Prešernova rojstna hiša je bila skozi stoletja sta-
1920
Zunanji videz Prešernove rojstne hiše se je z različnimi konserva-
novanjska hiša Ribče-
torskimi posegi in odlo-
ve domačije v Vrbi, ki je
čitvami skozi desetletja
imela nekdaj hišno šte-
večkrat spreminjal.
vilko 1 (danes Vrba 2). Je
Fasada hiše, cokel, leseni
prva domačija na vhodu
opaži na napuščih in zat-
v vas z vzhodne strani
repih ter streha so deli
oziroma zadnja domačija
hiše, kjer so spremembe
ob cerkvici sv. Marka. Slika 2: Fotografija Prešernove rojstne hiše okoli leta 1920, na kateri je še vedno slamnata strešna kritina. Leseni zatrepi in napušči so v naravni barvi (fotografija: A. Vengar, arhiv NUK).
najbolj opazne.
1872
1939
Spominska plošča Francetu Prešernu je bila leta
Leta 1939 je bila hiša odkupljena in muzealizirana
1872 vzidana na jugozahodno pročelje hiše (Glo-
s prostovoljnimi prispevki šolske mladine, zah-
bočnik 2020).
valjujoč prizadevanjem pisatelja Frana Saleške-
Prešernova rojstna hiša je ena najstarejših stavb v Vrbi, njeni začet-
ga Finžgarja. Med vidnejšimi posegi je bila spre-
ki segajo v 16. stoletje. Konec 19. stoletja je pogorela. Njena podoba iz
Osnova hiše sega v 16. ali začetek
časa Prešernove mladosti ni povsem znana. Po prizadevanjih Frana
17. stoletja, ko so bili nekateri deli
Saleškega Finžgarja je bila leta 1939 preurejena v muzej.
zgrajeni iz kamna, bivalni del pa
www.visitzirovnica.si
1868
Leta 1923 je umetnostni zgodovi-
1856, ki naj bi prizadel le streho
nar in konservator France Stelè
in vrata na dvorišče, naj bi pre-
neuspešno skušal prepričati ta-
oblikovali zunanjo podobo hiše
kratnega lastnika, da ne bi zame-
v táko, kot je znana danes (Kidrič
njal slamnate strešne kritine za
in Finžgar 1939).
betonski špičak sive barve (Stele
Globočnik, D. 2020, Prešernova slovesnost v Vrbi 15. septembra 1872. Kronika, str. 29–40. Grobovšek, Jesenko Filipič, Koruza, Pamić, Peternel, Potočnik, Roškar, Milčinski, Kavčič, Govže, Dolenc Kambič, Jeras Dimovska, Dimitrijević 2021, Konservatorski načrt Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna. –Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Kidrič F. in Finžgar, S.F. 1939, Vrba, Prešerni, Prešeren, Ribičev dom., str. 13–15. Sedej, I. 1988/90, Stavbarstvo depriviligiranih družbenih slojev na Slovenskem v devetnajstem
memba kritine, cementni špičak so zamenjali z opečno kritino, starim bobrovcem (Kidrič in Finžgar 1939).
1923, 71).
Slika 1: Prva upodobitev Prešernove rojstne hiše iz revije Slavjanski jug: zabavno-podučna knjiga s podobami (1868, arhiv NUK).
Finžgar, S. F. 1939, Prešernova rojstna hiša. – Mladika 20(6), str. 23–24. Finžgar, S. F. 1949, Prešernova hiša - Ob stoletnici Prešernove smrti, 8. II. 1948, Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1949, str. 51–60.
1923
je bil lesen. Po požaru v Vrbi leta
Besedila zbral in napisal: Matjaž Koman / Lektoriranje: Tadeja Ivanič Toth, Polona Kus / Oblikovanje: Maruša Žemlja / Tisk: Napisi Bernik / Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, 2024
Viri in literatura:
Slika 3: Stara razglednica hiše z zamenjanim betonskim špičakom iz leta 1930 (arhiv ZTK Žirovnica).
1900
Prešernova rojstna hiša skozi čas Leta 2011 je bila razglašena za spomenik državnega pomena.
1930
Slika 4: Oton Župančič ob otvoritvi Prešernove rojstne hiše iz leta 1939. Na fotografiji je vidna zamenjana kritina – cementni špičak so zamenjali z opečno kritino, starim bobrovcem (vir: Iz zapuščine inž. Marija Osane, https://radioprvi.rtvslo. si/2021/01/na-danasnji-dan-1837/).
2010 V enem od obdobij po letu 1980 so zaradi simetričnosti naslikani šivani rob premaknili tudi na
1980
Sliki 5 in 6: Prešernova rojstna hiša iz leta 1949. Leseni opaži na napuščih in zatrepih so bili v naravni barvi (Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK).
1950
2019
drugo stran hiše, čeprav ni bilo zanesljivih podatkov, da bi bil tam v preteklosti.
Slika 9: Prešernova rojstna hiša iz leta 1980. Šivani robovi so prezentirani le na jugozahodnem vogalu. Cokel se spremeni, narisan je bistveno nižje in teče vzporedno s klančino (avtor: Cveto Sonc, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK).
2000
Sliki 11 in 12: Prešernova rojstna hiša leta 2010. Odtenki barve cokla in šivanih robov so se skozi leta spreminjali. Šivani robovi so prezentirani tudi na jugovzhodnem vogalu (vir: www. kraji.eu).
2010
Slika 14: Prešernova rojstna hiša med prenovo v letu 2019 (2019, avtor: Matjaž Koman, arhiv ZTK Žirovnica).
2020
1979 Leta 1979 so med raziskovanjem fasade na jugonaslednjih desetletjih, od 80. let do leta 2019, je
2000
jugozahodni vogal hiše krasil naslikan šivani rob.
2018
Leta 2000 so ob spominski plošči Francetu Pre-
Med obnovo fasade hiše v letih 2018–2019 je priš-
2022
šernu dodali spominsko ploščo Antonu Vovku,
lo do nesoglasij v delovni skupini konservatorjev
Razhajanja v mnenjih so privedla do današnjega
njegovemu pranečaku in slovenskemu nadškofu,
glede tega, ali obdržati šivani rob in kako ga iz-
videza Prešernove rojstne hiše brez cokla in ši-
rojenemu v hiši leta 1900.
vesti, na katero višino narisati cokel.
vanih robov.
Slika 10: Spominski plošči Francetu Prešernu in Antonu Vovku na Prešernovi rojstni hiši. (arhiv: ZTK Žirovncia).
Slika 13: Prešernova rojstna hiša med zadnjo obnovo leta 2018. Na fotografiji je vidna faza, ko so bili leseni opaži na napuščih in zatrepih povrnjeni v naravno barvo lesa, na fasadi so še vidni šivani robovi (vir: www.napotep.si).
Slika 15: Prešernova rojstna hiša brez šivanih robov in cokla, leseni opaži na napuščih in zatrepih so povrnjeni v naravno barvo lesa (2022, avtor: Miha Šest, arhiv ZTK Žirovnica).
zahodnem vogalu odkrili naslikan šivani rob. V
Sliki 7 in 8: Prešernova rojstna hiša iz leta 1979. Leseni opaži na napuščih in zatrepih so bili pobarvani v temno rjavo barvo, linija cokla je ravnana na podest stopnišča (Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK).
2024