2019
Strokovno mnenje arborista svetovalca: Vaška lipa v Vrbi
Na podlagi vašega naročila smo 21.2.2019 opravili arboristični vizualni pregled s tal in meritve z rezistografom na lipi (Tilia sp.) v vasi Vrba. Lipa stoji na cestnem otoku sredi vasi (Slika 1), na parceli št. 1143/7, k.o. 2181 - Zabreznica in je skupaj s srenjskimi kamni ter zelenico v širini drevesne krošnje zavarovana kot spomenik državnega pomena (vir: Register kulturne dediščine RKD).
Slika 1: Levo: Drevo slikano z južne strani. Desno: Z rumeno piko je označena lokacija drevesa, ki je predmet strokovnega mnenja (Vir: Atlas okolja – register SDMS MOL/Snaga).
V nadaljevanju strokovnega mnenja so lahko smeri neba označene s kraticami: sever (S), jug (J), zahod (Z), vzhod (V), severozahod (SZ), jugovzhod (JV) itd.
GOZDARSKE STORITVE • NEGA DREVES • PROMET Z LESOM • STROJNO ČIŠČENJE ZARAŠČENIH POVRŠIN • LESNA BIOMASA • ZELENA ENERGIJA Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 520 93 80, Faks: +386 1 755 47 25 ID za DDV: SI64976858 E-pošta: tisa@tisa.si Splet: www.tisa.si Transakcijski računi: Abanka Vipa d.d. SI56 0510 0800 0002 902, Hranilnica Lon d.d. SI56 6000 0000 0451 994 Vpis družbe: Okrožno sodišče v Ljubljani, reg. št. 1/02907/00, osnovni kapital 210.839,00 EUR, osnovna dejavnost 02.100, matična številka 5307023 Občina Žirovnica Breznica 3 4274 Žirovnica Strokovno mnenje arborista svetovalca, 12/2019 Ljubljana, 11. 3. S
Splošno
Lipa (v nadaljevanju drevo) ima obseg debla v prsni višini 364 cm. Z višinomerom SUUNTO smo drevesu izmerili višino 7 m. Drevo raste v središču Vrbe na obzidani trikotni zaplati zelenice med asfaltnimi cestami in je obdano z večjimi kamni, ki so del kulturne dediščine skupaj z drevesom. Ima sprva enotno deblo, ki se višje nadaljuje v glavni vrh oz. v njegov ostanek. Na višini okoli 3 m iz debla proti severu in severovzhodu izraščata dve debelejši veji, ki sta ostanek prvotne drevesne krošnje (Slika 2).
Slika 2: Levo, sredina: Lipa slikana z vzhoda v preteklosti in danes (vir slike v poglavju viri). Črte povezujejo mesta na drevesu s podobno višino. Desno: Lipa slikana z južne strani. S puščico sta označeni sta debelejši veji, ki sta ostanek prvotne krošnje in izraščata proti severu (S) in severovzhodu (SV).
Lipo smo glede na dimenzije in stanje fizioloških procesov umestili v razred starih dreves. Kot je razvidno na Slika 2 (levo), je bila v preteklosti precej višja. Drevo je mehansko precej poškodovano, njegova notranjost pa je podvržena razkroju v različnih stopnjah oz. je izvotljena. Na obstoječe stanje drevesa so poleg biološke starosti vplivali močni obrezi v preteklosti ter povzročen požar v notranjosti debla. Med pregledom na drevesu nismo našli trosnjakov gliv. Po pogovoru z domačini (hišna št. Vrba 21) je v preteklosti na severnem delu rastnega prostora prišlo tudi do poškodb drevesnih korenin zaradi obračanja vozil (pred izgradnjo robnika zelenice; Slika 3 levo) in ob prenovi ceste. Zelenica, na kateri raste drevo, deluje ob drevesu precej uhojena (Slika 5 desno).
tisa@tisa.si,
+386 1 520 93 80, Faks: +386 1 755 47 25,
www.tisa.si
Tisa
Slika 3: Severni del zelenice v letu 2012 (glej vire) in v času ogleda.
S SV
S SV
Slika 4: Lipa slikana z vzhodne strani v času olistanosti pred nižanjem (levo), leta 2006 (sredina) in leta 2018 (desno). Viri slik so zapisani v poglavju viri. Koreničnik drevesa je normalno izražen. Večja izvotlitev na koreničniku je na severni strani (velikost poškodbe okoli 80 x 20 cm; Slika 5 levo) ter sega skozi njega proti zahodu. Odmrl je tudi del tkiv na južni strani koreničnika. Deli koreničnika se na nekaterih mestih preraščajo, tvorijo se rastne odebelitve oz. bule, ki so prisotne tudi na deblu. Eno mehansko poškodovano površinsko korenino smo opazili na SV strani debla ob srenjskem kamnu.
Zahodna stran drevesa je močno mehansko poškodovana (Slika 6 levo), izvotljena, z močno razkrojenimi lesnimi tkivi in sledmi zoglenelega lesa v notranjosti poškodbe (Slika 6 desno). Odmrla lesna tkiva segajo na glavni vrh do višine okoli 4 m. Z desne strani poškodbo vidno priraščajo ranitvena tkiva (Slika 6 sredina). Na višini okoli 3 m, na mestu izraščanja debelejše severne veje, je prisotna izvotlitev (Slika 7 sredina). Ta veja ima na zahodni strani pas odmrlih lesnih tkiv, ki ga s spodnje strani preraščajo ranitvena tkiva ter je izvotljena na mestu, kjer prične izraščati navpično (Slika 7 sredina).
Telefon: +386 1 520 93 80, Faks: +386 1 755 47
Tisa d.o.o., Marion, L., Bratun, P., marec 2019: Vaška lipa v Vrbi
Slika 5: Levo: Večja izvotlitev na koreničniku na severni strani. Desno: Južna stran koreničnika.
Precej poškodovana je tudi vzhodna stran drevesa. Deblo ima na JV delu vzdolžno mehansko poškodbo z izvotlitvijo (na višini med okoli 0,8 m in 2 m; Slika 8 levo) ter večjo poškodbo z izvotlitvijo na višini okoli 3 m (Slika 8 sredina). V razkrojenih tkivih te poškodbe smo opazili razpoko lesnih tkiv, ki je vidna že na posnetku iz decembra 2018 (Slika 9, bele puščice). Više je na glavnem vrhu odmrl večji del lesnih tkiv (Slika 8 sredina), z razpoko na levi strani (Slika 9 rdeče puščice), ranitvena tkiva pa priraščajo z desne, severne strani. Zgornji del glavnega vrha je sodeč po posnetkih s tal izvotljen (Slika 8 desno).
Tisa d.o.o., Marion, L., Bratun, P., marec 2019: Vaška lipa v Vrbi
Slika 6: Levo: Zahodna stran drevesa z mehansko poškodovanimi tkivi. Sredina: Obarvana so odmrla tkiva. Z desne strani priraščajo ranitvena tkiva (puščice). Desno: Izvotlitev v tem delu drevesa z močno razkrojenimi lesnimi tkivi in sledmi zoglenelega lesa.
Slika 7: Levo: Del debla
severno debelejšo vejo in levo od mehanske poškodbe. Sredina, desno: Severna debelejša veja. Obkroženi
debla
veje in odmrla lesna tkiva na veji. S puščico je označena mehanska poškodba, ki sega skozi vejo.
Tisa d.o.o., Marion, L., Bratun, P., marec 2019: Vaška lipa v Vrbi
Slika 8: Levo: Vzdolžna mehanska poškodba na JV delu debla. Sredina: Obkrožena je mehanska poškodba na višini okoli 3 m. Z rdečo so obarvana odmrla lesna tkiva na glavnem vrhu. Desno: Z rdečo je obarvana izvotlitev v glavnem vrhu.
Slika 9: Razpoka v odmrlih lesnih tkivih v mehanski poškodbi na mestu izraščanja SV veje (bele puščice) in razpoka v odmrlih lesnih tkivih na levi strani navpičega vrha. Na desni sliki je razpoka slikana v decembru 2018. Ob že opisani mehanski poškodbi z razpoko (na višini okoli 3 m) izrašča iz debla debelejša SV veja (Slika 10 levo). Veja ima na polovici mehansko poškodbo (Slika 10 sredina). Iz debla na podobni višini izraščajo tudi debelejše veje sekundarnega nastanka. Med dvema takima vejama na južni strani je deblo mehansko poškodovano, sami veji pa podpirata pasova še živih tkiv (Slika 10 desno).
Slika 10: Levo, sredina: Mehanski poškodbi na mestu izraščanja SV veje in na sredini veje (obarvana). Desno: Obarvan je pas odmrlih lesnih tkiv med sekundarnima vejama na južni strani debla, ki sta označeni s puščicama.
Celotno krošnjo drevesa (oz. njeno listno maso) tvorijo poganjki sekundarnega nastanka. Suhih vej v krošnji nismo opazili. Zadnji obrez drevesa je bil po naših podatkih opravljen decembra 2013, ko je bil odstranjen znaten del poganjkov in sta bila razbremenjena glavni vrh ter severna debelejša veja (Slika 11). Krošnja je v času od zadnjega obreza bujno odgnala nove sekundarne poganjke (Slika 11 desno, Slika 12). Glede na zbrane posnetke je bila z zadnjim obrezom iz krošnje odstranjena tudi bela omela, vendar je ob pregledu ponovno rasla v severnem in zahodnem delu krošnje (Slika 12 levo). Skozi del krošnje poteka kabel, ki je napeljan med hišama severno in južno od drevesa.
1
Faks:
1
Tisa d.o.o., Marion, L., Bratun,
marec 2019: Vaška lipa v Vrbi
Slika 11: Drevo slikano z vzhodne smeri. Levo: Krošnja pred zadnjim obrezom (glej poglavje viri). Označeni so nekateri večji drevesni deli, ki so bili odstranjeni. Sredina: Krošnja po opravljenem obrezu. Desno: Krošnja v času pregleda.
Komentar meritev:
16/1: s smeri JZ, v mesto izraščanja sekundarne veje (proti Z), na višini okoli 2,5 m, pod kotom navzgor
16/2: s severa, v mesto izraščanja debelejše severne veje, na višini okoli 3 m, pod kotom navzgor
16/3: v deblo na višini okoli 2 m, pod debelejšo SV vejo
Tisa d.o.o., L., Bratun, marec 2019: Vaška lipa v VrbiRazprava in predlog ukrepov
Obravnavana lipa, srenjski kamni in zelenica v širini krošnje drevesa so bili leta 2011 zavarovani z Odlokom o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem kot kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 3/11). Zaradi posebne kulturne vrednosti oz. poudarjene družbene vloge (Odlok…, 2011) smatramo, da je dolgoročno ohranjanje drevesa prednostnega pomena.
Kronološka starost lipe ni povsem gotova. Glede na vzorce bioloških procesov smo lipo umestili v razred starih dreves, so pa k temu precej pripomogli tudi nekateri škodljivi dejavniki (predvsem močni obrezi, požar). Glede na poškodovanost, vplivne dejavnike v preteklosti in biološko starost, kaže drevo zaenkrat spodbudno stanje vitalnosti (ob odmrlih delih še priraščajo ranitvena tkiva, krošnja je brez znakov odmiranja), je pa trenutna bujnost krošnje tudi posledica rastnega odziva po zadnjem obrezovanju in se lahko v prihodnosti spremeni.
Dolgoročno ohranjanje lipi podobnih dreves zahteva prilagajanje naravnim biološkim procesom staranja. Ti vključujejo postopno krčenje obsega žive krošnje in nižanje drevesne višine, upadanje letnega debelinskega prirastka, sekundarno rast, naseljevanje gliv, drugih organizmov in širjenje razkrojnih procesov (Dujesiefken et al., 2016). Občutljivost starih dreves na škodljive dejavnike (močni obrezi, posegi v korenine, itd…) se s starostjo povečuje, zato na njih in v njihovem rastnem prostoru odsvetujemo intenzivne oz. sunkovite posege. Krajšanje drevesne krošnje je pri starejših drevesih sicer možno, vendar z minimalnim in postopnim obrezovanjem v večletnih intervalih, s ciljem spodbujanja sekundarne rasti. Smiselna izjema je nujno razbremenjevanje, s katerim poizkušamo preprečiti odlome še večjih drevesnih delov. V primerih, ko je potrebno zagotavljati brezpogojno varnost obiskovalcev, je razbremenjevanje starih dreves lahko še bolj intenzivno, kar pa drevo močno oslabi.
Za večjo odpornost večine starih dreves je koristno izboljšanje rastiščnih pogojev in zaščita rastnega prostora pred škodljivimi dejavniki. Območje zaščite rastnega prostora, ki ga za pomembna drevesa poznih starosti svetuje literatura, sega 5 m izven roba drevesne krošnje oz. 15 premerov debla od drevesa (Fay in Berker; Dujesiefken et al., 2016). Izboljšanje rastiščnih razmer vključuje rahljanje tal v območju drevesnih korenin in gnojenje na podlagi predhodne analize tal.
Na obravnavani lipi sta bila pri zadnjem obrezu pred okoli petimi leti razbremenjena glavni vrh in debelejša severna veja. Nekoliko manj je bila razbremenjena debelejša SV veja, ki ima na mestu izraščanja mehansko poškodbo z razpoko v odmrlih lesnih tkivih (Slika 11). Glede na dimenzije prvotnega odraslega drevesa je današnji obseg krošnje lipe že precej zmanjšan, zato zaenkrat svetujemo predvsem ohranjanje obstoječih dimenzij krošnje z minimalnim redčenjem in razbremenjevanjem.
Zelenica, na kateri raste lipa, je v okolici debla precej uhojena. Verjeten razlog je hoja ljudi ob drevesu, kar zaradi tlačenja tal (predvsem v vlažnih razmerah) predstavlja negativen vplivni dejavnik. Zato z arborističnega vidika odsvetujemo »označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena v tleh ob spomeniku«, kot to predvideva 5. člen Odloka o zavarovanju… (2011). Predlagamo, da se označitev spomenika v obliki informativne table pomakne izven območja drevesnih korenin (npr. rob zelenice).
Glede na pogovore z domačini (v času pregleda) so bile ob prenovi ceste poškodovane tudi drevesne korenine, kar je glede na starost in razsežnost območja drevesnih korenin zelo verjetnoobmočje ščitenja drevesnih korenin pri gradbenih posegih znaša štirikratnik obsega debla oz. sega
1
1
Tisa marec Vaška lipa v Vrbi1,5 m od roba drevesne krošnje (SIST DIN18920: 2012). Kljub temu ocenjujemo, da bo ob spodaj predlaganih ukrepih zelenica primeren rastni prostor za ohranjanje lipe v prihodnosti.
Predlagamo:
- Krajšanje dolžine debelejše SV veje z namenom razbremenjevanja (zaradi mehanske poškodbe na veji in mehanske poškodbe z razpoko na mestu izraščanja veje). Glede na stanje, ki smo ga zabeležili s tal, svetujemo, da se krajšanje veje opravi na predelu, označenemu na Slika 13. Mesto krajšanja naj se izbere na način, da se ob rezu ohranijo sekundarni poganjki. S tem posegom bomo odstranili večji del listne površine omenjene veje.
- Redčenje šopov sekundarnih poganjkov na koncih obžaganih vej z odstranjevanjem najdebelejših in najdaljših poganjkov v šopih in z odstranitvijo do največ 10% listne površine šopa oz. minimalno krajšanje najdaljših sekundarnih poganjkov na koncih daljših vej in glavnega vrha z namenom ohranjanja obstoječih dimenzij krošnje v prihodnosti.
- Dolgoročni cilj obrezovanja drevesa je ohranjanje dimenzije krošnje na sedanji velikosti in redno obrezovanje lipe na 2 do 4 leta oz. po potrebi (odvisno od intenzivnosti rasti in stanja), na način ohranjanja krošnje sestavljene iz mladih poganjkov z nizko težo.
- Ohranjanje sekundarnih poganjkov, ki izraščajo vzdolž debla in debelejših vej
- Odstranitev grmičkov bele omele z vej. Če omela izrašča iz tanjše veje oz. iz njenega konca, je izjemoma možna odstranitev celotne veje. Belo omelo je v prihodnosti potrebno redno odstranjevati.
- Krajšanje in odstranitev vej naj se izvaja s tehniko treh korakov. Mesta in koti rezov naj bodo v skladu z Evropskimi navodili za obžagovanje dreves. Pri izvajanju obžagovanja naj bo prisoten arborist svetovalec.
Tisa- Predlagamo izboljšanje rastnih razmer v tleh – pod drevesno krošnjo globinsko z razpihovalcem zrahljati tla.
- Predlagamo zaščito rastnega prostora drevesa (lahko npr. z nizko ograjo) v izogib tlačenju zaradi hoje. Predlagamo postavitev zaščite oz. ograje na rob zelenice in obrazložitev tega ukrepa na informativni tabli, ki naj bo postavljena izven zaščitenega območja. Postavitev zaščite je potrebno izvesti tako, da pri izvedbi ne bodo poškodovane korenine.
- Predlagamo redno dvakrat letno spremljanje stanja drevesa (v in izven rastne sezone) ter po večjih ujmah in ponovitev meritev z rezistografom čez 3 leta.
Viri:
- Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 3/11)
- Šmid Hribar, M. 2010: Lipa v Vrbi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/58-lipa-v-vrbi.
- Šmid Hribar, M. 2008: Drevo kot dvopomenska dediščina. Magistrsko delo. Ljubljana
- Dujesiefken, D. et al., 2016, Trees – A Lifespan Approach, Fay, N., Berker, Ancient trees and their value
Viri slik (dostopni na spletu 27. 2. 2019):
- Slika 2 levo: Jože Burnar, 2008, Zbiratelj Dolenjskih razglednic: http://s36.photobucket.com/albums/e29/joc555/FRANCE%20PRESEREN/
- Slika 4 levo: Peter Lužnik, 1999, Slike iz občine Žirovnica: http://www.zirovnica.com/slike/poletje/slika8.jpg
- Slika 4 sredina: Mateja Šmid Hribar, 2006, osebni arhiv: http://www.dedi.si/dediscina/58-lipa-vvrbi
- Slika 4 desno: Foto zgodbe: http://foto-zgodbe.blogspot.com/search/label/lipa
- Slika 11 levo: Ivan Bukovšek, 2012: https://www.slo-foto.net/galerija_slika-127720.html
- Slika 11 sredina: Viktor Šmid, 2014, osebni arhiv: http://www.dedi.si/dediscina/58-lipa-v-vrbi)
Terenski ogled opravila in mnenje spisala:
Primož Bratun, mag. inž. gozd.
dr.Lena Marion
(ISA Certified arborist, ML-0334A ISA Tree Risk Assessment Qualified)
Izmera z rezistografom, vizualni pregled dreves s tal in ocena stanja dreves predstavljajo trenutno stanje na dan ogleda, na katerega lahko posegi v bližini dreves (odkopi, izkopi, nasipi, gradnja,...), ekstremni vremenski pojavi (neurja, sneg, žled) in biološki dejavniki (bolezni in škodljivci) močno vplivajo, lahko povzročijo spremembo stanja dreves in zahtevajo nadaljnje ukrepanje. Stanje odraslih dreves je v splošnem potrebno pregledovati vsaj enkrat letno.
To strokovno mnenje arborista je namenjeno za naročnika in se lahko uporablja le v celoti. Delov poročila se ne sme kopirati ali uporabljati za informacijo izven konteksta. Javna objava mnenja je dovoljena le ob pisnem soglasju vseh avtorjev. To strokovno mnenje ni prenosljivo na druga drevesa, tudi ne, če gre za isto vrsto in podobno situacijo.
Tisa d.o.o.,
84, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 520 93 80, Faks: +386 1 755 47 25, ID za DDV: SI64976858, E-pošta: tisa@tisa.si, Splet: www.tisa.si
Tisa d.o.o., Marion, L., Bratun, P., marec 2019: Vaška lipa v Vrbi