ROJSTNA HIŠA MATIJE ČOPA
Žirovnica je v času Čopove mladosti štela okoli dvajset hiš, ki so bile gručasto razporejene okoli vaškega jedra. Ljudje so se ukvarjali s kmetijstvom in prevozništvom, tako tudi oče jezikoslovca, bibliotekarja in Prešernovega prijatelja Matije Čopa, ki se je v Žirovnico preselil s Koroške Bele. Z ženo Elizabeto Ovsenjakovo sta se naselila v tej hiši, v kateri se je 26. januarja 1797 rodil njun prvorojenec Matija.
Arhitekturne raziskave dvoriščne fasade.
Pri utrjevanju temeljev se je del hiše zrušil.
Restavrirana gotski portal in okno.
Pritlična stavba sprva ni kazala kvalitetnejših arhitekturnih elementov. Cenili smo jo le kot rojstno hišo Matije Čopa, kot je na spominski plošči na pročelju že leta 1919 zapisal Prešernov častilec Tomo Zupan. Arhitekturne raziskave po odkupu hiše leta 1988 pa so razkrile bogato stavbno zgodovino, ki sega celo v 16. stoletje. Stavbni razvoj od prvotne tricelične, deloma lesene stavbe z dimnico, do tedanjega tlorisa je dognal in grafično ponazoril dr. Peter Fister, izvedbeni projekt prenove na podlagi konservatorskih usmeritev pa je izdelala arhitektka Marjana Senčar. Iz prezidav je bil izluščen osnovni tloris z vežo in kaščo na levi strani, desno iz veže pa sta bili hiša in kamra združeni v večji večnamenski prostor za kulturne prireditve.
Prenova je intenzivno potekala v letih od 1990 do 1994. Med zahtevno statično sanacijo se je vzhodni del obodnih zidov žal porušil in potrebno ga je bilo rekonstruirati tako kot dotrajano streho, stavbno pohištvo ter pode, medtem ko je izvirno obliko s poznogotskimi okenci in portalom ohranila zlasti kašča z razstavno funkcijo. Peč v hiši so konservatorji nadomestili s posnetkom ljubenske peči iz Finžgarjeve hiše v Doslovčah. Rekonstrukcija razvoja hiše je predstavljena grafično, na osnovi dobro dokazljivih stavbnih elementov, ki kažejo vso razvojno pot srednje bogate hiše na Gorenjskem in na njeno navezavo na Koroško ter južnoosrednji del Slovenije v času od 16. stoletja do danes.
Ureditev veže v Čopovi rojstni hiši je pripravil Zavod za turizem in kulturo Žirovnica v sodelovanju z Gorenjskim muzejem in Občino Žirovnica. • muzeološka postavitev arheološke zbirke: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej • besedila na razstavi: ddr. Verena Perko, Gorenjski muzej, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Gorenjski muzej, dr. Nika Leben, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območna enota Kranj • aritekturna zasnova: Ariana Furlan Prijo • grafično oblikovanje in ilustracije: Andrejka Čufer • grafična ponazoritev razvoja hiše: dr. Peter Fister • tisk: Aleš Bernik, Napisi Bernik • izvedba: Miha Tomaževič, Mito mizarstvo • osvetljava: Miha Šest, Marjan Viskovič • ostala dela: Darko Pogačar • vodja projekta: Matjaž Koman, ZTK Žirovnica • posebna zahvala: Sonja Strasser, Magda Zore