3.2. Družbeno gospodarska situacija

plavljenja lesa opuščen. Razlog za opustitev je bil tudi v izkoriščenosti gozdov in škoda, povzročena na obrežjih voda.

Klavže so stale na reki Idrijci in njenih pritokih Belca, Zala in Klavžarica:

• Klavže na Idrijci (tudi Idrične klavže) so po dimenzijah in zmogljivosti največje. Zgrajene so bile leta 1772, široke so 10,8 m, razdalja med bregovoma reke je 41,4 m, za njimi pa je nastalo jezero v dolžini 785 m in omogočalo zajetje do 210.000 m3 vode. 20 km dolgo pot do Idrije je voda, ki je nesla les, opravila v 20 minutah. • Putrihove klavže (na Belci) so bile zgrajene 1779 leta po načrtih Jožefa Mraka. Njihove dimenzije so 7,2 m višine, 8,5 m debine in 44 m dolžina krone.. Pred tem so bile klavže lesene. Zaprta zajezitev je zdržala okrog 20.000 m3 vode, ki je po odprtju zapornic odplaknila skladovnico debel, zloženih pod njo, po Belci navzdol proti Idriji. Putrihove klavže so bile zgrajene za dopolnitev vloge Brusovih klavž približno 2 km dolvodno. • Brusove klavže (tudi Belčne klavže, na Belci) so danes prenovljene v celoti. Po načrtih domačina Ivana Mraka so strugo zajezili s kamnito pregrado, zaščiteno z lesenim nadstreškom. V njej je obokana odprtina, ki je bila zaprta z lesenimi vrati. Klavže na Belci so sezidali okoli leta 1750.

Vodni kanal Rake s kamštjo

Energetski sistem za črpanje vode iz rudnika živega srebra iz zadnje četrtine 18. stoletja. Sestavljajo ga: jez pri Kobili na Idrijci, vodni kanal v dolžini 2,5 km in leseno vodno kolo (premer 13,6 m) za pogon jamske črpalke. Sistem za črpanje vode poteka v ozkem kanjonu ob reki Idrijci, od Jezu pri Kobili do glavnega Jožefovega jaška rudnika živega srebra v Idriji.

Poselitveni vzorec v območju Krajinskega parka Zgornja Idrijca ustreza tipologiji razpršene poselitve (ne govorimo o pojavu razpršene gradnje).

V območju parka prevladujejo manjša razložena naselja vzdolž lokalnih cest (Idrijska Bela, Podroteja) ter razložene, samotne kmetije v hribovitih predelih krajinskega parka. Slednje se pojavljajo v celkih z razpršeno poselitvijo. Po podatkih občine Idrija (november 2020) ima v letu 2020 na območju KPZI svoje bivališče registrirano 113 prebivalcev, od tega 5 začasno. Prebivalci živijo v 58 gospodinjstvih v širih naseljih.

Krajinski park predstavlja ključno naravno območje za izvajanje prostočasnih in rekreacijskih aktivnosti prebivalcev mesta Idrija in širše. Aktivnosti v njem izvaja kar nekaj društev in organizacij (Društvo ZaKonc Tedna, Plezalno društvo Idrija, Zavod ID20, Mladinski center Idrija, Ribiška družina), ki med seboj tudi sodelujejo oziroma njihove aktivnosti povezujemo na Zavodu za turizem v skupne turistične pakete in prireditve.

Večina lokalnih prebivalcev želi še naprej živeti v krajinskem parku, ne izkazujejo pa velikega interesa v vključevanje razvojnih priložnosti (ekoturizem, kmečki turizem, gostinska dejavnost,

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 66