Tabela 7: Seznam rastlinskih vrst Natura 2000

Tabela 7: Seznam rastlinskih vrst Natura 2000

Koda vrste HT Vrsta HT Vrsta (lat.) Skupina Kvaliteta cone Ime območja Natura2000

SP-1474 Bertolonijeva orlica Aquilegia bertolonii rastline nezadostna Trnovski gozd Nanos -

SP-4071 Zoisova zvončica Campanula zoysii rastline nezadostna Trnovski gozd Nanos -

SP-1902 lepi čeveljc Cypripedium calceolus rastline nezadostna Trnovski gozd Nanos -

SP-4108 kranjski jeglič Primula carniolica rastline sprejemljiva Trnovski gozd Nanos -

SP-4108 kranjski jeglič Primula carniolica rastline sprejemljiva Idrijca s pritoki SP-4117 rebrinčevolistna hladnikija Hladnikia pastinacifolia rastline sprejemljiva Trnovski gozd Nanos -

Bertolonijeva orlica (Aquilegia bertolonii)

Bertolonijeva orlica je 10-30 cm visoka trajnica s pokončnim steblom, ki je v spodnjem delu golo, v zgornjem pa žlezno puhasto dlakavo. Ima enega do dva kimasta svetova modre ali modrovijolične barve. Raste na kamnitih traviščih, na meliščih in v skalnih razpokah na nadmorski višini 600 do 2000 m, na apnencu in dolomitu. V parku je prisotno eno rastišče na skrajnem zahodnem delu parka, vzhodno od Velikega Bukovca. Ponekod jo ogrožajo naravno zaraščanje melišč, paša drobnice in množično planinarjenje.

Zoisova zvončica (Campanula zoysii)

Zoisova zvončica je 2 do 10 cm visoka trajnica, ki navadno raste v majhnih šopih in blazinah. Pritlični listi so jajčasti, zgornji pa eliptični do podolgovati. Vijoličasto modri cvetovi so trebušaste oblike, v eno- do štiricvetnih grozdih. Raste v skalnih razpokah dolomitnega apnenca na nadmorski višini 550 do 2750 m najpogostejša pa je med 1500 in 2500 m. Redkejša je na meliščih ali naplavljena na skalah ob alpskih rekah. Ponekod zaseda tudi sekundarne antropogene habitate, npr. zidove ob cestah. Je reliktni endemit. Rastišča vrste so prisotna na veči delih parka: na pobočju desnega brega Belce gorvodno od Putrihovih klavž, jugovzhodno od Kozjega roba, v bližini Bedrove drage, vzhodno od Idrijske Bele, ter na treh lokacijah ob Idrijci med Fežnarjem in Lajštom.

Lepi čeveljc (Cypripedium calceolus)

Lepi čeveljc je 20-60 cm visoka zelnata trajnica z jajčastimi listi, ki so spiralasto nameščeni. Cvetovi so največji med evropskimi orhidejami, z živo rumeno medeno ustno vrečaste oblike, preostali listi cvetnega odevala so rdečerjavi, suličasti, zoženi v dolgo konico. Raste v svetlih bukovih in mešanih gozdovih in na robovih gozdov v submontanskem in montanskem pasu. Njena rastišča so polsenčna, na zračnih suhih tleh na karbonatni podlagi. Rastišče lepega čeveljca je opredeljeno na več kot polovici območja krajinskega parka, na vzhodnem delu z izjemo kmetijskih površin in območij naselij. Ogrožajo ga množično obiskovanje njegovih rastišč, nabiranje,

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 41

onesnaževanje zraka z dušikovimi spojinami, pogozdovanje in naravno zaraščanje z lesnimi vrstami.

Kranjski jeglič (Primula carniolica)

Kranjski jeglič je 7-20 cm visoka trajnica z dolgo koreniko. Vsi listi so združeni v pritlično rozeto in nekoliko mesnati. Na vrhu stebla je kobulasto socvetje z 1-15 (najpogosteje 2-4) rožnatimi cvetovi. Raste na dolomitu in dolomitiziranem apnencu, redkeje na čistem apnencu, na vlažnem, lahko neposredno namočenem in senčnem skalovju, v grapah in soteskah, lahko tudi v vrtačah s temperaturnim obratom. Ponekod raste na skalnatih tleh v bukovem ali črno gabrovem gozdu, na sušnih, vlažnih kamnitih ali povirnih traviščih. Je slovenski endemit. Rastišče kranjskega jegliča je pričakovano na približno polovici območja krajinskega parka, na desnem bregu Idrijce. Najbolj znano in dostopno rastišče kranjskega jegliča je v neposredni okolici Divjega jezera. Sicer pa njegove populacije zaradi nedostopnosti rastišč zaenkrat niso ogrožene, vendar potencialne grožnje predstavljajo ljubiteljski gojitelji, spremembe v vodnatosti potokov, večje poseke in športni plezalci.

Rebrinčevolistna hladnikija (Hladnikia pastinacifolia)

Rebrinčevolistna hladnikija je do 40 cm visoka kobulnica, nekoliko podobna zeleni. Listi so bleščeči, pernato deljeni, cvetovi so beli. Raste na kamnitih traviščih, v skalnih razpokah in v svetlih gozdovih črnega bora na nadmorski višini 800-1300 m. Pogosto se naseli na sekundarna rastišča, npr. na grušč ob cesti. Ustrezajo ji svetla, odprta rastišča v bolj hladnem gorskem podnebju. Je edini slovenski rodovni endemit. Rastišče vrste je prisotno na skrajnem zahodnem delu parka, vzhodno od Velikega Bukovca. Trenutno je njena populacija še dokaj vitalna in neogrožena, vendar je zaradi svoje redkosti in omejene razširjenosti zelo dojemljiva za negativne vplive (opuščanje ekstenzivne paše, pogozdovanje).

Živalstvo

Območje krajinskega parka Zgornja Idrijca spada v dinarsko zoogeografsko območje.

Dolini Idrijce in Belce ter njune stranske grape s svojimi gozdnatimi pobočji ter grebeni s skalnimi stenami in vodotoki s čisto vodo predstavljajo raznolik življenjski prostor za živali. Ta pestrost habitatov pogojuje veliko številčnost živalskih vrst na razmeroma majhni površini.

Območje je življenjski prostor ogroženih živalskih vrst, zlasti zveri. Krajinski park je osrednji življenjski prostor rjavega medveda (Ursus arctos), volka (Canis lupus) in risa (Lynx lynx).

Več živalskih vrst je zavarovanih z direktivo Nature 2000 - Direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (92/43/EEC) ter Direktivo o ohranjanju prostoživečih ptic (79/409/EEC).

Trnovski gozd (območje v občini Idrija obsega severovzhodna pobočja pod Trnovskim gozdom) je pomembno območje za ptice: črna žolna (Dryocopus martius), divji petelin (Tetrao urogalus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus), kozača (Strix uralensis), sršenar (Pernis apivorus) in triprsti detel (Picoides tridactylus).

Trnovski gozd – Nanos je gozdnato območje Trnovskega gozda in Nanosa (v občini Idrija se območje razprostira južno od Vojskega, Idrije in Godoviča proti Trnovskemu gozdu) s prisotnostjo

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 42