september 2023
ureditev Čopove rojstne hiše
naročnik: Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14 4274 Žirovnica
pripravljavec: Delavnica d.o.o. Tržaška cesta 3a 1360 Vrhnika www.delavica.eu info@delavnica.eu
avtorji: Maj Juvanec, u.d.i.a. Aleša Mrak Kovačič, u.d.i.a. Uroš Jereb, u.d.i.a. Damijan Gašparič, u.d.i.a., MArch.
št. projekta: 004/2023
datum: september 2023
Žirovnica
Žirovnica na zemljevidu iz 18.stol.
Čopova rojstna hiša
Franciscejski kataster Žirovnice iz leta 1826/1827
Opis Žirovnice v Krajevnem leksikonu dravske banovine iz leta 1937
uvod
Žirovnica
Na severnem delu Ljubljanske kotline, imenovanem tudi Dežela, kjer se kotlina steka v Zgornjesavsko dolino, leži Žirovnica. To je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci, v istoimenski občini. Leži ob južnem vznožju Rebri. Osrednji del kraja se nahaja na rečnem in ledeniškem produ kotline, medtem ko se obronki kraja dvigajo po pobočju. Pod Rebrijo je nanizanih več vasi, ki so dandanes skoraj sklenjne, območje pa poznamo pod imenom Kašarija.
Obstoj kraja je znan od leta 1253. Hiše so bile gručasto razporejene, obdajali so jih sadovnjaki in polja. Po drugi svetovni vojni se je število prebivalcev skokovito povečalo. Leta 1797 se je v kraju rodil slovenski filolog Matija Čop.
Danes je Žirovnica urbanizirano naselje ob cesti in železnici, ki povezujeta Ljubljano in Jesenice. V kraju se od glavne ceste odcepi lokalna cesta za Begunje na Gorenjskem.
Rojstna hiša Matije Čopa
Rojstna hiša Matije Čopa leži v središču Žirovnice, kjer je še prepoznavna historična struktura gručastega jedra vasi.
Zgodovina hiše sega v 16. stoletje, stavbni razvoj od prvotne tricelične, deloma lesene stavbe z dimnico je dognal in grafično ponazoril dr. Peter Fister. Na podlagi konservatorskih usmeritev je bil konec 80. let prejšnjega stoletja izdelan izvedbeni projekt prenove (arh. Marjana Senčar).
Hiša se je rekonstruirala v razvojno fazo stavbe iz 19. stoletja (čas Čopovega življenja). Iz prezidav je bil izluščen osnovni tloris z vežo in kaščo na eni strani, na drugi pa sta bili hiša in kamra združeni v večji večnamenski prostor za kulturne prireditve. Prenova je potekala med letoma 1990 in 1994. Zaradi zahtevne statične sanacije in dotrajanosti je bil velik del obodnih sten, strehe, stavbenga pohištva in podov rekonstruiran. Izvorno obliko s poznogotskimi okenci in portalom je ohranila predvsem kašča.
Danes je hiša v lasti Občine Žirovnica, v njej ima sedež Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. V hiši je razstava o življenju in delu Matije Čopa ter muzejska soba o Ajdni. Čopova rojstna hiša je tudi eden izmed kulturno - zgodovinskih spomenikov, ki jih povezuje Pot kulturne dediščine Žirovnica in pogosto tudi izhodiščna točka za obiskovalce te poti.
Rojstna hiša Matije Čopa in njena neposredna okolica sta zavarovani kot enota kulturne dediščine - spomenik lokalnega pomena. Prav tako je zavarovano širše območje vaškega jedra.
Rekonstrukcija razvoja Čopove rojstne hiše v Žirovnici, dr. Peter Fister
Čopova rojstna hiša na razglednici iz leta 1921
Čopova rojstna hiša na fotografiji iz leta 1895
Zunanja ureditev obsega zemljišča neposredno pred vhodom v hišo (danes makadamsko parkirišče in učilnica na prostem) ter tudi občinsko zemljišče na drugi strani ceste, pri vodnem koritu.
Predprostor hiše je potrebno urediti tako, da bo služil zelo različnim namenom, saj se tu prepletata javna in zasebna raba in tudi lastništvo. Posebna skrb pri zasnovi je posvečena tudi ohranjanju obstoječe vaške lipe in izboljšanju njenih rastnih razmer.
Ob obstoječi živi meji ob jugozahodnem robu zemljišča je predvidena ureditev parkirnih mest za osebna vozila ter ob uvozu tudi za kolesarje. Na koncu niza parkirnih mest je neposredno pred stanovanjsko hišo predvidena zasaditev para dreves, ki je namenjena predvsem razmejitvi in zagotavljanju intime hiši. Osrednji prostor ostaja peščen, amorfne oblike in tako zagotavlja dostope do vseh objektov ter manevriranje z večjimi vozili, skladno s potrebami lastnika zemljišča oz. sosednjih objektov.
Na območju današnje učilnice na prostem se ponovno vzpostavi rožni vrt oz. gartlc z leseno ograjo. Takšna ureditev hiši zopet daje njen predprostor in digniteto. Na območju neposredno ob lipi ter v delu do gartlca se ročno odstrani oz. zrahlja obstoječ peščen tlak ter se namesti
zasnova zunanje ureditve
organsko zastirko, s čimer se izboljšajo rastne razmere. Vožnja je tako omogočena le po eni strani lipe, neposredno ob gartlcu pa je možen le peš prehod.
Da bi bolje ločili (pol)javni predprostor Čopove rojstne hiše ter zasebni prostor okoliških stanovanjskih hiš, je v severnem delu parkirišča predvidena vzpostavitev zelenega otoka, kjer se zasadi nekaj manjših dreves ter grmovnic, pod katerimi se oblikuje tudi prostor za sedenje (stoli). Sem se lahko obiskovalci tudi nekoliko umaknejo, počakajo ... Tu je predvidena tudi označitev objekta, stojalo za info zloženke in informacijska tabla z vsebino o Čopovi rojstni hiši, ki služita predvsem za obdobja, ko je le-ta zaprta.
Poleg prostora neposredno pred hišo se uredi tudi prostor ob koritu na nasprotni strani križišča. Tu se odstrani več raznolikih kosov urbane opreme, uredi se peščen tlak in zasadi živa meja. Ta služi kot zaslomba in ločuje javni prostor od zasebnega vrta. Poleg korita je predvidena zasaditev nove lipe, ki bo nadomestila obstoječo ob koncu njene življenjske dobe in bo takrat tudi že dosegla zgledno velikost. V skrajno severnem delu ureditve je predvidena postavitev informacijske table z vsebino o Ajdni, na katero se tu odpira razgled, ter oglasne table, ki jo na tem mestu vaščani redno uporabljajo. Na južni strani je z ustreznim odmikom od kortita predvidena postavitev dveh klopi z naslonom, da se zagotovi prostor za počitek in druženje.
.
drevesa , grmovnice
3 . 4 koš i za ločevanje odpadkov
drevesa ( zastiranje stopnic v stanovanjsko hišo )
parkirna mesta ( 8 PM )
zastirka ( mineralna in organska )
pesek ( obstoječe ) tratniki
zaščita lipe / preprečevanje vožnje dostopa ( stebrički z vrvjo )
obstoječ a lipa
2 . 2 stebričk / stojal a za kol esa
obstoječa živa meja
ograja
/ teraco
stebriček za označevanje
zasnova preureditve notranjih prostorov
Čopova rojstna hiša danes služi različnim namenom. V pritličju se ob vhodnem prostoru nahajajo prostori z razstavo o življenju in delu Matije Čopa, muzejska soba o Ajdni, večnamenski prostor za kulturne prireditve ter manjša čajna kuhinja. Prostori so namenjeni javnemu dostopu - v času, ko je hiša odprta. V nadstropje (mansardo) se dostopa po precej strmih stopnicah iz vhodnega prostora. V nadstropju se nahajajo poslovni prostori Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica (pisarne) ter sanitarije. Razen sanitarij so prostori v nadstropju namenjeni interni uporabi ZTK Žirovnica.
Želja upravljavca objekta, ZTK Žirovnica je, da bi obiskovalcem zagotovili lažji dostop do sanitarij ter da bi ločili javnosti dostopno pritličje od nadstropja, ki je v interni uporabi (pisarne). To bi bilo mogoče z ureditvijo sanitarij v prostoru današnje čajne kuhinje v pritličju, čajna kuhinja pa bi se uredila na mestu sanitarij v nadstropju. Obiskovalcem se za uporabo sanitarij tako ni potrebno povzpeti po strmih (in nevarnih) stopnicah in so dostopne tudi invalidom. Čajna kuhinja, ki je po svoji funkciji bolj interne narave (namenjena predvsem zaposlenim, ki imajo delovno mesto v mansardi), pa se tako tudi približa uporabnikom. Poti obiskovalcev in zaposlenih so tako ločene oz. ustrezneje urejene.
Ureditev sanitarij
Sanitarije so urejene v enem prostoru v pritličju, ki je dostopen neposredno iz vhodne veže. Sanitarije imajo skupen predprostor, opremljen z dvema umivalnikoma na omarici oz. pultu ob steni. Predprostor je naravno osvetljen. Iz predprostora se vstopa v dve različno veliki kabini, večja je primerne velikosti tudi za invalide.
Ureditev čajne kuhinje
V nadstropju (mansardi) se na mestu današnjih sanitarij uredi čajna kuhinja. Prostor definira spuščajoč se strop, ki narekuje umestitev niza kuhinjskih elementov ob eni prečni steni ter manjše mize ob drugi. Niz omaric se doda tudi v najnižjem delu prostora, kjer ni stojne višine. Prehod iz hodnika se zapre z drsnimi vrati. Ker je prostor brez naravne osvetlitve, predlagamo, da se v steni, ki je obrnjena proti stopnicam, umesti večja fiksna zasteklitev, ki omogoča posredno osvetlitev čajne kuhinje.
PREREZ
PREREZ
PREREZ
PREREZ
PREREZ
prostorski prikaziureditev sanitarij
ureditev Čopove rojstne hiše
prostorski prikaziureditev čajne kuhinje
ureditev Čopove rojstne hiše | Delavnica d.o.o.
usmeritve za prenovo hiše
V naslednjih poglavjih so predstavljena splošna načela oziroma usmeritve za prenovo hiše. Obravnavani so elementi oz. skupine elementov zunanjosti in notranjosti hiše, kot na primer fasade, streha, stavbno pohištvo, tlaki... Upravljavec hiše ne načrtuje enkratne prenove, temveč postopno prenovo v fazah oz. po skupinah elementov, glede na njihovo dotrajanost. Cilj prenove je poleg funkcionalnosti predvsem poenotenje, celovitost in skladna vizualna podoba objekta. Pripravljene usmeritve bodo pripomogle k zasledovanju tega cilja pri načrtovanju oz. izvedbi posamezne faze.
Glede na to, da je hiša danes že v veliki meri predelana in je ohranjenih malo elementov z zgodovinsko vrednostjo, so usmeritve nekoliko bolj ohlapne. Določajo predvsem materiale, njihovo obdelavo in barve, dopuščajo pa tehnično sodobnejše rešitve. Tisti posamezni elementi, ki imajo zgodovinsko vrednost, se ohranjajo in po potrebi restavrirajo v sodelovanju z ZVKDS.
zunanjostusmeritve za prenovo
1 STREHA:
1.1 strešna kritina:
• maloformatna kritina (cementni špičak, vlaknocementne plošče - rombaste)
• (svetlo) sivi barvni toni
1.2 dimniki:
• omet, pobeljen z apnenim beležem (enako kot fasade)
• kritina se poenoti s kritino strehe
1.3 napušči, zatrepi:
• kosmate deske različnih širin
• obdelano proti škodljivcem
• naravna barva lesa
• prezračevalni sloj zapira črna mrežica
1.4 obrobe, žlebovi:
• pocinkana pločevina ali (svetlo) sivi barvni toni (usklajeni z barvo strehe)
2 FASADA:
2.1 omet:
• apneni, gladko zaribani
• bela barva
2.2 talni zdec - cokl:
• višina cca. 0,5 m
• grobi apneni omet
• sivo - peščena barva
2.3 obrobe oken, štukature:
• obrobe oken in lin: širina 12 cm, debelina 2cm
• vertikalni pas na čelnih fasadah: š = 12 cm, d = 2 cm
• grobi apneni omet
• bela barva
2.4 spominska plošča:
• po potrebi se izvede površinska retuša črk
3 STAVBNO POHIŠTVO:
3.1 okna:
• dvojna okna: sestavljena iz notranjega in zunanjega dela;
• zunaji del: dvokrilno okno, vsako krilo deljeno na tri polja, zasteklitev: enoslojno steklo, okvir: les, brezbarven oljni premaz
• notranji del: sodobno enokrilno okno, ki omogoča tudi odpiranje na kip, zasteklitev: troslojno termoizolacijsko steklo, okvir: les, brezbarven premaz (mat)
• notranje okenske police: naravni les, brezbarven oljni premaz
• na fasadi se v grobem apnenem ometu izvede obroba okna širine 12 cm, debeline 2 cm, bele barve
• kamnit okvir malih oken na vzhodni fasadi (okna kašče) se ohrani, okvir naj bo zaključen ob robu obdelanih detajlov (senčna fuga) in ne amorfno na stiku med kamnom in steno
• mreže / gautre se restavrira
3.2 vhodna vrata:
• lesena masivna vrata iz lesenih plohov s kovanimi tečaji / panti
• les, brezbarven oljni premaz
• obliko in detajle vrat izvajalec uskladi z ZVKDS
3.3 line:
• zunanji del: opečna mreža (oblikuje se jo skladno s starimi fotografijami), ki se omeče in barva enako kot fasada
• notranji del: okroglo fiksno okno, zasteklitev: troslojno termoizolacijsko steklo, okvir: les, brezbarven premaz (mat)
• na fasadi se v grobem apnenem ometu izvede obroba
4 TLAKI:
4.1 zunanji tlak:
• obkroža hišo z vseh stani v pasu pod napuščem oz. cca. 90 cm
• enovit tlak iz pranega betona, dilatiran, ali
• mačje glave / vašper (manjši prodniki)
3.2 vhodna vrata
P.4 notranja vrata
P.1 tlaki
P.2 stropovi
P.3 stene
P.4 notranja vrata
P.1 tlaki
P.3 stene
3.1 okna
P.1 tlaki
P.2 stropovi
P.3 stene
N.4 notranja vrata
N.1 tlaki
N.2 stropovi
N.3 stene
N.4 stavbno pohištvo
pritličje
nadstropje
notranjostusmeritve za prenovo
1 TLAKI:
P.1 tlaki - pritličje:
• opečnat tlakovec, patiniran na temnejši odtenek, brušena površina, mat oljni premaz
• historični tlaki (mačje glave) se ohranijo
N.1 tlaki - nadstropje:
• enovit tlak v vseh prostorih nadstropja
• ladijski pod / parket, macesen, naravni izgled lesa, brezbarven oljni premaz
2 STROPOVI:
P.2 stropovi - pritličje:
• apneni omet, bela apnena barva
• leseni tramovi: naraven izgled lesa, brezbarven oljni premaz
N.2 stropovi - nadstropje:
• mavčno-kartonske plošče, bela apnena barva
3 STENE:
P.3, N.3 stene - pritličje, nadstropje:
• apneni omet / mačno-kartonske plošče, bela apnena barva
4 NOTRANJA VRATA:
P.4, N.4 notranja vrata - pritličje, nadstropje:
• masiven les, naraven izgled lesa, brezbarven oljni premaz