idejna zasnova november 2023
Finžgarjeva rojstna hiša ureditev skednja in okolice
idejna zasnova
domačije
naročnik: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14 4274 Žirovnica
pripravljavec: Delavnica d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika www.delavica.eu info@delavnica.eu
avtorji: Maj Juvanec, u.d.i.a. Aleša Mrak Kovačič, u.d.i.a.
Uroš Jereb, u.d.i.a.
Damijan Gašparič, u.d.i.a., MArch.
št. projekta: 027/2023
datum: november 2023
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Finžgarjeva hiša v Doslovčah je ena najbolj znanih rojstnih hiš slovenskih literatov. Hkrati je del Poti kulturne dediščine, kar ji prinaša veliko prepoznavnost in obiskanost, zlasti s strani šolajočih se otrok, ki jo obiščejo v sklopu rednih šolskih programov.
Sama Finžgarjeva hiša je po svoji prostorski zasnovi skromna hiša / kajža, ki ni bila nikoli zasnovana kot stavba za množičen obisk. Zato predstavlja upravljanje Finžgarjeve domačije in upravljanje obiskovalcev svojevrsten izziv. Tako skozi prizmo predstavitve hiše in Finžgarja kot tudi skozi prizmo varovanja / ohranjanja kulturne dediščine.
Namen predmetne idejne zasnove je iskanje možnosti za upravljanje in usmerjenje obiskovalcev (tipično skupine otrok) na način, da se čim manj obremenjuje samo stanovanjsko stavbo, ki je originalno ohranjena in urejena kot muzejska hiša. V njej je tako prikaz življenja v hiši, kot seveda prikaz življenja in dela njenega najpomembnejšega stanovalca – Frana Saleškega Finžgarja.
Zlasti zaradi majhnosti in ščitenja stavbe kot kulturne dediščine se iskanje rešitev / ureditev za obiskovalce (teh ni malo in prihajajo čez celotno leto, tudi pozimi) skoncentrira v ureditve na zemljišču okoli stanovanjske hiše. Zlasti na pomožne stavbe manjše arhitekturne / etnološke vrednosti, kot so skedenj, kozolec, drvarnica ter seveda prostor med vsemi temi stavbami. Z ureditvami želimo omogočiti ogled Finžgarjeve hiše za skupine tudi v zimskem času, ko glavna stavba ni ogrevana, ter izvedbo izobraževalnih aktivnosti (delavnice, animacija otrok …). Hkrati se aktivirata kozolec in drvarnica, ki lahko »pomagata« kreirati celostno funkcionalno okolje. Kot pomembna možnost za življenje hiše kot kulturne točke, zlasti za domačine, je prepoznana tudi zadržana ureditev odprtega prostora, ki bi omogočila lažjo izvedbo raznih prireditev in koncertov, ki se sicer na območju že odvijajo.
Predlagani posegi so obravnavani skozi različne scenarije uporabe in z minimalnimi posegi v pomožne objekte oz. ureditve Finžgarjeve hiše. Večji posegi niso potrebni. Manjše prilagoditve pa izhajajo iz izkazanih pomanjkljivosti, ki ji upravljavec opaža pri vsakodnevnem delovanju hiše. Izboljšanje le-te predstavlja redno skrb za vzdrževanje in razvoj Finžgarjeve hiše, kar je pomembno za ohranjanje številnih obiskovalcev ter omogočanja kakovostnega obiska / doživetja Finžgarjeve hiše.
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Rojstna hiša F. S. Finžgarja (Dolenčeva kajža) v Doslovčah
Doslovče
Prvotna naselbina (danes vas Doslovče) je nastala ob izviru studenca pod Rebrijo. V urbarju iz 13. stoletja (1247) se nahaja zapis o vasi v nemškem jeziku Widoslabicz, kar naj bi bilo Vidoslaviči. Doslovški grunti so bili podložni briksenškemu stolnemu kapitlju, neposredno pa cerkvi na Blejskem jezeru. Briksenški škofje so med kolonisti vabili na nova po-
Zabreznica
sestva predvsem rokodelce in obrtnike, ki so bili v novih okoljih poleg lastnikov gruntov pogosto predstavniki kajžarjev in bajtarjev. Po podatkih v krajevnih leksikonih je leta 1937 v Doslovčah živelo 112 prebivalcev v 22 hišah, leta 1968 132 prebivalcev v 29 hišah in leta 1995 131 prebivalcev.
Finžgarjeva rojstna hiša (Dolenjčeva kajža)
Doslovče in Finžgarjeva rojstna hiša (Dolenjčeva kajža) na franciscejskem katastru iz l. 1826
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Doslovče
Vrba
Smokuč
Breznica
Rodine
Razglednica posneta iznad Doslovč, s pobočja pod Rebrijo, pogled proti zahodu, v ozadju Julijske Alpe, fotograf: Fran Pavlin, začetek 20. stoletja, vir: Vzajemnost, Zgodbe, Kraji, ki jih je opisoval Fran Saleški Finžgar, št. 1, januar 2012, dostopno na: https://www.vzajemnost.si/clanek/169960/krajiki-jih-je-opisoval-fran-saleski-finzgar/
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice
Delavnica d.o.o.
Finžgarjeva rojstna hiša nekoč
Fotografija Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah
vir: Ob 60 letnici pisatelja Fr. S. Finžgarja, Ilustrirani Slovenec: tedenska priloga Slovenca, letnik VII, številka 6, februar 1931, dostopno na: http:// www.dlib.si
»Moja rojstna hiša, kajža pri Dolencu, je bila izmed drugih kajžarskih hiš bržkone ena prvih po času naselitve na robu vasi v bregu proti Rebru. Prvotno je bila lesena. Kasneje so jo ometali, »dejali v žakelj«, kot so se šalili kajžarji sami. V bregu za hišo je bilo precej vrta, ograjenega s plotom. Celo majhna njivica je bila na tem vrtu. V bregu pod hišo proti studencu so bili zasajeni orehi. Čeprav so rasli na srenjskem svetu, so bili nesporna last Dolenčevih. To je bil dokaz, da so jih ti sadili. Nezapisano pravo je bilo tedaj, da je bil vsak, kdor je kako drevo zasadil v Rebru na srenjski gmajni, tudi njegov lastnik.«
Odlomek iz knjige “Leta moje mladosti” vir: Finžgar, F. S. (1967). Leta moje mladosti. Ljubljana. Mladinska knjiga.
vir:
»Za našo kajžo je bil s plotom ograjen vrt, potegnjen od hiše v dokaj strm breg. Tik ob plotu je rasla visoka, stara lipa. Njena spodnja veja je molela vodoravno od debla. Čisto gladka je bila. Le na koncu je imela nekaj odraslekov.«
Odlomek iz knjige “Leta moje mladosti”
vir: Finžgar, F. S. (1967). Leta moje mladosti. Ljubljana. Mladinska knjiga.
Hiša - Dolenčeva kajža, kamor se je leta 1868 priženil pisateljev oče, je bila prvotno lesena, neometana. Leta 1849 so jo prenovili. Obili so jo z letvami in jo ometali oz. kot so rekli »dejali v žakelj«. Takrat so verjetno tudi prizidali kamro in pod njo v kletnem delu še hlev.
Pisateljev oče je kasneje zgradil tudi skedenj, ki stoji na desni strani ob kolovozu, ki vodi k domačiji. Skedenj je bil prav tako kot kajža postavljen v strm breg. Pod njim je bil hlev za konja, sam skedenj pa je bil shramba za seno, prostor za mlatev in hranjenje nekaterih poljedelskih orodij. Tako kot hiša je bil pokrit s slamnato streho. Zaradi nevarnosti požara je že pisateljev ded obesil na skedenj na les naslikano podobo sv. Florjana, zavetnika pred požari. Podoba nosi letnico 1847, ki morda govori tudi o letu postavitve skednja. Skedenj, ki stoji danes, je replika izvirnega. Čeprav se je ta ohranil, je bil v tako slabem stanju, da je bilo treba ob ureditvi spominskega muzeja narediti njegovo repliko.
Nasproti skednja je stal manjši enojni kozolec z lopo, v kateri je bil prostor za voz. Ker je bil pisateljev oče tudi odličen sadjar, je ob hiši posadil tudi več orehov in drugega sadnega drevja. Veliko mladih dreves je vzgojil tudi za prodajo.
Fotografija dovoza do hiše, na desni strani je skedenj, na levi kozolec
Bogataj, J. (2021). Franc Saleški Finžgar: življenje in delo Franca Saleškega Finžgar: 1871 - 1962. Ljubljana. Mladinska knjiga.
Do današnjih dni je Dolenčeva kajža v Doslovčah zamenjala več lastnikov, ob koncu šestdesetih let minulega stoletja pa jo je odkupil, leta 1967 ustanovljeneni, obor za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše. Ta jo je preuredil v muzej, ki so ga odprli leta 1971, ob stoletnici pisateljevega rojstva.
Danes je Finžgarjeva rojstna hiša z neposredno okolico zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Prav tako spada v območje naselbinske dediščine: Doslovče –vas. Domačija kot celota, s hišo, kozolcem in skednjem je muzej na prostem in prikazuje tipično življenje in bivalno kulturo kajžarske družine na slovenskem podeželju konec 19. stoletja. V hiši je urejena stalna razstava, z zapisi, zgodbami in fotografijami Frana Saleškega Finžgarja ter predmeti, ki omogočajo spoznavanje starih obrti tkalstva in krojaštva, s katerim sta se ukvarjala Finžgarjev ded in oče.
Finžgarjeva rojstna hiša danes
Upravljavec domačije je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, ki skrbi za organizacijo vodenih ogledov, delavnic in prireditev. Vodeni ogledi po Finžgarjevi rojstni hiši so na voljo za skupine in so lahko prilagojeni šolskim skupinam, različnim društvom in manjšim družbam.
Dvorišče in vrt sta predvsem v toplem delu leta večkrat tudi prizorišče različnih kulturnih dogodkov: pravljičnih večerov, koncertov, branj …
Domačija kot celota (hiša s pripadajočimi pomožnimi objekti in vrtom) leži na zemljiščih št. 165/2, 164 in 163/13, vse k.o. 2182 Doslovče. Zemljišči 165/2 in 164, na katerih ležijo hiša, pomožni objekti in vrt, so v lasti Republike Slovenije, zemljišče 163/13, ki v naravi predstavlja dostopno pot, pa je v lasti Občine Žirovnica.
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Pogled iznad Doslovč proti zahodu, v ospredju Finžgarjeva rojstna hiša, v ozadju silhueta Julijskih Alp
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Kozolec - muzej na prostem
Drvarnica
Skedenj in hiša, v ozadju Reber
Predprostor skednja
Zunanji prostor med skednjem in hišo
Dostop mimo drvarnice, kozolca in skednja do hiše
Pogled na domačijo iz zraka
Dostop do domačije
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Fotogrametrični posnetek domačije (oblak točk)
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Fotogrametrični posnetek domačije (oblak točk)
Domačija je danes prostor pestrega kulturnega dogajanja. Osnovna dejavnost so vodeni ogledi za skupine (predvsem šolske), ki poleg obiska razstave v hiši vključujejo tudi izvedbo delavnic. Te se običajno odvijajo v skednju ob hiši oziroma zunaj na dvorišču in vrtu. Udeležencem predstavijo nekatere predmete, običaje, ogledajo si muzej na prostem ...
Predvsem v poletnih mesecih sta dvorišče in vrt tudi prizorišče različnih kulturnih dogodkov (na primer poletni festival KašArt), kot so na primer pravljični večeri, manjši koncerti, branja in deklamacije ...
Različni dogodki pred Finžgarjevo rojstno hišo vir: https://www.facebook.com/visitzirovnica
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
izhodišča
Finžgarjeva rojstna hiša (domačija kot celota) je pomemben in dobro ohranjen kulturni spomenik, ki pogosto gosti organizirane skupine obiskovalcev, predvsem šolarjev. Programi (delavnice) se morajo prilagajati prostorski in vremenski situaciji. Ker se večina obiskov šolskih skupin odvija v hladnejših mesecih leta, je izvajanje programov zunaj, v hiši oziroma v skednju oteženo. Da bi zagotovil minimalno udobje za izvedbo programov tudi v hladnih dneh, upravljavec želi urediti notranjost skednja, sočasno pa poskrbeti tudi za celovito ureditev muzeja na prostem oziroma celotne okolice.
Skedenj:
• predlog minimalne začasne toplotne zaščite v notranjosti,
• predlog možnih načinov kratkotrajnega ogrevanja notranjosti,
• pregled obstoječe opreme (mize, klopi …), nadgradnja opreme po potrebi,
• ureditev shranjevanja opreme in rekvizitov za izvedbo programov
Okolica hiše:
• pregled obstoječe opreme (mize, klopi …) in nadgradnja opreme glede na potrebe (dogodki),
• predlog sanacije oziroma ureditve ostalih pomožnih objektov (kozolec, drvarnica), možnost uporabe za shranjevanje opreme
Vrt:
• pregled in predlog dopolnitve zasaditve v sadovnjaku za hišo
• predlog morebitnih drugih ureditev zunanjega prostora
Prostor domačije kot celote je sestavljen iz več delov, ki delujejo skupaj in se dopolnjujejo. Poleg hiše sestavljajo domačijo še trije objekti - skedenj, kozolec in drvarnica ter zunanji prostori - dostopna pot, dvorišče, vrt oziroma sadovnjak ter breg pod hišo. Nekoč so bili ti prostopri vitalnega pomena za smiselno in usklajeno delovanje domačije, danes pa prevzemajo prav tako pomembno vlogo in dopolnjujejo dejavnosti v Finžgarjevi hiši. V teh prostorih se odvijajo različni kulturni, izobraževalni in servisni programi.
zasnova ureditve
Zasnova teži k cilju, da bi objekti in zunanji prostori kar najbolje »gostili« nove funkcije v sklopu muzeja, hkrati pa delovali kot usklajena celota, tako v oblikovnem kot tudi programskem smislu. Vsi predlagani posegi se podrejajo obstoječemu stanju, nove ureditve so zasnovane subtilno - so skrite oziroma v čim večji meri reverzibilne.
Konkretni predlogi na nivoju idejne zasnove so bili pripravljeni za skedenj in drvarnico, usmeritve in načelni predlogi pa tudi za nekatere ostale prostore.
Prostor domačije - objekti in zunanji prostori
Rekonstruirani skedenj ima danes dve nadstropji in podstreho. Spodnje nadstropje oz. klet je zidana, pritličje in podstreha pa sta grajena iz lesa. V klet se dostopa od zunaj, s spodnje strani. V njej so urejene sanitarije za obiskovalce. Klet s sanitarijami ni predmet obdelave tega projekta.
Pritličje je danes namenjeno izvedbi delavnic in manjših dogodkov, predvsem v primeru slabega vremena. Vanj vstopamo z dvorišča pred hišo. Manjši del v kotu skednja je predeljen z leseno steno, prostor pa je namenjen shranjevanju rekvizitov za izvajanje programov.
A - skedenj
Podstrešje danes ni v uporabi, do njega pa dostopamo prek odprtine v stropu pritličja.
Nosilna konstrukcija je iz lesenih stebrov in tramov, križno zavetrovanih. Stene so iz horizontalno ali vertikalno postavljenih desk, pritrjenih na nosilno konstrukcijo. Deske so ponekod na notranji, ponekod pa na zunanji strani konstrukcije, na nekaterih so izrezane line. Tlak in strop pritličja sta prav tako iz desk. Ostrešje je leseno, sestavljajo ga dve kapni in dve vmesni legi. Ti sta podprti s stebri z ročicami. Streha je iz skodel, žlebovi pa iz izdolbljenih lesenih okroglic.
Notranjost skednja
Zunanjost skednja
odstranitev skladiščnega prostora vzpostavitev odprtega prostora
Predlog ureditve skednja vključuje nekaj manjših posegov, s katerimi bo vzpostavljen odprti prostor za izvajanje programa ter zagotovljena minimalna toplotna zaščita.
Skladiščni prostor, ki se danes nahaja v kotu skednja, se odstrani. Odprtino za prehod na podstreho se zapre z dvižnim pokrovom iz desk (enakih kot na stropu) in opremi z zložljivo lestvijo za dostop na podstreho. Zagotovi se možnost toplotne zaščite v pritličju in občasnega hitro delujočega toplozračnega ogrevanja.
Predlagani so preprosti, manjši posegi oz. takšni, ki so čim manj opazni in reverzibilni.
toplotna izolacija (občasna)
Prostorski prikazi notranjosti skednja: obstoječe stanje - izčiščen volumen - zaščita sten s premičnimi (rolo) platni
Prostorski prikazi notranjosti skednja: obstoječe stanje - izčiščen volumen - zaščita sten s premičnimi (rolo) platni
Shema zasnove skednja
rolo
skrit v tleh (loputa za izvlek)
platno
možnost potiskainterpretacijske vsebine, grafika, projekcijsko platno
V skednju se izvajajo programi tudi (oz. predvsem) v hladnejšem delu leta in ob slabem vremenu. Hkrati pa se je vanj možno umakniti tudi v vročih poletnih dneh. Zaradi lege skednja na pobočju, je ta izpostavljen pišu hladnega zraka, ki se spušča po pobočju navzdol. Ker so stene skednja iz desk med katerimi so (tudi precejšnje) reže in line, je lahko takšen hladen piš precej neprijeten.
Z mislijo na različne situacije predlagamo sistem »toplotne zaščite«, ki bo premičen in se bo lahko uporabljal po potrebi. Vse stene skednja se lahko po potrebi zaščitijo s platnom (cerado). Ta je v roloju skrita v tleh, po potrebi se jo razvije navzgor ob steni in pritrdi pod stropom. Tako se prepreči piš skozi reže in omogoča lažje ogrevanje prostora z vpihovanjem toplega zraka. Kadar toplotna zaščita ni potrebna, se platna navijejo na roloje v tleh in pospravijo. Takša rešitev obmogoča, da notranjost skednja ohrani »izvorno« obliko v večini časa svojega delovanja. Platna je mogoče uporabiti tudi za različne interpretacijske vsebine, ki dopolnjujejo oz. se povezujejo s programi, ki se izvajajo v skednju. Platna se lahko uporabljajo tudi za projekcijo in nadomeščajo fiksen zaslon. Glede na potrebe so lahko razvita le platna ob posameznih stenah (npr. samo za projekcijo, razstavo ...).
rolo
skrit v tleh (loputa za izvlek)
Skica sistema rolo platen za premično toplotno zaščito
Platno na fasadi objekta v času gradnje vir: https://www.embracebuildingwraps.co.uk
Razstava z vsebinami tiskanimi na platno, razstava Ideja v Cankarjevem bomu, Štok + Pretnar, 2019, vir: https://stok-pretnar.com/si/razstave/idea/
Električni kanalski grelnik
Osnovno izhodišče oz. potreba upravljalca je, da se v zimskem času (mraz, deževno/sneženo vreme) skupine obiskovalcev (ali polovico skupine, ki izmenično obišče stanovanjsko hišo), namesti v skednju. Da se lahko izvede osnovni pedagoški proces se izkaže, da je notranjost skednja v veliko primerih prehladna, da bi lahko skupine otrok izpolnjevale delovne liste in skoncentrirano poslušale predstavitev.
Zato predlagamo sistem kratkotrajnega ogrevanja, ki ogreje zgolj prostro oz. zrak v njem za čas zadrževanja skupine obiskovalcev v njem. Uporabi se energija, ki je prisotna na objektu (električni priključek moči 3 x 20A). Pomembno izhodišče je, da je sistem, tako ogrevanja, kot toplotne zaščite, kar se da »neviden« za obiskovalce. Predvsem to velja za poletni del leta, ko le-ta ni potreben.
Predvideno je toplozračno ogrevanje prostora. Vgradi se kanalski ventilator, ki se preko kanalskega razvoda poveže z dovodno / odvodnimi elementi (rešetkami).
Na dovodni kanalski razvod se vgradi kanalski električni grelnik z grelnim elementom iz nerjavnega jekla. Grelnik ima vgrajeno zaščito pred pregrevanjem in omogoča krmiljenje preko sobnega termostata.
Zrak se zajema direktno iz prostora in se segret s pomočjo grelnika vrača nazaj v prostor. Na ta način je omogočeno hitro segrevanje prostora, ki je predmet obdelave.
Vse naprave in kanalski razvod je možno namestiti na podstrehi, v stropu pritličja pa vgraditi le rešetke za dovod in odvod zraka. Naprave in razvod se umestijo ob zunanjih stenah, tako da osrednji prostor na podstrehi ostane prost in se lahko nameni skladiščenju.
Tako celotnen sistem ogravanja praktično ni opazen za obiskovalca.
Kanalski ventilator in razvodni kanali
osvetlitev in multimedija
Tračni sistem za svetila (npr. Fobmark “48”) vir: https://www.fobmark.si
Različni tipi projektorjev glede na razdalje s katerih projiciramo vir: https://www.gadgetreview.com/short-throw-vs-long-throw-projectorswhats-the-difference#our-top-long-throw-projectors
Ker se bo skedenj uporabljal za različne dogodke (delavnice, pravljični večeri, manjši koncerti, video projekcija, razstava ...) je temu ustrezno potrebno zasnovati tudi osvetlitev. Ta mora biti čim bolj fleksibilna, omogočati mora različne jakosti in oblike svetlobe ...
Da bi zadostili omenjenim potrebam, predlagamo uporabo tračnega sistema za svetila, ki omogoča montažo različnih tipov svetil (linijsko svetilo, reflektor, oblivanje stene ...) in premikanje le - teh glede na potrebe.
Za potrebe predvajanja posnetkov oz. informativnih vsebin se predvidi uporaba projektorja za ultra kratke razdalje. Ta se namesti pod strop, neposredno za dvojnim tramom, ki ga tudi ustrezno zakriva.
Primer uporabe tračnega sistema za svetila
A.00 Situacija_skedenj M 1:200
A.01 Skedenj_posnetek_tloris M 1:50
A.02 Skedenj_posnetek_prerezi M 1:50
A.03 Skedenj_rušitve_tloris M 1:50
A.04 Skedenj_rušitve_prerezi M 1:50
A.05 Skedenj_predlog_tloris M 1:50
A.06 Skedenj_posnetek_prerezi M 1:50
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
načrti
PREREZ
PREREZ
PREREZ
PREREZ
ogrevanje - rešetka vpih zraka
ogrevanjekanalski ventilator
ogrevanjekanalski električni grelnik
ogrevanjerazvodni kanal
ogrevanje - rešetka vpih zraka
loputa za dostop na podstrešje
ogrevanjerazvodni kanal
ogrevanje - rešetka zajem zraka)
ogrevanje - rešetka zajem zraka)
rolo platno občasna toplotna zaščita, interpretacijske vsebine
rolo platno občasna toplotna zaščita interpretaciojske vsebine)
profil za nadometno montažo svetil
ogrevanje - rešetka vpih zraka ogrevanje - rešetka vpih zraka ogrevanje - rešetka zajem zraka)
profil za
rolo platno (občasna toplotna zaščita projekcijsko platno
projektor za ultra kratke razdalje
toplotna zaščita, interpretacijske vsebine ogrevanje - rešetka zajem zraka)
ogrevanjekanalski ventilator kanalski el grelnik
ogrevanje - rešetka
profil za nadometno montažo svetil
ogrevanjerazvodni kanal
loputa z lestvijo za dostop na podstrešje skladišče
ogrevanje - rešetka
rolo platno občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine) profil za nadometno montažo svetil
rolo platno (občasna toplotna zaščita projekcijsko platno projektor (za ultra kratke razdalje)
ogrevanjerešetka ( zajem zraka )
ogrevanje - rešetka (vpih zraka)
skladišče
ogrevanje - rešetka zajem zraka
projektor (za ultra kratke razdalje)
rolo platno občasna toplotna zaščita projekcijsko platno
rolo platno občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine
rolo platno (občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine
skladišče
ogrevanjekanalski električni grelnik
ogrevanje - rešetka (zajem zraka)
ogrevanjekanalski ventilator
ogrevanjerazvodni kanal
rolo platno občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine profil za nadometno montažo svetil
rolo platno (občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine
rolo platno občasna toplotna zaščita interpretacijske vsebine)
ogrevanje - rešetka vpih zraka)
B - drvarnica
Drvarnica je prvi objekt v sklopu domačije, ki ga obiskovalec zagleda ob dostopu. Stoji na zgornji strani dovozne poti in je delno vkopana. Nosilno konstrukcijo predstavljajo betonski stebri kvadratnega preseka ter na vkopanem delu zidane stene. Stene so odprte, delno jih zapirajo lesene letve v enakomernem razmaku. Na stebrih in stenah ležijo lesene lege ter prečni tramovi, ki nosijo leseno ostrešje. Na tramovih so na enem delu položene deske, ki omogočajo shranjevanje tudi na višini, pod streho. Streha je dvokapna, krita s cementnimi špičaki.
Drvarnica je danes prazna, oziroma služi kot začasen skladiščni prostor. Ker je precej odprta in v nekoliko slabšem stanju, v njej ni možno shranjevati vrednejših predmetov, prav tako pa zaenkrat ni prezentirana kot del muzeja na prostem.
Notranjost drvarnice
Zunanjost drvarnice
vstavljen volumen
zaprt
skladiščni protor
odprt
skladiščni protor
Zaradi nekoliko slabšega stanja, je v drvarnici najprej potrebno izvesti vzdrževalna dela, predvsem na lesenih elementih (vrata, letvane stene, opaž v zatrepih) ter strehi. Po sanaciji se lahko uporablja kot del muzeja na prostem, lahko pa se jo dodatno osmisli kot skladiščni prostor, ki ga v sklopu muzejske domačije močno primanjkuje.
V tem primeru predlagamo, da se v notranjost, v zadnji del drvarnice vstavi samostojen volumen, ki se zapira z drsnimi vrati in omogoča varnejše in bolj zaščiteno shranjevanje. Zunanja stran volumna se izvede v črni barvi, da se v notranjosti čim bolj skrije. Pred njim ostane dodaten odprt prostor, v njegovi sprednji steni pa se predvidi prostor za drva. Na ta način se dodatno zakrije novi vstavljeni volumen, hkrati pa se ohranja prezentacija prvotnega namena drvarnice kot del muzeja na prostem.
Prostorski prikazi drvarnice: obstoječe stanje
Prostorski prikazi drvarnice: predlog
Shema zasnove drvarnice
B.00 Situacija_drvarnica M 1:200
B.01 Drvarnica_posnetek_tloris, prerez M 1:25
B.02 Drvarnica_posnetek_prerezi M 1:25
B.03 Drvarnica_predlog_tloris, prerez M 1:25
B.04 Drvarnica_predlog_prerezi M 1:25
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
načrti
PREREZ C-C
PREREZ B-B
vstavljen volumen (prostor), lesene masivne stene, zunaj črne barve
skladišče
prostor za drva
vstavljen volumen (prostor), lesene masivne stene zunaj črne barve
skladišče
prostor za drva
PREREZ
C, D, E, F - kozolec, dvorišče, vrt in dostopna pot
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Pogled na domačijo iz zraka Poleg vseh objektov domačije se lepo vidita tudi dvorišče in vrt
Sadna drevesa v bregu za hišo
Pogled z brega nad hišo proti zahodu, v daljavi cerkev na Breznici in Mežakla
Pogled z brega nad hišo proti jugu
Suhozid kot podporni zid ob dostopni cesti
Dostopna pot mimo drvarnice, kozolca in skednja do hiše
Finžgarjeva rojstna hiša | ureditev skednja in okolice | Delavnica d.o.o.
Kozolec in drvarnica kot del muzeja na prostem
Enojni kozolec na psa, s stolom in senom ter voz sena, ki prikazujejo uporabo oz. kmečko življenje nekoč
Ograja iz vertikalnih lesenih letev
Leseno korito ob iztoku žleba
Orehi na bregu pod hišo
Suhozid (oporni zid) pod hišo
Okolico Finžgarjeve rojstne hiše tvorijo pomožni objekti, dostopna pot, dvorišče in vrt v bregu. Ti prostori vsebinsko dopolnjujejo hišo in tvorijo povezano celoto. Predstavljajo muzej na prostem, poleg izobraževalne vloge pa se uporabljajo tudi za različne kulturne prireditve in delno tudi kot nujno potrebni servisni prostori (sanitarije, skladišče). V okolico hiše posegamo minimalno, predlogi so usmerjeni v prepoznavanje kvalitet, njihovo varovanje in vzdrževanje.
Dostopna pot se vzdružje kot makadamska pot, ohranja in po potrebi sanira se oporni suhozid ob drvarnici. Na razširitvi pred skednjem se nekoliko umaknjeno s poti postavi informacijska tabla z vsebino o pisatelju in domačiji. Tabla je namenjena tistim, ki hišo obiščejo izven odpiralnega časa in nadomešča tablo, ki je danes nameščena na steni skednja.
Peščen tlak se nadaljuje tudi na dvorišče. To ostane odprt prostor, ki se ga opremi le s premično opremo (mize in klopi). Tako ga je možno prilagajati za različne potrebe (prostor za počitek, izvedbo delavnic, kulturnih prireditev, oder za koncerte ...). Možnosti različnih uporab dvorišča so predstavljene v nadaljevanju.
Enojni kozolec na psa se vzdržuje in po potrebi restavrira, ohrani se tudi voz pod njim in ostali elementi (stol, seno ...), ki prikazujejo uporabo nekoč. Ostale stvari, ki niso del muzeja na prostem in se jih danes skladišči v kozolcu, se preselijo v novo zasnovano skladišče v drvarnici.
sadovnjak
oreh muzej na prostem
kozolec drvarnica prireditveni prostor
oder skedenj hiša suhozid dostopna pot ograja
ograja
zasnova
nova lipa
»Za našo kajžo je bil s plotom ograjen vrt, potegnjen od hiše v dokaj strm breg. Tik ob plotu je rasla visoka, stara lipa. Njena spodnja veja je molela vodoravno od debla. Čisto gladka je bila. Le na koncu je imela nekaj odraslekov.«
Odlomek iz knjige “Leta moje mladosti”
vir: Finžgar, F. S. (1967). Leta moje mladosti. Ljubljana. Mladinska knjiga.
“izpod”
Nad hišo se razprostira travnat breg - sadovnjak. Ta se ohranja, drevesa, ki niso vitalna se nadomestijo. Breg neposredno nad dvoriščem naj ostane prost, saj v času večjih prireditev služi kot amfiteater.
Na novo bi bilo možno v bregu nad hišo zasaditi lipo, ki je nekoč rasla na bregu za hišo in jo opisuje tudi Fran S. Finžgar v knjigi »Leta moje mladosti«. Natančna lokacija sicer ni znana, predlagamo pa umestitev približno na mesto današnjega slabo vitalnega sadnega drevesa.
Kot del muzeja na prostem so pomembni tudi posamezni manjši elementi, ki so vredni pozornosti in ohranjanja oziroma prenove ter prezentacije. To so na primer suhozidni oporni zidovi, lesene ograje iz vertikalnih letev, leseno korito za hišo v katerega se izteka voda iz žleba itd.
Možna lokacija zasaditve nove lipe
Razgled
nove lipe
oprema in scenariji rabe prostora
Za potrebe različnih prireditev in dejavnosti v skednju in na prostem se uporablja nabor miz in klopi. Obstoječe mize in klopi se ohranijo in po potrebi prenovijo. Nabor opreme se dopolni z dodatnimi mizami in klopmi (skupno 5 miz in 12 klopi). Glede na dogodek oz. program, ki se izvaja se prilagaja tako število uporabljenih elementov opreme kot tudi njihova postavitev. V času, ko posamezni kosi niso v uporabi, jih je možno shranjevati v skednju ali v drvarnici.
V nadaljevanju so predstavljeni različni scenariji uporabe prostora, ki vključujejo tako dogodke v skednju kot tudi tiste na prostem. Scenariji so tudi podlaga za določitev primernega števila miz in klopi.
scenarij 1: običajen dan obiskovalci: posamezniki, družine
elementi opreme: 3 mize, 7 klopi
scenarij 2: delavnice v skednju (25 - 30 oseb)
obiskovalci: organizirane skupine, šole + posamezniki, družine (zunaj)
elementi opreme: 4 (3 + 1) mize, 11 (6 + 5)klopi
scenarij 2a: delavnice v skednju (15 - 20 oseb)
obiskovalci: organizirane skupine, šole + posamezniki, družine (zunaj)
elementi opreme: 3 (0 + 3) mize, 11 (4 + 7) klopi
scenarij 3: delavnice na dvorišču (40 - 50 oseb)
obiskovalci: organizirane skupine, šole
elementi opreme: 5 miz, 12 (10 + 2) klopi
scenarij 4: dogodek (koncert, nastop, branje ...) v skednju (25 - 30 oseb)
obiskovalci: zainteresirani posamezniki, družine, skupine + posamezniki, družine (zunaj)
elementi opreme: 3 (0 + 3) mize, 12 (6 + 6) klopi
scenarij 4a: ogled projekcije v skednju (20 - 25 oseb)
obiskovalci: organizirane skupine, šole + posamezniki, družine (zunaj)
elementi opreme: 3 (0 + 3) mize, 11 (5 + 6) klopi
scenarij 5: prireditev (koncert, predstava ...) na dvorišču (cca. 150 oseb, cca. 50 sedišč)
obiskovalci: zainteresirani posamezniki, družine, skupine
elementi opreme: 3 (0 + 3) mize, 12 (10 + 2) klopi