Arboristi
Na
no strokovno mnenje: Lipa na lokaciji Žirovnica 14 v Žirovnici
tisa@tisa.si
piko je označena lokacija drevesa (Vir: Atlas okolja).
Drevo (velikolistna lipa – Tilia platyphyllos L.) stoji tik ob asfaltirani cesti na peščenem parkirišču oz. dvorišču Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica.
Pretekli podatki o drevesu Po pogovorih z dvema vaščanoma smo dobili sledeče informacije, ki jih nismo preverjali:
- pred približno petimi leti se je obnavljala kanalizacija v vasi, - po cesti so bili izvedeni obsežni izkopi in izdelani številni jaški, ki so v bližini lipe, - severno od lipe se je odkopalo jarek za instalacijske vode za potrebe objektov, ki stojijo ob peščeni površini severno od drevesa,
- Po poškodbi koreninskega sistema je obrezovanje drevesa izvedlo podjetje Arboretum Volčji Potok. Glede na izgled krošnje in mesta rezi, ocenjujemo, da so krošnjo zmanjšali, s ciljem zmanjšati upor vetra v krošnjo in s tem zmanjšati obremenitev na poškodovan koreninski sitem.
- Vaščani pravijo, da je od takrat, ko so bile poškodovane korenine drevo začelo propadati, sušijo se veje.
- Z drevesom sem se prvič srečala konec marca leta 2019. Drevo je imelo veliko suhih vej v krošnji. Aprila leta 2019 je drevo obrezalo podjetje Tisa. Izvedeno je bilo čiščenje krošnje – odstranitev suhih vej in odstranitev bele omele.
Slika 2: Levo: Lipa marca 2019. Desno: Lipa novembra 2020.
- Po naročilu ZTK Žirovnica, sem si drevo ogledala drugič 18.11.2020 (Slika 2 desno). V krošnji sem zasledila dve večji suhi veji in najmanj 10 malih grmičkov bele omele. Isti dan je podjetje Tisa odstranilo suhe veje in grmičke bele omele.
Opis stanja drevesa, november 2020
Drevo stoji v neposredni bližini križišča treh asfaltiranih vaških cest, na makadamskem parkirišču ob dovozni poti na nanj. V križišču in na cesti, v razdalji 1 do 5 m od debla, je osem jaškov različnih talnih vodov (kanalizacija, vodovod,…).
Spodnji del debla deluje nagnjen proti vzhodu zaradi asimetrične rasti koreničnika. V krošnji je deblo vertikalno.
Koreničnik deluje normalno izražen, mestoma so vidne tanjše (1 do 2 cm) sekundarne krožne korenine. Na posameznih mestih so prisotne mehanske poškodbe. V globoki pazduhi korenin smo na zahodni strani zabeležili trosnjake glive črneče ožganke ali lat. Kretzschmaria deusta.
Tisa d.o.o., Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 1 520 93 80, ID za DDV: SI64976858, E-pošta: tisa@tisa.si, Splet: www.tisa.si
Tisa d.o.o., Marion L., november 2020: Zavarovana lipa v ŽirovniciV prsni višini (1,3 m) smo z merilnim trakom izmerili obseg debla 410 cm.
Na deblu pod krošnjo smo zabeležili več šopov dvoletnih sekundarnih poganjkov. Vzdolž debla, predvsem na severni strani je več mehanskih poškodb zaradi v preteklosti odrezanih vej. Poškodbe niso prerasle, robna tkiva mestoma delujejo močna.
Na severni strani debla smo med drugo in tretjo ogrodno vejo na deblu zabeležili star rjav trosnjak (Slika 3), ki pa ga s tal nismo mogli določiti.
Krošnja je bila v preteklosti močno krajšana. Predvidevamo, da po poškodbi koreninskega sistema. Poškodbe zaradi odrezanih vej še niso prerasle. V krošnji smo zabeležili dve večji suhi veji, premera 5 do 10 cm, in nekaj tanjših ter najmanj 10 mladih grmičkov bele omele.
Meritev z rezistografom
Izvedli smo devet meritev z rezistografom Rinntech S6. Spodaj so na slikah prikazane lokacije meritev in pod njimi pripadajoči rezistogrami.
Vse meritve smo izvedli s tal v območju koreničnika, le eno v prsni višini debla. Pod slikami so opisane lokacije meritev in pod njimi pripadajoči rezistogrami z istimi oznakami.
Tisa d.o.o.,
1000 Ljubljana,
Telefon: +386 1 520 93 80, ID za DDV: SI64976858, E-pošta: tisa@tisa.si, Splet:
Tisa d.o.o., Marion L., november 2020: Zavarovana lipa v Žirovnici Slika 3: Slika prikazuje lokacijo starega trosnjaka na deblu.Slika
Slika
Tisa
Zavarovana
Slika
Slika
Tisa
Slika 10: Meritve z rezistografom. Levo meritev 153/8 in desno meritev 153/9.
Slika
Slika 14:
Slika 15:
Slika
Slika
Tisa d.o.o., Marion L., november 2020: Zavarovana lipa v ŽirovniciRazprava in zaključek s predlogi ukrepov
Lipa je v zadnjih letih utrpela močne poškodbe korenin in bila zato tudi močno krajšana. Odvzem velikega deleža koreninskega sistema se kaže v krošnji s sušenjem vej. Prizadeto drevo uspešneje naselijo glive, tako v koreninskem sistemu, kot v krošnji.
Obravnavano drevo je fiziološko in statično oslabljeno. Ohranjenega lesa na mestih meritev je od 3 do največ 15 cm. Notranjost debla je razkrojena. Dobra stran statično oslabljenega drevesa je ta, da je obod debla sklenjen in ni večjih mehanskih poškodb na njem, kot tudi velik obod debla, ki pripomore k stabilnosti drevesa.
Za uspešno dolgoročno rast drevesa, mu je potrebno pomagati z izboljšanjem rastnih razmer, da bo lahko energijo usmerjalo v rast korenin in v debelinsko rast in s tem krepilo svojo stabilnost. Le dobre rastne razmere lahko pripomorejo k zdravemu drevesu, ki se bolje lahko zoperstavi delovanju glive.
Dimenzijo krošnje in višino drevesa je potrebno postopno nižati, saj so meritve z rezistografom potrdile obsežen razkroj v notranjosti koreničnika kot debla (meritev 153/12, Slika 16). Nižanje drevesa predlagam na višku rastne sezone, a ne ob preveliki suši. Nižanje naj se izvaja postopno vsakih nekaj let in malo intenzivno, da odstranitev zelenih vej ne bo vplivala na zdravstveno stanje drevesa. Po nižanju je drevo potrebno zalivati, sploh, v obdobju brez dežja.
Potrebno je zagotoviti, da bo drevo imelo čim bolj simetrično krošnjo in z leti nižjo višino. Ohranjati je potrebno nižje ležeče sekundarne veje, ki bodo v prihodnosti gradile krošnjo. To pomeni, da bo profil krošnje nižji. Zaradi bližine ceste je potrebno nad cesto sicer zagotavljati svetel profil ceste, medtem ko na drugi strani debla ohranjati sekundarne veje. Dolgoročno se bo izgled drevesa spremenil, a ostala bo dimenzija debla, ki bi pričala o starosti in pomenu tega drevesa. Drevo potrebuje redno nego in zaščito rastnega prostora.
Pri naslednjem pregledu predlagamo tudi pregled na višini, in sicer najbolje konec oktobra, da bi morebiti lahko določili vrsto glive, katere stare trosnjake smo s tal zabeležili na deblu v krošnji. V tem območju predlagamo tudi izvedo meritev z rezistografom.
Poleg zgoraj predlaganih ukrepih predlagamo:
- redno spremljanje stanja drevesa dvakrat letno (v in izven rastne sezone) in po večjih ujmah ter ukrepanje po potrebi
- ponovitev meritev z rezistografom čez 2 leti
- redno odstranjevanje grmičkov bele omele (priporočljivo vsako sezono)
- izboljšanje rastnih razmer (Priloga 1)
Suhe veje so bile odstranjene na dan pregleda drevesa (18.11.2020), prav tako grmički bele omele.
Z vsemi posegi morajo soglašati lastnik drevesa, ZRSVN in ZVKDS, ki varujeta to drevo oz. prostor.
dr.Lena Marion (ISA Certified arborist, ML-0334A)
Priloga 1: Predlog za izboljšanje rastnih razmer lipi (Ident.št. 5247 ZRSVN) v Žirovnici
Izmera z rezistografom, vizualni pregled dreves s tal in ocena stanja dreves predstavljajo trenutno stanje na dan ogleda, na katerega lahko posegi v bližini dreves (odkopi, izkopi, nasipi, gradnja,...), ekstremni vremenski pojavi (neurja, sneg, žled) in biološki dejavniki (bolezni in škodljivci) močno vplivajo, lahko povzročijo spremembo stanja dreves in zahtevajo nadaljnje ukrepanje. Stanje odraslih dreves je v splošnem potrebno pregledovati vsaj enkrat letno. To strokovno mnenje arborista je namenjeno za naročnika in se lahko uporablja le v celoti. Delov poročila se ne sme kopirati ali uporabljati za informacijo izven konteksta. Javna objava mnenja je dovoljena le ob pisnem soglasju vseh avtorjev. To strokovno mnenje ni prenosljivo na druga drevesa, tudi ne, če gre za isto vrsto in podobno situacijo.
Tisa d.o.o.,
Telefon: +386 1 520 93 80, ID za DDV: SI64976858, E-pošta: tisa@tisa.si,
Tisa d.o.o., Marion L., november 2020: Zavarovana lipa v ŽirovniciPriloga 1: PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE RASTNIH RAZMER LIPI (IDENT. ŠT. 5247 ZRSVN) V ŽIROVNICI
Predlagamo, da se del peščene površine nameni izključno rastnemu prostoru drevesa, to je območju drevesnih korenin. Območje drevesnih korenin za tako veliko drevo predstavlja območje okrog drevesa, ki ga izračunamo iz obsega debla drevesa, ki ga pomnožimo s 4. V primeru te lipe gre za krožno območje, katerega radij od debla drevesa meri 16 m. Šele poseganje izven tega območja bi pomenilo, da s svojim ravnanjem ne vplivamo na rast drevesa. Če upoštevamo, da je lipa lahko stara okrog 200 let so se življenjske navade, dejavnosti in poseljenost ljudi okrog lipe močno spremenile. Območje drevesnih korenin obstoječega drevesa je od zasaditve drevesa do danes močno spremenjeno in vedno bolj obremenjeno. Tla okrog drevesa so zbita (peščeno parkirišče oz. dovozna pot) in za vodo nepropustna (asfaltna cesta oz. križišče treh cest) in tekom rasti drevesa močno spremenjena zaradi asfaltiranja ceste, uporabe peščene površine za parkiranje vozil in nazadnje pri izkopu zaradi polaganja in obnove talnih vodov v cesti. Za uspešno rast dreves mora biti talna površina območja drevesnih korenin zračna (ne prekrita z asfaltom ali zbita zaradi vožnje), nezaraščena (da rastline drevesu ne konkurirajo v tleh za vodo, zrak in hranila) in z dovolj hranilnih snovi.
Lipa stoji v križišču treh cest v neposredni bližini stavb, zato premik ceste ne pride v poštev. Dovolj prostora za lipo pa je na peščeni površini, katerega del predlagamo, da se ga ogradi in nameni izključno rastnemu območju drevesnih korenin.
Predlagamo:
- omejiti peščeno površino z lesenim plotom, ki bo fizično preprečil dostop ljudi do drevesa in ločil območje drevesnih korenin z izboljšanimi rastnimi razmerami od peščenega parkirišča Obseg rastnega območja naj bo čim večji, vsaj 3 m od debla drevesa oz. kolikor je le mogoče glede na razpoložljive možnosti.
- znotraj lesenega plota naj se predvsem z razpihovalcem in ročnim kopanjem (in izjemoma z lažjim minibagrom), odstrani ves neploden material. V območju, kjer so vidne korenine se odstranitev materiala izvaja le ročno in z razpihovalcem. Globinsko naj se tla zrahlja in prekrije z ustrezno hranilno zemljino. Globina menjave tal je odvisna od globine peščenega materiala in lokacije korenin. Zemljo naj se prekrije z mulčem, ki bo zadrževal vlago pod njim. Mulča naj se ne namešča ob drevesno deblo ali v pazduhe koreninskih vratov (koreničnika). Znotraj tega območja naj se ne seje trave ali zasaja drugega rastlinja. Redno naj se ročno odstranjuje plevel, ki se ga deloma omejuje z vsakoletnim dodajanjem mulča, katerega debelina naj ne bo debelejša od 5 do 7 cm. Mulč – lahko so zdrobljeni listi obstoječe lipe, zmleto lubje ali razpadajoči in že deloma razgrajeni lesni sekanci
- rastno območje ogradimo z lesenim plotom (Slika 18 in Slika 19) oz. ograjo, katere izgled bo lokalnemu okolju primerna. Priporočamo namestitev samostoječe ograje, če je le mogoče, da za njeno namestitev ne bo potrebno posegati v tla. S tem se bi izognili morebitnim poškodbam obstoječega koreninskega sistema. V kolikor ograja nikakor ne sme/ne more biti samostoječa naj bodo izkopi za temelje ograje ročni in razmik med temelji prilagodljiv, zaradi možnosti prilagajanja obstoječim koreninam v tleh, ki pri izvedbi ne smejo biti poškodovane.
Pred izvedbo del predlagamo, da se projektant in izvajalec posvetujeta z arboristom svetovalcem, da pri izvedbi ne bo prišlo do poškodb obstoječega koreninskega sistema ter da bo arborist svetovalec prisoten ves čas v vseh fazah del.
Tisa d.o.o., Marion L., november 2020: Zavarovana lipa v ŽirovniciOpozorilo: Za dolgoro
no ugodno rast lipe je pomembno upoštevati, da so posipne soli škodljive za drevesa.: Posipne soli negativno vplivajo na rast dreves oz. so en izmed glavnih krivcev za slabo uspevanje dreves v urbanih območjih. Poskrbeti je potrebno, da se voda, kontaminirana s posipnimi solmi, ne steka v rastno območje drevesnih korenin, da se na tej površini ne posipa soli, pa
pa se proti zmrzali posipa le pesek, ter da se splužen sneg s ceste ne odlaga na peščeni površini, ki je še v območju drevesnih korenin.
