teren pred zdrsom varuje obstoječi oporni zid.

mikropiloti Φ 30 cm

armiranobetonska plošča 30 cm

Konstrukcijski princip del A Armiranobetonske stene skupaj z armiranobetonsko ploščo in nosilcem tvorijo konzolo. Tako so mogoče tudi odprtine (predvsem vrata), saj sta natezna in tlačna cona (40 cm nad in pod odprtino) neprekinarmiranobetonski zidovi 20 cm

jeni.

armiranobetonski nosilci 20/55 mikropiloti Φ 30 cm

B garaža

pasovni temelji 70 cm

konstrukcija

konstrukcijska shema

B Stene in medetažne plošče Nosilna konstrukcija je sestavljena iz AB sten debeline 20 cm streha - armiranobetonska plošča 20 cm

in medetažnih plošč debeline 20-30 cm. V garaži se za premostitev večjih razponov uporabijo nosilci dimenzij 20/55 cm. Pri glavnem objektu AB stene skupaj s ploščami in nosilci v

sobe in apartmaji

garaži tvorijo konzolo. Stene zgornjih dveh objektov pa skupaj s ploščami tvorijo konzolne stenske nosilce.

armiranobetonski zidovi 20 cm armiranobetonska medetažna plošča 20cm

armiranobetonska plošča 20 cm

armiranobetonski zidovi 20 cm

Konstrukcijski princip del B Armiranobetonske stene, ki potekajo v več etažah, skupaj z armirano-

stopniišče in wellness

betonskimi ploščami tvorijo konzolne stenske nosilce.

B armiranobetonska plošča 20 cm

temeljna plošča 25 cm armiranobetonski zidovi 20 cm pasovni temelji 70 cm

konstrukcija faze gradnje

1 Obstoječi objekt s prizidki, terasa z

4 gradnja garaže in nato zasutje ter

opornim kamnitim zidom pred njim

priprava terena za gradnjo pritlične-

in stopnice se ruši.

ga dela objekta.

2 Konstrukcija začasne armiranobet-

5 Gradnaj pritličnega dela objekta in

onske sidrne grede za vzpostavitev

odstranitev začasne armiranobeton-

lokalnega varovanja brežine, zaradi

ske sidrne grede.

slabih flišnih tal.

3 Priprava tal za gradnjo garaže ter

6 Gradnja povezovalnega dela z well-

mikropiloti za pritlični del objekta.

nessom in nastanitvenih objektov.

zasnova

požarna varnost, energetska učinkovitost, hlajenje in ogrevanje

Požarna varnost

Energetska učinkovitost

Ogrevaje in hlajenje

Požarna varnost se zagotavlja s sistemi javljanja požara,

Oblika stavbe je prilagojena klimatskim pogojem - s člen-

Svetloba in osončenost pa sta zagotovljeni tudi iz južne strani

Dvorežimska (nizko- in srednjetemperaturna) toplotna čr-

odvoda dima in samodejnega gašenja požara. S predvidenimi

jenostjo je omogočeno gibanje zraka, atriji omogočajo nara-

ter svetlobnikov na strehi objekta.

palka, s talnim ogrevanjem in radiatorji, ki je povezana s cen-

gradbenimi ločitvami, možnostjo odvoda dima in toplote pre-

vno prezračevanje in osončenost. Glede na klimatske razmere

ko odprtin in možnostjo hitre evakuacije preko predvidenih

se je pri orientiranosti potrebno odločiti, kaj ima prednost -

Objekt je delno vkopan v teren, s tem so energetske izgube

elov na stropu objekt hladi v poletnih mesecih.

evakuacijskih poti in izhodov na prosto bo zagotovljena varna

zimska ali poletna učinkovitost - pri predlagani zasnovi ob-

manjše, zaradi konstantne temperature zemlje. Apartmaji in

S toplotno črpalko zrak-voda je mogoče učinkovito ogrevati,

evakuacija oseb in možnost ustrezne intervencije. Evakuaci-

jekta je zagotovo bolj pomembna zaščita pred poletnim pre-

sobe imajo lože z zasteklitvijo, ki varuje pred vremenskimi

pripravljati toplo sanitarno vodo, prezračevati in hladiti.

jske poti so široke 1.20 m oziroma širše in ustrezajo minimal-

grevanjem.

vplivi in hkrati ščiti pred hrupom.

Dostopi do objekta za intervencijska vozila so na glavni cesti

Objekt se zaradi lokacije in prioritete pogleda obrača pro-

Pri zasnovi sem poskušala vzpostaviti in oblikovati zdravo in

pred objektom (kota garaže: -2.80m) na severni strani. Zas-

ti severu, ker pa se nahaja v priobalnem pasu slovenskega

uporabnikom vzpodbudno okolje (velike okenske odprtine,

tralnim klimatskim sistemom in poleti preko hladilnih pan-

ni dovoljeni širini.

nova objekta je v skladu s tehničnimi smernicami, uporablje-

mediterana z milejšo klimo kot v kontinentalnem pasu, ni

dovolj svetlobe, naravno prezračevanje, kontinuiteta povezav

ni so materiali, ki ustrezajo določilom požarne varnosti. Ob-

pričakovati večjih toplotnih izgub pozimi zaradi omenjene

med notranjostjo in zunanjostjo) ter hkrati zagotoviti ener-

jekt je razdeljen na posamezne sektorje.

orientiranosti. Poleti pa mu le-ta zagotavlja boljše razmere.

getsko učinkovitost.

fotograﬁje makete

VI. graﬁčne priloge

Fiesa, 1973: Razglednica spodaj prikazuje počitniški dom (današnji hotel Barbara) in hotelsko plažo.

Arhiv Mestne knjižnice Piran

Fiesa, 1972: Na razglednici zgoraj vidimo, da so obiskovalci poleg kopanja v morju izrabljali tudi veliko jezero za izvajanje raznih vodnih športov. Opazimo tudi, da je bilo jezero bolj dostopno, brez visokega rastlinja, ki danes obdaja jezero. Viden je tudi kanal, ki povezuje sladkovodno jezero z morjem.

Arhiv Mestne knjižnice Piran

graﬁčne priloge

I. situacija

1:2000

II. situacija

1:500

III. tloris kleti

1:200

IV. tloris pritličja

1:200

V. tloris 1 etaže

1:200

VI. tloris 2 etaže

1:200

VII. tloris 3 etaže

1:200

VIII. tloris 4 etaže

1:200

IX. tloris 5 etaže

1:200

X. prerez A-A

1:200

XI. prerez B-B

1:200

XII. prerez C-C

1:200

XIII.fasadi

1:200

XIV. fasadi

1:200

zaključek zahvala

Profesor Miloš Florjančič hvala za vse predano znanje tekom študija, modre in spodbudne besede ter kreativne momente. Mitja Zorc hvala za vse konstruktivne nasvete in kritike ter izčrpne in strokovne podatke. Matej Blenkuš hvala za pomoč pri konstrukciji. Mami in Oči hvala za vse. Mami za vso podporo, skrb, ljubezen ...in printe ter vse potrebne podatke. Oči hvala za “potrpežljivo sobivanje” in dobrote z vrta, gozda ter vse okusne čajčke. Jure hvala za pomoč pri reševanju računalniških tegob. Anže hvala, ker verjameš vame in me imaš rad. Hvala za vse iskrene kritike in pohvale. Vid hvala za koristne nasvete. Tadej in Martin hvala za pomoč pri maketi in prostorskih prikazih. Sošolci hvala, ker sem lahko z vami izkusila sladke in grenke trenutke na faksu in rastla z vami.

hotelska plaža DELAVSKI POČITNIŠKI DOM FIESA morje

POČITNIŠKI DOM ZA OTROKE IN MLADINO FIESA HOTEL FIESA HOTEL BARBARA DOM CŠOD “BREŽENKA” FIESA POČITNIŠKI DOM MLADINSKA KNJIGA ZASEBNI APARTMAJI

plaža

veliko jezero ZASEBNI APARTMAJI

ZASEBNI APARTMAJI

avtokamp

avtokamp črpališče OBMOČJE UREJANJA cesta Beli Križ -Fiesa ZASEBNI APARTMAJI malo jezero

SITUACIJA | 1:2000

servisni objekt kampa

VOLUMEN Z BAROM VOLUMEN Z RESTAVRACIJO VOLUMEN S SEJNO SOBO

OBJEKT A | apartmaji OBJEKT B | sobe

SITUACIJA | 1:500

616,9 m²

TLORIS KLETI | 1:200

III

84,92 m²

Bar 4 | bar | 80,87 m² | teraco 5 | terasa bara | 33,43 m² | teraco Skupaj kvadratura

114,3 m²

147,69m²

121,56 m²

107,03 m²

Skupaj kvadratura PRITLIČJE 490,58 m² TLORIS PRITLIČJA | 1:200

28,32 m²

Skupaj kvadratura 1 ETAŽA

57,87 m²

TLORIS 1 ETAŽE | 1:200

108,8 m²

22,39 m²

Skupaj kvadratura 2 ETAŽA 158,49 m² TLORIS 2 ETAŽE | 1:200

90,05 m²

Skupaj kvadratura

90,7m²

Skupaj kvadratura OBJEKT A+B 180,75 m² TLORIS 3 ETAŽE | 1:200

VII

Objekt A - apartmaji A1 | apartma 2+1 A2 | apartma 2+1 A3 | apartma 4+1 A4 | apartma 2+2

| 18,8 m²| parket | 16,76 m²| parket | 30,04 m² | parket | 20,02 m²| parket

Skupaj kvadratura

85,62 m²

86m²

Skupaj kvadratura OBJEKT A+B 171,62 m²

TLORIS 4 ETAŽE | 1:200

VIII

Objekt A - apartmaji A1 | apartma 2+1 A2 | apartma 2+1 A3 | apartma 4+1 A4 | apartma 2+2

| 12,48 m² | parket | 12,14 m² | parket | 12,64 m² | parket | 7,41 m² | parket

Skupaj kvadratura

44,67 m²

TLORIS 5 ETAŽE | 1:200

XII

FASADA | 1:200

ZAHODNA FASADA A OBJEKTA | 1:200

ZAHODNA FASADA B OBJEKTA | 1:200

FASADI | 1:200

XIII

SEVERNA FASADA | 1:200

VZHODNA FASADA A OBJEKTA | 1:200

FASADI | 1:200

XIV

zaključek viri in literatura

Knjižni viri in literatura

Internetni viri in literatura:

Arhiv Mestne knjižnice Piran

hitektovega rojstva. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo

Brezovec, Tomi in Maja Pak. 2011. 20 let slovenskega turiz-

Balažič, Gregor. “Turizem kot dejavnik socialnogeografskega

Kralj-Pavlovec, J. (1999). Edo Mihevc - urbanist, arhitekt in

ma.

razvoja.” Geografski obzornik letnik 57. številka 1 (2010) str.

oblikovalec : vrednotenje povojnega urbanizma slovenske

j/20-let/ (26.8.2013).

13-18.

obale. Urbani izziv, Let. 10 št.2 (1999), 48-65

Brglez, e tal (2005): Portorož – zgodovina turizma in hotela

Bernik, Stane (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest:

Lenarčič, M. in Turk, R. (1998). Slovenski mediteran.

Palace. http://www.ick.si/PDF/Palace.pdf (26.8.2013)

Koper, Izola, Piran. Ljubljana : Mladinska knjiga

Nazarje: Epsi

Francis, Justin. B. l. Travel trends and predictions. http://

Bojnec, Š. (2009). Nekateri dejavniki razvoja turistične des-

prof. dr. Marušič, J.: Značilni krajinski vzorci Slovenije, MOP,

www.responsibletravel.com/resources/future-of-tourism/

tinacije. V Management, izobraževanje in turizem (str. 234).

Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana, 1996

travel-trends.htm (26.8.2013)

Portorož : Turistica, Fakulteta za turistične študije

Pavlin, S. (2011). Arhitekt, pedagog, oblikovalec in slikar. Ra-

Občina Piran. 2009. Strategija razvoja turizma v občini Pi-

Brezovec, Rudež Nemec. (2009). Marketing v turizmu:

dovljica: Didakta

ran

izhodišča za ustvarjalno razmišljanje in upravljanje. Porto-

dr. Pavlovec, R. (1977). Geološki sprehod po Slovenski obali.

filelib/strategija/piran__integralni_dokument-konni.pdf

rož: Fakulteta za turistične študije - Turistica

Planinski vestnik, 1977, 401-408

(26.8.2013)

http://www.dvajset.si/prvih-20/pregled/prej-in-zda-

2009-2015.

http://www.portoroziromasi/partnerji/

Brezovec Aleksandra: Marketing v turizmu – Izhodišča za

Perko, D., Orožen Adamič, M. (2001). Slovenija : pokrajine in

Slovenia.info. http://www.slovenia.info/ (5.4.2014)

razmišljanje in upravljanje. Portorož : Turistica – Visoka šola

ljudje. Ljubljana : Mladinska knjiga

SPIRIT. B. l. a. Ključni izzivi in priložnosti, s katerimi

za turizem, 2000. 144 str

Pintarič, I (2009). Portorož - razvoj turistične arhitekture na

Budkovič, T. in Koželj, J. (2011). Edo Mihevc : vodnik po ar-

prelomu 19. in 20. stoletja. Magistrsko delo. Koper

pictures%5CTB_board%5Catachments_1%5C2011%-

hitekturi. Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo

Simič, Slobodan. 2000. Piran na robovih stoletij. Ljubljana :

5CIzivi_in_prilo%C4%B9%C4%BEnosti_evropskega_turiz-

Fakin, B. (2007). STRATEGIJA TRŽENJA TURISTIČNEGA

Institut za komunikacije in informatiko

ma_11720.pdf (26.8.2013)

PODJETJA NA PRIMERU HOTELSKEGA KOMPLEKSA

Teržan, V. (2011): Edo Mihevc, arhitekt. Mladina. št. 2, 2011,

TZS. 2012. Slovenski turizem v številkah. http://www.slove-

SALINERA II. Specialistično delo. Ljubljana: Univerza v Lju-

46-52

nia.info/pictures/TB_board/atachments_1/2013/tvs_bro-

bljani, Ekonomska fakulteta

Umek, M. et al. (2001). Tu sem doma 1. Domača pokrajina:

sura_2012_slo_web_16569.pdf (26.8.2013)

Fister, P:Glosar arhitekturne tipologije, Ljubljana 1993a)

Spoznavanje družbe za 4. razred osnovne šole

TZS. B. l. Osnovne informacije. Http://www.turisticna-zveza.

Fister, P.:ARHITEKTURNE KRAJINE IN REGIJE SLO-

Zidanski, M. (2005). Kongresna dejavnost. Bled : Albatros

si/osebna-kartica (26.8.2013).

sooča

evropski

turizem.

Http://www.slovenia.info/

VENIJE, Ljubljana 1993b)

UNWTO. 2011.Tourism Satellite Account. http://statistics.

Gregorčič, D. (2013): Analiza možnosti razvoja turizma na

unwto.org/sites/all/files/pdf/unwto_tsa_1.pdf (25.5.2013)

primeru občine, diplomsko delo. Fakulteta za management,

UNWTO. 2013. UNWTO Tourism Highlights 2013 Edition

Koper

http://dtxtq4w60xqpw.cloudfront.net/sites/all/files/pdf/

Hajšek, B., Kovač, N. in Kerovec, D. (2011) Slovenska obala

unwto_highlights13_en_hr_0.pdf (26.8.2013)

– včeraj, danes, jutri. Raziskovalna naloga. Srednja šola za

Vlada RS. 2012. Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-

gostinstvo in turizem Maribor

2016. http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageu-

Kodrin, L. (2011). Trženje v turizmu. Celje: Fakulteta za

ploads/turizem/Turizem-strategije_politike/Strategija_tur-

komercialne in poslovne vede

izem_sprejeto_7.6.2012.pdf (25.5.2013).

Koselj, N. (1995). Arhitektura 60-ih let v Sloveniji. Ljubljana:

Gabrijelčič, P. (2005). PODROBNEJŠA ZASNOVA PROS-

TORSKIH UREDITEV OBALNEGA PASU. Priloga končnega

Košir, F. (2011). Edo Mihevc : 1911-1985 : ob stoletnici ar-

poročila. http://www.rrc-kp.si/images/stories/dokumenti/ pdf/Obalni-pas-priloga-koncnega-porocila.pdf (5.4.2014)