Prešernova rojstna hiša je bila skozi stoletja sta-
1920
Zunanji videz Prešernove rojstne hiše se je z različnimi konserva-
novanjska hiša Ribče-
torskimi posegi in odlo-
ve domačije v Vrbi, ki je
čitvami skozi desetletja
imela nekdaj hišno šte-
večkrat spreminjal.
vilko 1 (danes Vrba 2). Je
Fasada hiše, cokel, leseni
prva domačija na vhodu
opaži na napuščih in zat-
v vas z vzhodne strani
repih ter streha so deli
oziroma zadnja domačija
hiše, kjer so spremembe
ob cerkvici sv. Marka. Slika 2: Fotografija Prešernove rojstne hiše okoli leta 1920, na kateri je še vedno slamnata strešna kritina. Leseni zatrepi in napušči so v naravni barvi (fotografija: A. Vengar, arhiv NUK).
najbolj opazne.
1872
1939
Spominska plošča Francetu Prešernu je bila leta
Leta 1939 je bila hiša odkupljena in muzealizirana
1872 vzidana na jugozahodno pročelje hiše (Glo-
s prostovoljnimi prispevki šolske mladine, zah-
bočnik 2020).
valjujoč prizadevanjem pisatelja Frana Saleške-
Prešernova rojstna hiša je ena najstarejših stavb v Vrbi, njeni začet-
ga Finžgarja. Med vidnejšimi posegi je bila spre-
ki segajo v 16. stoletje. Konec 19. stoletja je pogorela. Njena podoba iz
Osnova hiše sega v 16. ali začetek
časa Prešernove mladosti ni povsem znana. Po prizadevanjih Frana
17. stoletja, ko so bili nekateri deli
Saleškega Finžgarja je bila leta 1939 preurejena v muzej.
zgrajeni iz kamna, bivalni del pa
www.visitzirovnica.si
1868
Leta 1923 je umetnostni zgodovi-
1856, ki naj bi prizadel le streho
nar in konservator France Stelè
in vrata na dvorišče, naj bi pre-
neuspešno skušal prepričati ta-
oblikovali zunanjo podobo hiše
kratnega lastnika, da ne bi zame-
v táko, kot je znana danes (Kidrič
njal slamnate strešne kritine za
in Finžgar 1939).
betonski špičak sive barve (Stele
Globočnik, D. 2020, Prešernova slovesnost v Vrbi 15. septembra 1872. Kronika, str. 29–40. Grobovšek, Jesenko Filipič, Koruza, Pamić, Peternel, Potočnik, Roškar, Milčinski, Kavčič, Govže, Dolenc Kambič, Jeras Dimovska, Dimitrijević 2021, Konservatorski načrt Vrba na Gorenjskem – Rojstna hiša Franceta Prešerna. –Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Kidrič F. in Finžgar, S.F. 1939, Vrba, Prešerni, Prešeren, Ribičev dom., str. 13–15. Sedej, I. 1988/90, Stavbarstvo depriviligiranih družbenih slojev na Slovenskem v devetnajstem
memba kritine, cementni špičak so zamenjali z opečno kritino, starim bobrovcem (Kidrič in Finžgar 1939).
1923, 71).
Slika 1: Prva upodobitev Prešernove rojstne hiše iz revije Slavjanski jug: zabavno-podučna knjiga s podobami (1868, arhiv NUK).
Finžgar, S. F. 1939, Prešernova rojstna hiša. – Mladika 20(6), str. 23–24. Finžgar, S. F. 1949, Prešernova hiša - Ob stoletnici Prešernove smrti, 8. II. 1948, Koledar Družbe sv. Mohorja: za navadno leto 1949, str. 51–60.
1923
je bil lesen. Po požaru v Vrbi leta
Besedila zbral in napisal: Matjaž Koman / Lektoriranje: Tadeja Ivanič Toth, Polona Kus / Oblikovanje: Maruša Žemlja / Tisk: Napisi Bernik / Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, 2024
Viri in literatura:
Slika 3: Stara razglednica hiše z zamenjanim betonskim špičakom iz leta 1930 (arhiv ZTK Žirovnica).
1900
Prešernova rojstna hiša skozi čas Leta 2011 je bila razglašena za spomenik državnega pomena.
1930
Slika 4: Oton Župančič ob otvoritvi Prešernove rojstne hiše iz leta 1939. Na fotografiji je vidna zamenjana kritina – cementni špičak so zamenjali z opečno kritino, starim bobrovcem (vir: Iz zapuščine inž. Marija Osane, https://radioprvi.rtvslo. si/2021/01/na-danasnji-dan-1837/).