2.4.2. Mednarodni pomen

nosilni turistični produkt za privabljanje turistov v destinacijo je v strategiji Rudnik živega srebra. Na drugi ravni hierarhije pa so turistični produkti razdeljeni v štiri stebre idrijskega turizma:

• Dediščina živega srebra – UNESCO Svetovna dediščina (interes obiskovalcev: zgodovina in tehnika); • Idrijska čipka – UNESCO Nesnovna dediščina človeštva (interes obiskovalcev: umetnost in dizajn); • Idrijski žlikrofi (interes obiskovalcev: gastronomija); • Geopark Idrija – UNESCO globalni geopark (interes obiskovalcev: narava in rekreacija).

Vsebine, povezane z naravo in rekreacijo, sodijo v zadnji steber in jih podrobneje pokriva UNESCO globalni geopark Idrija, katerega koordinator je prav tako Zavod za turizem Idrija.

2.4.2. Mednarodni pomen

Krajinski park ima velik mednarodni pomen, kar je potrdila tudi organizacija UNESCO z vpisom nominacije Dediščina živega srebra, Almadén in Idrija na UNESCO seznam svetovne dediščine dediščine ter podelitvijo statusa UNESCO globalnega geoparka Idrija.

Geopark Idrija zajema območje celotne občine Idrija v površini 294 km2, ki je bilo zaradi svoje naravne in kulturne dediščine ter edinstvenim prepletom narave, kulture ter bivanjem človeka v tem območju, leta 2013 razglašen za UNESCO globalni geopark Idrija. UNESCO globalni geopark je po definiciji območje z izjemnimi geološkimi in drugimi naravnimi danostmi in znamenitostmi, v katerem se lokalno prebivalstvo poveže z namenom varovati naravo in izobraževati o njeni redkosti in posebnosti. Divje jezero je ena izmed točk, ki je v sklopu UNESCO globalnega geoparka Idrija prepoznano kot točka mednarodnega pomena, preostale tri so še Antonijev rov, Idrijsko rudišče živega srebra in Idrijski prelom. Te štiri naravne znamenitosti dajejo idrijskemu območju edinstven izgled v svetovnem merilu.

Geopark v sodelovanju s prebivalci in lokalnimi turističnimi ponudniki na podlagi dediščine in lokalnih zgodb razvija različne (geo)turistične aktivnosti in s tem spodbuja trajnostni razvoj območja. Krajinski park Zgornja Idrijca predstavlja eno izmed osrednjih in najpomembnejših območij v Geoparku Idrija, kjer se v praksi implicira ukrepe ohranjanja ter na drugi strani trajnostnega razvoja območja in lahko služi kot primer dobre prakse pri izvajanju ukrepov na celotnem območju Geoparka Idrija in obratno.

Na območju najdemo več rastlinskih in živalskih vrst, zavarovanih z direktivama Nature 2000 Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC) ter Direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic (79/409/EEC). Od rastlinskih vrst izpostavimo kranjski jeglič (Primula carniolica), ki je bil v okolici Divjega jezera prvič opažen in predstavlja slovenski endemit ter lepi čeveljc (Cypripedium calceolus). Od živalskih vrst izpostavimo avtohtono vrsto rib v Idrijci, in sicer soško postrv tipa Zgornja Idrijca (Salmo marmoratus), navadni koščak (Austropotamobius torrentium) in pa človeško ribico (Proteus anguinus), ki prebiva v kraškem podzemlju (opažena je bila v jamskem rovu pod Divjim jezerom) in predstavlja endemično vrsto Dinarskega krasa.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 26

Na območju parka sta dve posebni ohranitveni območji Natura 2000, in sicer Idrijca s pritoki in Trnovski gozd – Nanos, pomembni za vodna in obvodna okolja, jame, ter gozdnato območje Trnovskega gozda in Nanosa, ter eno posebno območje varstva – Trnovski gozd, kot območje pomembno za ptice in obsega severovzhodna pobočja pod Trnovskim gozdom.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 27