1 minute read

Prometna, energetska in komunalna infrastruktura

Na območju kopališča Lajšt, pri Sotočju Belce in Idrijce, je s skalometom urejen del obrežja, kar omogoča kopalcem lažji dostop do vode. V času kopalne sezone se del reke Idrijce v dolžini 130 m zajezi, ter se na tak način poviša koto gladine ter ustvari (umeten) tolmun, ki je primeren za kopanje in zanimiv za različne aktivnosti obiskovalcev.

Prometna, energetska in komunalna infrastruktura

Advertisement

Prometna infrastruktura na območju Občine Idrija obsega cestni režim (državne regionalne ceste, lokalne ceste in javne poti), kolesarke in pešpoti ter površine za mirujoči promet. Za občino je značilna zgoščenost gospodarske in prometne infrastrukture v mestu Idrija, zaledje občine pa ima razpršeno infrastrukturno mrežo.

Glavni cilj prometa v občini je zagotoviti zadovoljiv nivo prometnih uslug, hkrati pa ekološka sanacija naselij in naravnega okolja. To pomeni sožitje med različnimi človekovimi dejavnostmi in varstvom narave. Enako velja za območje krajinskega parka. V letu 2021 je bila že narejena Študija nosilnih zmogljivosti za Krajinski park Zgornja Idrijca, na podlagi katere se je v času poletne sezone prvič sprejelo ukrepe za umiritev prometa na relaciji Podroteja – Lajšt:

• brezplačni javni avtobusni prevoz na relaciji Idrija – Lajšt med vikend v juliju in avgustu, • organizacija Vikenda brez avtomobila konec v začetku meseca julija, • plačljivo parkiranje na treh parkiriščih na območju kopališča Lajšt, • označitev mest v Strugu, kjer je dovoljeno parkiranje.

Dejstvo je, da se število obiskovalcev v krajinskem parku letno povečuje, kar je razvidno tudi iz Študije nosilnih kapacitet (2021). Večina obiskovalcev še vedno prihaja v krajinski park z avtomobili iz smeri Podroteje, od tega se približno 15% motoriziranih obiskovalcev ustavi pri Divjem jezeru. Prav tako je močno obremenjena z obiskovalci cesta Zadlog – Fežnar in naprej proti Lajštu. Ta cesta predstavlja pomembno prometnico tudi izven turistične sezone ne le za prebivalce parka temveč tudi dnevne migrante iz smeri Črnega vrha in Vipavske doline, ki se vozijo v Idrijo na delo.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 74

This article is from: