3.1.2. Podatki o kulturni dediščini z oceno stanja

V večjem delu območje parka sovpada s krajinsko enoto Idrijsko-Cerkljansko hribovje, katerega ključne značilnosti so:

• ozke doline z vodotoki, visoke planote, • značilna arhitektura, celki, travinje, • razčlenjenost, gozdnatost, • rudarjenje, odmaknjenost, • klavže, spomeniki druge svetovne vojne.

Večina parka (78 % površine parka) spada v krajinsko podenoto Idrija z zgornjo Idrijco, za katero je ocenjeno dobro stanje krajinske podenote. Vključuje dolino Idrijce – ozko dolino z značilno razpršeno poselitvijo, kmetijskimi zemljišči in poraščenimi območji, ki prehaja v položne hrbte.

Zgradbo prostora gradi glavna dolina, dolina Idrijce s stranskimi pritoki, vejami, ki dajejo prostoru jugovzhodno-severozahodno usmeritev. Značilno za enoto je tudi zaporedje hribovitih, visokih planot in gozdnatih hrbtov kot tudi prisotnost strmih pobočij, globokih dolin in številnih grap. Na splošna prostorska razmerja pa je v tej enoti močno vplival tudi človek, in to predvsem z rudarjenjem v Idriji. Relief označuje globoke doline izrazite »V« oblike s številnimi stranskimi in tudi globoko vrezanimi grapami ter visoke planote. Vode tečejo po številnih dolinah in grapah, same planote pa so brez površinskih vod ali zgolj s posameznimi izviri in potočki. Strma pobočja dolin poraščajo gozdovi, ki so večinoma bukovi. V ozkih dolinah je malo možnosti za njivsko obdelavo, čeprav se ponekod, predvsem v dolinah rek, vsili tudi s pomočjo terasiranja. Dolinska dna so pretežno travnata, le redke in majhne njive jih členijo, so pa prepredena z razpršeno in redko poselitvijo. Manjše izravnave v pobočjih prepredajo celki.

3.1.2. Podatki o kulturni dediščini z oceno stanja

Območja in enote kulturne dediščine so v območju krajinskega parka pogosti, kar je posledica bogate kulturne dediščine, ki je vezana predvsem na tehnične objekte, povezane z rudarjenjem, oglarjenjem ali zgodovinskimi dogodki na tem območju.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 59