www.visitkranj.si
Kranj, februar 2020
kulturni
UTRIP KRANJA KRANJ – PREŠERNOVO MESTO Z mesecem februarjem se v Kranju začne sezona kulturnih dogodkov. Na slovenski kulturni praznik 8. februarja že tradicionalno pripravljamo Prešernov smenj, ki odene mesto v podobo 19. stoletja. Vrata na široko odprejo vsi kulturni hrami v mestu, ki nam tudi med letom ponujajo bogat kulturni program. Pogovarjali smo se s kustosom iz Gorenjskega muzeja Gašperjem Peternelom, ki skrbi za program v Prešernovi hiši v Kranju.
Sledite nam na @visitkranj in ne pozabite svojih fotografij, ki ste jih posneli v Kranju in njegovi okolici označiti z značko #visitkranj! www.visitkranj.si
Ga kupi romar, ga Samassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast iz svet’ga Jošta lin. Kako mladi danes gledajo na Franceta Prešerna? Večinoma se jim zdi zahteven. Sicer pa zelo dobro vedo, da je bil pesnik nedosegljive ljubezni, najstniki pa to gotovo dobro razumejo :) Prešeren velja za največjega slovenskega pesnika in Slovenci ga dobro poznamo. Kako zanimiv pa je Prešeren za tujce? Kako pogosto obiščejo pesnikovo hišo v Kranju? Tisti, ki ga že poznajo in so navdušeni že od prej, z obiskom razširijo občutje, povezano z njim. Tisti, ki pa ga ne poznajo, pri nas dobijo vedenje, kako pomemben je za slovenski narod. Prav vse pa navduši Zdravljica – naša himna, ki jih prevedena v več svetovnih jezikov nagovarja s stene atrija muzejske trgovine. Nad njenimi verzi so popolnoma očarani. V Prešernovem gledališču uprizarjajo predstavo Dr. Prešeren. Ste si jo ogledali? Predstavo sem si ogledal z velikim zanimanjem. Prešernovo gledališče Kranj je vrhunska ustanova in še ena več, ki se trudi v Kranju dostojno predstavljati dediščino Franceta Prešerna in ga slaviti skozi dramsko umetnost. Poleg zelo dobre igre in zanimivih karakterjev mi je bilo všeč, da se
je avtorica odločila izraziti občutja ključnih žensk v Prešernovem življenju. Prešeren je pesnik duše, kaj pa se je dogajalo v dušah Julije, Ane, Ernestine in Katre, ki je bila vseskozi njegova gospodinja? Kaj je njej ostalo od Prešernove dediščine? To je zanimiva socialno intimna zgodba 19. stoletja! Lani smo obeleževali 170. obletnico pesnikove smrti, letos bomo obeležili 220. obletnico rojstva in v ta namen v Prešernovi hiši pripravljate novo stalno razstavo. Kaj nam pripravljate? Razstava bo zasnovana tako, da bodo ljudje spoznali pesnikovo življenje in delo skozi različne zvrsti umetnosti, tudi s podporo sodobnih tehnologij. Ne gre za popolno prenovo, ampak nadgradnjo, dopolnitev. Odprli jo bomo predvidoma 3. decembra 2020, na pesnikov rojstni dan. Kaj pa pripravljate za kulturni praznik? V Galeriji Prešernove hiše bomo predstavili ilustratorko mlajše generacije Mašo P. Žmitek, ki je za podobe izumrlih sesalcev prejela univerzitetno Prešernovo nagrado. V muzejski trgovini si boste lahko kakšen spominek na orjaške prednike in tudi pesnika kupili za domov. Ob 10.30 uri bo predavanje dr. Marijana Dovića o Bleiweisu in Prešernu. V Galeriji Prešernovih nagrajencev bo odprtje fotografske razstave Toneta Stojka »portreti Prešernovih nagrajencev 2020«, ter branje poezije nagrajenca Jureta Jakoba. Vabljeni tudi na številna javna vodstva, ki bodo potekala v prostorih Gorenjskega muzeja.
Foto: Tjaša Furlan
Kje je bilo v pesnikovem času središče kulturnega utripa v Kranju? S kom se je družil?
Nam zaupate še kakšno zanimivo zgodbo iz pesnikovega življenja, povezano s Kranjem? Po marčni revoluciji so ustanovili narodno stražo, katere član je bil tudi Prešeren. Od tu izhaja ena od zanimivih zgodb iz Kranja. Na nočni straži po mestu sta Viktor Vest in Franc Potočnik Prešernu zapela podoknico Luna sije, ki jo je prva uglasbila Viktorjeva sestra Marija Vest. Prešerna naj bi to zelo ganilo, žal pa se je ta melodija izgubila. Tudi v zvonu cerkve na Sv. Joštu so vlite Prešernove besede. Samassa, glavni ljubljanski livar, je Prešernu omenil, da dela zvonove za cerkev na Sv. Joštu in da je za ta namen odkupil topove iz odločilne bitke za Grško samostojnost izpod Turške nadvlade, ki so jih potegnili iz morja pri Navarinu. Prešeren mu je še isti dan na listek napisal naslednje verze:
Moj bron je najden bil v dnu mórja, ko Turčije kraljestvo v Héladi končal je Navarin.
Foto: Tjaša Furlan
Kljub temu da je pesnik v Kranju preživel le zadnji dve leti svojega življenja, smo Kranj razglasili za Prešernovo mesto. Kakšno dediščino nam je zapustil Prešeren? Kako dobro skrbimo zanjo v Kranju? Prešernovo življenje zaznamujejo trije glavni kraji – Vrba, Ljubljana in Kranj. V Kranju je pesnik živel zadnja leta svojega življenja, prostori, kjer je bival in opravljal odvetniško delo, pa so preurejeni v Prešernov spominski muzej. Bistveno je seveda tudi, da je tu umrl in da je tu pokopan. Kranj je skrb za dediščino in negovanje spomina na pesnika prevzel kot del svoje identitete, to pa počne v kar najširšem smislu, tako turističnem kot kulturnem. Na slovenski kulturni praznik je pravo kulturno srce Slovenije, kamor se ljudje pridejo poklonit pesniku. Prešernov smenj je široko zastavljena turistična prireditev, večer prej mu pevski zbor društva upokojencev že več desetletij pod oknom muzeja poje podoknico, na njegovem grobu dijaki kranjske gimnazije nadaljujejo tradicijo Trenutkov tišine za Prešerna, ki jo je že leta 1982 začel Franc Drolc, poleg vrsto drugih dogodkov pa v Gorenjskem muzeju pred 8. februarjem vsako leto pripravimo novo razstavo, ki je tematsko ali idejno povezana s Francetom Prešernom. Neposredna dediščina Franceta Prešerna pa so njegove pesmi, najvišja slovenska umetnost njegovega časa. Ideja, ki nas vodi, je torej, da predstavljamo tisto najboljše v umetnosti današnjega časa. Simbolen pomen ima brez dvoma trenutek, ko so mu na isti dan, 26. aprila 1846, ko je dobil pismo z odobreno šesto prošnjo za advokaturo v Kranju, odobrili tudi tisk Poezij.
Foto: Tanja Drinovec
Gašper Peternel Gorenjski muzej
Ko se je pesnik preselil v Kranj, so tu ravno odprli Kazino v Petrčkovi hiši. To so bili družabni prostori, saloni, kjer so se izvajali koncerti, v njih so glasno brali časopisje in imeli knjižnico. Kasneje so jih zamenjale čitalnice. Družili so se tudi v Khislsteinu, Prešeren je gotovo obiskoval tudi Vestove v Šentpetrskem gradu pri Stražišču, sicer pa bolj po gostilnah, npr. pri Jelenu ali Stari pošti. Za Prešerna je bila takrat nerodna situacija. Prišel je v provinco, pogrešal je intelektualne sogovornike, kot sta bila Smole in Čop. Družil se je s trgovcema Karlom Florianom in Viljemom Killerjem, krčmarjem Francem Mayrjem in Jakobom Jalnom, tu sta bila še Valentin in Konrad Pleiweiss, oče in brat Janeza Bleiweisa. S kaplanom Kajetanom Hubertom, ki je bil tudi pesniška duša, sta se povezala in Hubert je želel ustanoviti časopis Apostol Kranjski. K sodelovanju je povabil tudi Prešerna, ki naj bi urejal slovstveni list Iskra. Vprašanje je, ali bi morda to oživilo iskro pri Prešernu, ali bi zaradi tega živel. Žal časopis kot vrsta drugih ni šel skozi cenzuro. Zelo spreten politik je bil takrat očitno le Bleiweis, saj so cenzuro vedno znova preživele le njegove Novice. Nesreča je bila tudi to, da je ta kaplan le nekaj mesecev pred pesnikovo smrtjo odšel iz Kranja. Gotovo bi bila zgodba z njegovo pesniško zapuščino bolj jasna, če bi ostal.