Padec kmetijske dejavnosti (slika

2. KJE SMO DANES

2.1 Kratka predstavitev območja BOJA

Biosferno območje Julijske Alpe leži na severozahodu Slovenije, na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Osrednji del predstavlja zavarovano območje Triglavskega narodnega parka s tremi varstvenimi območju, zunanji del pa vplivno območje z robnimi naselji. Meje biosfernega območja so uradno opredeljene z administrativnimi mejami 10 občin, vključenih v Biosferno območje Julijske Alpe in sicer: Bled, Bohinj, Bovec, Gorje, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora,

Radovljica, Tolmin in Žirovnica.

Zavarovano območje Triglavskega narodnega parka (TNP) poleg visokogorskega območja vključuje tudi nekaj pomembnejših turističnih destinacij oziroma krajev, kot so Bohinj, Pokljuka, Planica, Trenta in Log pod Mangartom. Vplivno območje obsega širši del Julijskih Alp izven zavarovanega območja TNP, kjer se odvija večji del razvoja in turizma. Na zahodnem delu širše biosferno območje pokriva Dolino Soče med Bovcem in Mostom na Soči, Kaninsko pogorje ter dolini Bače in Idrijce (del). Na severu-zahodu vplivno območje opredeljuje dolina Save Dolinke od Rateč, Kranjske Gore, prek Jesenic in Žirovnice do Radovljice. V tem delu območje deloma poseže v pogorje Karavank. Jugovzhodno mejo predstavljajo dolina Save Bohinjke med Bohinjsko Bistrico in Radovljico in planota Jelovica.

BOJA je območje sodelovanja, medtem ko je Skupnost Julijske Alpe organizacija, v katero sta kot trženjska partnerja vključeni tudi občini Kanal ob Soči in Brda (ki imata status trženjskih članov). Za izvajanje razvojnega načrta je zadolžena Skupnost Julijske Alpe, ki jo sestavljajo destinacijske management organizacije BOJA (10 občin), Javni zavod Triglavski narodni park in trženjska partnerja Občina Kanal ob Soči in Občina Brda.

Slika 4: Zemljevid Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA)

2.2 Ključni turistični kazalniki Julijskih Alp

Julijske Alpe so ena najpomembnejših in od turizma bolj odvisnih območij v Sloveniji, ki je v obdobju od 2008 do 2019 (in še posebej v obdobju 2015 do 2019) izkazala močno rast:

> Več kot podvojitev obsega prenočitev (1,8 mio leta 2008 na 4 mio leta 2019; v letu 2020 pa dobrih 40 % oziroma 1,6 mio manj prenočitev, s čemer se je regija vrnila na številke iz leta 2016, ko je bilo opravljenih 2.469.816 prenočitev – s to razliko, da je bilo v letu 2015 27.671 postelj, leta 2019 pa 44.353); > Povečanje deleža prenočitev v Sloveniji z manj kot petine na več kot četrtino (= 25,7 % prenočitev v Sloveniji % in kar 87,5 % v kategoriji nočitev Gorske občine); > Močna odvisnost od tujih trgov – delež tujih prenočitev se je povečal s 72,5 % leta 2008 na 83,7 % leta 2019 (na ravni Slovenije je delež 72 %); > Visoka rast turističnih ležišč – samo od leta 2015 do 2019 so se povečala na 44.353 (26 % vseh ležišč v Sloveniji) oziroma za 60 %.

Slika 5: Ključni turistični kazalniki BOJA 2019

Ob dobrih rezultatih pa so ostali ali se nadalje okrepili tudi naslednji kazalniki:

> Močna sezonskost: 44,7 % prenočitev (1,8 mio v letu 2019) v dveh poletnih mesecih; > Zmanjšanje povprečne dobe bivanja z 2,80 na 2,45 dni – ki je tako malo pod povprečjem

Slovenije (2,53 dni leta 2019); > Zelo nizek delež hotelskih sob (15 %) – velik izziv za izvenpoletne mesece (manjka fullservice hotelov), medtem ko kampi in apartmaji skupaj tvorijo 51 %, ob tem zelo velika rast zasebnih sob; problem nizke kakovosti zasebnih sob (ter »nepripadnost« destinaciji in visoki deleži prodaje preko OTA); > Ne-koordinirane investicije v nastanitve, ki imajo vpliv na povečane tokove v regiji; > Demografska ogroženost območja (padec števila prebivalcev od 2008 do 2019 za 2,5 %); > Padec kmetijske dejavnosti (slika 8).

Slika 6: Ključni kazalniki povpraševanja na ravni BOJA (vir SURS)

Slika 7: Pregled turističnih ležišč v BOJA za leto 2019 – struktura in prikaz rasti 2008 do 2019

Na naslednji strani je prikazana še struktura povpraševanja po trgih. 5 najmočnejših trgov (Nemčija, Nizozemska, Češka, Italija in Velika Britanija) predstavljajo skupaj 50 % tujih prenočitev, skupaj pa je 11 trgov s prenočitvami nad 100.000. Ob najmočnejših trgih pa velja

zelo velika specifika posameznih destinacij znotraj BOJA/JA – tako glede deleža domačih obiskovalcev kot tudi strukture trgov in segmentov.

Slika 8: Prikaz gibanja števila samozaposlenih kmetov po občinah (2008, 2015, 2019)

Slika 9: Število turističnih ležišč na prebivalca – po občinah in na ravni Julijskih Alp, desno prikaz razmerja med številom prebivalcev in ležišči (ter brezposelnostjo po občinah)

Slika 10: Deleži domačih in tujih prenočitev po občinah BOJA (2019) s prikazom najmočnejših trgov

Glede na fazo razvoja destinacij lahko večino destinacij v BOJA uvrstimo v fazo 4 (v spodnji sliki) – ko se je že ozavestila potreba po aktivnejšem upravljanju destinacije, izkušnje in infrastrukture, naslavljanju nosilnih sposobnosti (vsaj za posamezne kritične točke in v določenih mesecih) in krepitvi mesecev izven poletja. Ker turizem v teh destinacijah predstavlja pomembno gospodarsko panogo (kot zaposlovalec in pospeševalec drugih dejavnosti) in hkrati skozi prilive iz naslova turizma omogoča vložke v infrastrukturo v občinah, je zdaj izpad zaradi COVID-19 obsežnejši. Hkrati se je pokazal zelo velik pomen turizma (ki v občinske proračune prinaša tudi pomembna sredstva za vlaganja – 6,3 mio EUR v letu 2019 iz naslova turistične takse na celotnem območju JA) – prej pogosto predvsem izpostavljeni negativni vplivi.

Slika 11: Prikaz razvojne faze BOJA-Julijske Alpe

2.3 Širša slika – kje smo kot Slovenija

Ker je Razvojni načrt turizem BOJA 2025+ nastal v času številnih sprememb, novih izzivov in nove normalnosti (in še vedno številnih nejasnosti glede okrevanja panoge), pa tudi v času zaključevanja obdobja trajanja obstoječe krovne strategije slovenskega turizma (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021; MGRT, 2017), velja pogledati, v kakšni kondiciji je slovenski turizem. MGRT je konec leta 2020 pristopil k evalvaciji tega strateškega

dokumenta.

KLJUČNE UGOTOVITVE EVALVACIJE KROVNE STRATEGIJE SLOVENSKEGA TURIZMA

Povzemamo nekaj ključnih ugotovitev iz dokumenta Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 (Hosting, 2021) in smernice za načrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022-2028 (MGRT, 2021). Ocenjujemo, da so relevantne za bolj poglobljen vpogled in razumevanje

izzivov tudi za Julijske Alpe. Na teh ugotovitvah bo do konca leta 2021 pripravljena nova strategija slovenskega turizma bo za obdobje 2022-2028.

Na podlagi opravljenih analiz in vrednostnih ocen evalvatorjev se dosedanje uresničevanje

STRST (v sicer kratkem normalnem obdobju izvajanja oktober 2017-2019) kot celote ocenjuje

na spodnji meji zadovoljivega.

Slovenija je sicer presegla načrtovan ciljni turistični obisk, temu pa v enaki meri ni sledila želena rast prilivov in dobe bivanja turistov. Kakovostne strukturne spremembe v nastanitveni dejavnosti se niso uresničile, visok obisk pa v določenih destinacijah v konicah sezone že povzroča pritiske na naravo in lokalno skupnost.

Pregled stopnje uresničevanja razvojnih ciljev pokaže, da je Slovenija presegla ali se dobro

približala trem od šestih zastavljenih ciljev: obsegu turističnega obiska, številu prenočitev

in povečanju zaposlovanja. V preteklem obdobju se predvsem niso uresničile kakovostne strukturne spremembe v nastanitveni turistični dejavnosti v smeri rasti nastanitvenih objektov z višjo kakovostjo in bolj strukturirano ponudbo. Zgodilo se je ravno obratno: izredno

se je povečalo število in strukturni delež najbolj enostavnih in cenejših nastanitvenih

zmogljivosti (zasebne sobe, apartmaji, prenočišča), kapacitete kakovostnejših oblik, kot so hoteli in podobni nastanitveni obrati, pa so po obsegu ostali na enaki ravni in z veliko nižjim deležem v skupni strukturi slovenske nastanitvene turistične ponudbe.

To stanje v slovenskem turizmu je bilo spremljano z ugodnimi trendi na turističnih trgih, ki so beležili stalno rast povpraševanja v preteklem obdobju. Ob visoki fizični rasti turističnega prometa med leti 2015 in 2019, za kar 42,4 % merjeno v številu prihodov turistov in za 35,4 % merjeno v številu prenočitev, ki se je povečeval predvsem v glavni poletni sezoni, je visok turistični

obisk izredno obremenil določene destinacije v konicah sezone. Rasti obsega obiska niso sledili prilivi iz naslova izvoza potovanj, povprečna doba bivanja pa se je celo skrajšala iz 2,7 leta 2015 na 2,5 dni leta 2019.

Kot posledica znatno spremenjene strukture turističnih nastanitvenih zmogljivosti, v smeri cenejših vrst zmogljivosti, se je tudi kazalnik povprečnega prihodka iz poslovanja vseh vrst

nastanitvenih ponudnikov na realizirano prenočitev skupaj v Sloveniji med 2015 in 2019 znižal za več kot 15 %.

To negativno gibanje objektivno potrjuje tudi kazalnik celotnih prilivov iz naslova izvoza mednarodnih potovanj v plačilni bilanci Slovenije na realizirano število prenočitev tujih turistov, ki se je v obdobju 2015 do 2019 znižal za kar 16 % (ki so leta 2019 znašali 2,75

milijarde EUR ali 69 % načrtovanih).

To pomeni, da je v Slovenijo v tem obdobju pričelo prihajati veliko več turistov, ki pa so

svojo potrošnjo v večini usmerjali v cenejše storitve in izdelke. Eden od razlogov leži v dejstvu, da v Sloveniji nismo dosegli strukturne spremembe v nastanitveni dejavnosti.

Do želenega obsega obnov in števila kakovostnejših hotelskih zmogljivosti ni prišlo. Nasprotno, Slovenija je v opazovanem obdobju zabeležila izjemen vstop mikro ponudnikov v segmentu

najbolj enostavnih nastanitev (sobodajalstva in apartmajev), ki pretežno poslujejo v

poletni sezoni. Vse to se odraža v nižji rasti dodane vrednosti in nižji produktivnosti, višji koncentraciji turističnega prometa v glavni poletni sezoni, slabši konkurenčnosti in povprečno nižjem cenovnem pozicioniranju Slovenije kot turistične destinacije.

Zaskrbljujoče je dejstvo, ki izhaja iz analize gibanj turističnega prometa v preteklem obdobju, je,

da se je sicer nadpovprečna fizična rast slovenskega turizma v letih 2015-2018 zaustavila

že v letu 2019. V primerjavi z letom 2018 se je število prenočitev vseh turistov zmanjšalo za 0,5 %, pri čemer pa se je število prenočitev v hotelih v letu 2019 glede na predhodno leto znižalo za kar -1,6 %.

Stanje v slovenskem turizmu torej kaže na znatne strukturne in tudi sistemske izzive na ponudbeni strani slovenskega turizma – in to že bistveno pred kriznim letom 2020, ki zahtevajo odločno in pravilno usmerjeno ukrepanje v naslednjem strateškem obdobju.

Dodaten vpogled v problematiko sezonskosti (vir Evalvacija, Hosting, 2021):

Najugodnejšo sezonskost, najmanjšo poletno konico in najboljšo celoletno zasedenost v skladu s pričakovanji zaradi najbolj celoletne narave ponudbe izkazuje makrodestinacija Termalna panonska Slovenija. Relativno ugodno sezonskost dosega tudi Ljubljana z osrednjo Slovenijo, ki vedno bolj uspešno zapolnjuje pred in posezonske, predvsem jesenske termine. Za mediteranski del Slovenije je normalno, da bo zimski del dno in poletje izrazita konica, a tudi mediteranski del vedno bolje polni pred in posezono. V vseh makro regijah je možno situacijo izboljševati, a daleč najbolj izstopajoče težave ima Alpska Slovenija. Normalna slika sezonskosti bi v alpskih destinacijah pozimi morala pokazati drugo konico, v Sloveniji pa je krivulja sezonske zasedenosti nastanitvenih objektov od decembra do maja skorajda ravna. Delež realizacije nočitev od decembra do marca, torej zimska sezona, ki podobnim alpskim destinacijam v EU prinese od 40 % do 60 % celoletne realizacije v Alpski Sloveniji komajda preseže 20 %. Slovenska zima zaradi nekonkurenčnosti in zastarelosti slovenskih smučišč, ki kljub tradiciji, znanju, eminentnim proizvajalcem, vrhunskim smučarskim rezultatom ne morejo več uspešno tekmovati z ostalimi smučarskimi centri niti na Balkanu, še manj seveda v EU, postaja vedno večji problem. Tudi v

preostalih, za Alpe teoretično med-sezonskih mesecih, je Alpska Slovenija manj uspešna od Mediteranske Slovenije ali Ljubljane, poletna konica v Alpski Sloveniji pa je izstopajoče najvišja.

Slovenija je v preteklem strateškem obdobju zastavljene cilje in ukrepe najbolje uresničevala na trženjskem področju, kjer je v celoti uresničila in tudi okrepila svojo z vizijo in mednarodno začrtano pozicijo »globalne zelene butične destinacije«. Evalvacija podaja oceno, da je v tem

pogledu zato smiselno tudi v prihodnje, sicer z manjšimi prilagoditvami in posodobitvami oziroma nadgradnjami, graditi na obstoječi trajnostni turistični viziji.

Po drugi strani pa, glede na rezultate turističnega prometa in finančnih kategorij v preteklem obdobju, slovenski turizem ni uspel doseči tržnega segmenta, t.i. »zahtevnejšega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi«. To pomeni, da je Slovenija tržno in komunikacijsko zelo uspešno zgradila podobo zelene in trajnostne destinacije, medtem ko na ponudbeni strani – tako na ravni zasebnih ponudnikov v turizmu kot na strani javnih in skupnih funkcij destinacij in nacionalne infrastrukture – temu ni sledila v enaki meri.

V celotnem slovenskem turizmu je v času med letoma 2015 in 2019 število zaposlenih v celotni gostinski dejavnosti v Sloveniji narastlo za kar 17 %, kar kaže na izredno povečanje potreb po usposobljenih in kompetentnih človeških virih v slovenskem turizmu, po drugi strani pa je se vpis v poklicno in strokovno izobraževanje na področju gostinstva in turizma v enakem obdobju zmanjšal za do 30 %. Slovenija je v času kriznih izrednih razmer kot posledic pandemije

Covid-19 utrpela enega največjih padcev tujih turistov in njihovih prenočitev v Evropi,

slednjih za kar 70,5 %. Po drugi strani pa je Slovenija, zaradi zelo uspešnih ukrepov spodbujanja domačega turizma zabeležila kar 32,8 % rast števila prenočitev domačih turistov, kar je najvišja rast v EU. Z uvedbo turističnih bonov in drugimi ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu v času izpada prometa in zaprtja dejavnosti je Slovenija relativno uspešno nadomestila upad prenočitev tujih turistov in zagotovila preživetje in ohranjanje kondicije turističnih ponudnikov.

Tekoča pomoč najbolj prizadetemu delu turističnega gospodarstva in ukrepi za ohranjanje delovnih mest ne bodo zadostovali. Zaradi vztrajanja krize Covid-19 tudi globoko v leto 2021 bodo za preživetje dejavnosti potrebni tudi znatni ukrepi in aktivnosti za ponovni zagon, okrevanje, odpornost in konkurenčnost v post-covidnem času. To bo eden od posebnih izzivov novega strateškega obdobja turizma v Sloveniji.

Politiki razvoja kadrov in usmerjanja naložb v nastanitve in drugo turistično infrastrukturo na zasebni in javni ter skupni ravni bosta ključni za doseganje višje cenovne pozicije, dodane vrednosti, kakovosti ponudbe in trajnostne konkurenčnosti v turistični dejavnosti

v prihodnjem obdobju. Med izzivi novega strateškega obdobja je tudi dokončanje in uveljavitev modela upravljanja slovenskega turizma med turističnimi destinacijami, regionalno in nacionalno ravnijo turizma in intenzivnejše horizontalno in medresorsko sodelovanje.

Tabela 2: Pregled realizacije razvojnih ciljev STRST (povzeto po Evalvaciji, MGRT, 2021)

# Razvojni cilj 2021 Realizacija 2019 % realizacije

1 Priliv iz naslova izvoza potovanj: 3,7 do 4 milijarde EUR 2,75 milijarde EUR 69 – 74

2 5 – 5,5 milijona turističnih obiskov 3 16–18 milijonov nočitev

6,2 milijona 15,8 milijona 4 Povprečna dolžina bivanja 3,1–3,4 dneva 2,5

5

6 18.000 do 22.000 novih sob, od tega v hotelskem sektorju 8.500 prenovljenih in 6.500 novih sob Povečanje zaposlovanja za polni delovni čas v turističnem sektorju na 12.000 zaposlenih + 10.227 glede na 2015, od tega rast v hotelih le + 0,3 % 11.086 (delovne ure, sektor I55 - gostinska dejavnost) 113 -125 88 - 99 74 - 82

47 - 57

92

Tabela 2: Pregled realizacije ključnih ukrepov STRST (povzeto po Evalvaciji, MGRT, 2021)

Uspešni in učinkoviti ukrepi = dobre prakse

1. Destinacijski management na ravni STO kot samostojne organizacije ter vzpostavitev, delovanje in finančna podpora vodilnim destinacijam 2. Zelena shema slovenskega turizma: zasnova, uveljavitev in zeleno pozicioniranje Slovenije 3. Uvedba nacionalne kulinarične znamke, vstop ekskluzivnih gastronomskih vodnikov (Michelin idr.), razvoj lokalnih kolektivnih blagovnih znamk in dvig mednarodne kulinarične prepoznavnosti 4. Zakonodajni okvir na področju turistične takse in kategorizacije gostinskih nastanitvenih obratov 5. Vzpostavljena shema za ugodno financiranje turističnih naložb pri SID banki 6. Komunikacijska platforma Slovenia MY WAY s kampanjami 7. Implementacija digitalnega trženja

Digitalizacija kulturne dediščine v podporo turizmu 8. Obvladovanje varnosti v turizmu in odziva na pandemijo Covid-19, vključno z ukrepi za podporo dejavnosti in zaposlenim v času zaprtja 9. Priprava pogojev za financiranje okrevanja turizma po Covid-19 iz EU virov po letu 2021

Nezadostno ali ne-naslovljeni ključni ukrepi = novi izzivi

1. Vzpostavitev razvojne funkcije v okviru MGRT in upravljanje razvoja po vertikali (do destinacij) in horizontali (medresorske aktivnosti) 2. Koordinacija razvoja na ravni makro regij, izdelava master planov in tržnih načrtov 3. Posodobitev žičniške infrastrukture 4. Valorizacija kulturne dediščine v turizmu in aktiviranje zasebnega kapitala pri njeni prenovi 5. Zagotovitev omejenega obsega nepovratnih sredstev za naložbe v javno in zasebno turistično infrastrukturo ter s tem povezanim dvigom kakovostne ravni ponudbe 6. Vzpostavitvi celovitega sistema urejanja in upravljanja vseh vrst poti in izvajanja outdoor dejavnosti 7. Vzpostavitev nacionalnega sistema touringa 8. Prilagajanje javnega prevoza potrebam turizma 9. Kadri in izobraževanje v turizmu

KAKO UČINKOVITO JE SLOVENIJA PRILAGODILA STRATEGIJO NOVIM OKOLIŠČINAM PANDEMIJE COVID-19?

Turizem je postal pomembna gospodarska panoga, saj skupaj z vsemi povezanimi dejavnostmi, ustvarja 9,9 % BDP oz. 5,3 % v ožjem pomenu, prispeva 3,9 % dodane vrednosti in zaposluje 6,5 % celotne delovne sile v Sloveniji. Pandemija Covid-19 je marca 2020 praktično ustavila turistično panogo in turistična podjetja, destinacije in podporno okolje postavila v povsem neznane in nepredvidljive okoliščine.

V letu 2020, po nastopu krize Covid-19 je MGRT in Vlada RS z izrednimi ukrepi v okviru reševalnih PKP zakonskih ukrepov zagotovila znatna dodatna sredstva za ohranjanje delovnih mest in obstoj podjetij, ki so bila zaradi narave fiksnih stroškov in visoke prizadetosti turistične dejavnosti s posledicami krize Covid-19 nujna za preživetje turizma. MGRT in Vlada RS je za področje turizma samo v letu 2020, dodatno k sredstvom, ki so bila namensko alocirana že pred krizo zagotovila skupaj 449 mio. EUR za področje turizma, od česar je bilo 329 mio. EUR ukrepov za blaženje posledic krize Covid-19 za ohranjanje delovnih mest, sofinanciranja fiksnih stroškov oz. nekritih obratovalnih stroškov in drugih javnih razpisov in pozivov za turistično gospodarstvo in vodilne destinacije, 107 mio. EUR likvidnostnih ugodnih kreditov preko SID banke in SPS in 12,8 mio. EUR za potrebe Slovenske turistične organizacije (STO) za promocijo turizma.

Za ohranitev turistične panoge je s tovrstnimi sistemskimi ukrepi nujno še intenzivneje nadaljevati tudi v letu 2021 in 2022 in jih še bolje prilagoditi specifični situaciji posameznega sektorja turizma. MGRT sicer v letu 2021 načrtuje okvirno dodatnih 418.5 mio EUR sredstev za pomoč turističnemu gospodarstvu in razvoju turizma. Od tega bo okvirno 325 mio EUR državnih pomoči in subvencij namenjenih za nadaljevanje ukrepov za blaženje krize Covid-19 in razvoj turističnega gospodarstva in vodilnih destinacij, okrog 76 mio EUR za ugodne kredite za turistične naložbe podjetij preko SID banke in SPS in 13,3 mio EUR za delovanje in program promocije turizma v okviru STO, k čemur STO načrtuje še dodatnih cca. 4,1 mio EUR promocijske takse za izvajanje dodatnega programa promocije. MGRT v obdobju 2021 do 2026 predvideva tudi dodatne vire financiranja za spodbujanje naložbene dejavnosti za dvig kakovosti turističnih kapacitet v turističnem gospodarstvu in naložb v javno in skupno turistično infrastrukturo ter objekte kulturne dediščine v turističnih destinacijah v okviru EU mehanizma za okrevanje in odpornost.

Zaradi likvidnostne izčrpanosti podjetij in podjetnikov v turistični dejavnosti, v času več kot 11mesečnega zaprtja v letih 2020-2021, je namreč ogrožena njihova sposobnost za ponovni zagon, v veliko primerih pa tudi sama ohranitev dejavnosti. Evalvacija je podala oceno, da je turistični

sektor v letu 2020 in bo še do konca leta 2021 zaradi izrednih ukrepov in zaprtja izgubil 700 mio EUR prihodkov, celoten turistični sektor skupaj s povezanimi dejavnostmi pa najmanj

2 mrd. EUR prihodkov. Za končno ohranitev dejavnosti in delovnih mest, ponovni zagon in okrevanje bo potrebno nadaljevati z intenzivno in hitro likvidnostno podporo, predvsem v tistih dejavnostih, ki so bile zaradi ukrepov omejevanja epidemije popolnoma zaprte in najbolj prizadete.

Po drugi strani je MGRT zaradi racionalizacije finančnih virov v Covid-19 obdobju zaustavil

izvedbo določenih sistemsko kritičnih ukrepov iz akcijskega načrta strategije (npr. strokovne podlage za sistematično upravljanje raznovrstnih poti in outdoor dejavnosti, master plani), kar bo upočasnilo težko pričakovano razvojno upravljanje in napredek nosilnih

slovenskih turističnih produktov.

Sliki 10 in 11: Prikaz treh faz – po odzivu okrevanje in odpornost; potrebno delo na petih področjih

2.4 Izzivi in priložnosti Julijskih Alp

V LETU 2020 in 2021 SO ZELO MOČNI IZZIVI, KI JIH PRINAŠA ZUNANJE OKOLJE

Izzivi, ki jih prinaša zunanje okolje, so v veliki meri vezani na spremenjeno in nestabilno okolje zaradi Covid-19. Na poti okrevanja se bomo srečevali s številnimi izzivi1: 1. Preživetje in razpoložljivost ponudbe. Nastala situacija pomeni resno grožnjo preživetju številnim turističnim podjetjem. Podjetja, ki bodo situacijo preživela, se bodo pri trženju svoje ponudbe soočala z omejitvami, povezanimi z varnostnimi standardi in obratovala v zmanjšanem obsegu. 2. Močna mednarodna konkurenca. Ob ponovnem odprtju meja bo boj za turista izjemen, močneje se bo potrebno usmeriti na bližnje trge. Dodaten izziv pomenijo kampanje, namenjene dopustovanju doma, ki jih izvajajo prav vse države sveta. 3. Ponovna vzpostavitev letalskih povezav. Letalske povezave bodo ključne zlasti za povrnitev gostov iz Velike Britanije, Ruske federacije ter prekomorskih držav in imajo ključen pomen pri ponovnem zagonu poslovnega turizma. 4. Manjša turistična potrošnja. Zaostrena ekonomska situacija bo vplivala na manjšo potrošnjo tujih in domačih gostov; potrošnja slednjih pa je bila že pred Covid-19 bistveno manjša od potrošnje tujih gostov. 5. Namera potovanj. Delež tistih, ki bodo še zmožni ali željni potovati, se bo zmanjšal zaradi zdravstvenih ali ekonomskih razlogov. Spremenil se bo tudi odnos do potovanj, izbire destinacij in tipa nastanitvenih obratov. 6. Ohromljene investicije v turizem. Zaradi težke ekonomske situacije podjetja odlašajo z investicijskimi vlaganji v infrastrukturo ter v digitalni in trajnostni prehod.

Za destinacije, ki jih odlikuje razsežnost prostora in ponudba aktivnosti v naravi, se

napoveduje hitrejše okrevanje – torej tudi za Julijske Alpe, čeprav je znotraj regije glede na različno strukturo trgov in ponudbe pričakovati različne poti okrevanja. Pri našem delu bo potrebna odzivnost, prilagodljivost, agilnost ter predvsem inovativnost in kreativnost.

Slika 32: Padec v letu 2020 in napovedi rasti v letih 2021-2023 (vir: ocena STO na podlagi napovedi mednarodnih institucij (ETC, UNWTO) in ocene slovenskega turističnega gospodarstva, december 2020)

1 Povzeto po STO; Program dela STO 2020-2021.

KLJUČNI IZZIVI BOJA, KI JIH NASLAVLJAMO V OKVIRU RAZVOJNEGA NAČRTA

Ključne izzive, ki jih naslavljamo v novem obdobju na ravni BOJA, smo povzeli v spodnji sliki.

Slika 43: Ključni izzivi BOJA

KAJ PRINAŠA NOVA NORMALNOST IN POTREBE PO PREMISLEKIH TER NOVEM VREDNOTENJU USPEHA

Nova normalnost prinaša številen spremembe in potrebo po razmisleku o novih kazalnikih.

Slika 54: Ka prinaša nova normalnost – spremembe (levo) ter priložnosti in potrebni premisleki (desno)

3. KAJ ŽELIMO DOSEČI

3.1 Vizija – kaj želimo doseči

VIZIJA JULIJSKIH ALP KOT TRAJNOSTNE TURISTIČNE DESTINACIJE Najbolj TRAJNOSTNA in PRVOVRSTNA turistična destinacija v Sloveniji. Med evropskimi alpskimi destinacijami izstopa po svoji zavezi zelenemu in avtentičnemu.*

(*Ne gre za pozicijo, temveč za konkretno vrednost in voditeljstvo na področjih, ki so nam pomembna: trajnostno, lokalni viri, ohranjanje identitete, kakovosti okolja in prostora za kakovostno življenje).

Tudi v opredelitvi viziji je viden premik – od vizije, ki je bolj usmerjena na doseganje pozicije v alpskem prostoru, k viziji, ki temelji na ključnih gradnikih: prvovrstnost (visoka kakovost) in trajnost. Ne gre za to, po čem želimo biti prepoznavni, temveč po čem želimo biti občudovani: po naši zavezi zelenemu in avtentičnosti (ohranjanju nam lastne identitete).

Slika 65: Vizija BOJA 2025+ (s predstavljenim premikom od vizije v strateškem načrtu BOJA 2020)

Temeljna podstat vizije je trajnostni razvoj = turizem razvijamo na način, da so vsi ključni

gradniki uravnoteženi: 1-GOST (prvovrstna in avtentična izkušnja, ki jo močno zaznamuje identiteta območja in soustvarjajo ljudje, ki tu živijo); 2-LOKALNA SKUPNOST (ohranjamo ravnotežje med obiskom in kakovostjo življenja), 3-OKOLJE (turizem v funkciji ohranjanja narave, dediščine in negovanja identitete), ob tem pa prinaša 4-EKONOMSKE UČINKE (ki so pomemben steber trajnosti: turizem prinaša priložnost za razvoj in delo razvoj in delo ljudem, ki živijo in delajo na območju – in je pomembna perspektiva za mlade). Prikazano v shemi na naslednji strani.

Slika 76: Temeljni gradniki vizije BOJA 2025+

3.2 Strateški cilji

Skozi turizem želimo povečati odpornost, dodano vrednost in odgovornost turizma za trajnostni razvoja BOJA, turizem uveljaviti kot generatorja trajnostne preobrazbe in dodajanja vrednosti lokalni ekonomiji BOJA in prispevati k ohranjanju naravnega in družbenega okolja TNP in BOJA.

Slika 87: Temeljni gradniki vizije BOJA 2025+

3.3 Poslanstvo našega delovanja – kako delujemo

POSLANSTVO NAŠEGA DELOVANJA

Odgovorno in usmerjeno upravljamo turizem v funkciji GENERATORJA TRAJNOSTNIH SPREMEMB in ohranjanja narave, skupnosti ter identitete BOJA.

V poslanstvu je od opredelitve v BOJA 2020 (SJA, 2016) viden premik od poudarka na skupnem razvojnem delovanju in povečanju konkurenčnosti ter prepoznavnosti v smeri odgovornega upravljanja turizma v funkciji generatorja trajnostnih sprememb (prikazano v spodnji sliki).

Slika 98: Poslanstvo našega delovanja BOJA 2025+ (s predstavljenim premikom od poslanstva v strateškem načrtu BOJA 2020)

Kaj nas druži in kaj motivira?

> Imamo močno skupno alpsko identiteto in osrednjo stično točko, naravno vrednoto nacionalnega pomena – Triglavski narodni park. > Zavezani smo k varovanju okolja in ohranjanju narave, saj je okolje, v katerem živimo in delamo, naš največji kapital. > Sodelovanje nas bogati – na tem sicer organsko zelo povezanem in identitetno enotnem prostoru smo izredno raznoliki – in prinaša vrednost za vse: (1) večjo konkurenčnost za vse, ki tu delamo, (2) višjo kakovost življenja za ljudi, ki tu živimo, (3) bogatejšo izkušnjo za obiskovalce, ki to območje obiščejo, in (4) združeno ter s tem okrepljeno skrb za ohranjanje narave, identitete in kulturnega izročila.

> Turizem je na območju pomembna gospodarska panoga, pri čemer moramo – zaradi narodnega parka še toliko z večjo odgovornostjo kot druga območja v Sloveniji – znati uravnotežiti varstvene (ohranjanje genskih virov, prostoživečih vrst, ekosistemov in krajin ter kulturne dediščine) in razvojne (pospeševanje trajnostnega ekonomskega in človeškega razvoja) aktivnosti, v tesnem partnerstvu z lokalnostjo skupnostjo. Tako mi kot lokalna skupnost se močno zavedamo vplivov turizma na naš prostor in verjamemo, da moramo biti pri tem aktivni in odgovorni partnerji. > Razvijamo skupne produkte, ker smo pri razvoju lahko uspešnejši, na trgu pa s skupnimi produkti konkurenčnejši. In ker s skupnimi produkti združeni učinkoviteje usmerjamo tokove. > Želimo razviti skupno upravljanje destinacije za lažje reševanje izzivov znotraj in od zunaj ter za medsebojno izmenjavo znanj in dobrih praks. > Sodelujemo za večjo prepoznavnost in učinkovitost nastopa na trgu.

3.4 Vrednote – kaj nam je pomembno

Kako delujemo: 1. Sodelujemo, 2. trajnostno = odgovorno pristopamo k valorizaciji naših izjemnih danosti in 3. v središče postavljamo skupnost.

Slika 109: Naše vrednote – principi našega delovanja

3.5 Destinacija BOJA kot 'dnevna soba'

Našo vizijo, poslanstvo, vrednote in cilje smo povzeli v konceptu destinacije BOJA kot »dnevne sobe«.

Biosferno območje Julijske Alpe vidimo kot prostor, ki ga sestavljajo različni kosi pohištva (= številni gradniki in elementi ponudbe ter raznovrstne politike), ki morajo biti za dobro počutje GOSTITELJEV (= ljudje, ki v tem prostoru živijo in delajo), kot tudi GOSTOV (= ljudje, ki prihajajo na obisk), usklajeni, urejeni, dobro upravljani in vzdrževani ter tvoriti zaokroženo celoto. Hkrati je pomembno, da vse, kar naredimo/zgradimo, odraža našo identiteto, t.i. 'SENSE OF PLACE‘ oziroma DNK tega izjemnega območja (skrb za identiteto in ohranjanje kulturne krajine).

Temelji vsega so ODGOVORNOST in GOSTOLJUBNOST s strani gostiteljev in SPOŠTOVANJE s strani gostov.

Zakaj dnevna soba?

Dnevna soba je prostor, ki je namenjen življenju in hkrati druženju – v dnevno sobo povabimo prijatelje oziroma ljudi, ki jim zaupamo in v družbi katerih se dobro počutimo. Naša odgovornost je, da skrbimo za njeno urejenost, usklajenost, svež zrak in čistočo, odgovornost gostov pa je, da se obnašajo odgovorno in spoštljivo. Ko vstopimo v dom in še posebej dnevno sobo, si sezujemo čevlje – mi zaradi odgovornosti do našega prostora, gostje pa zaradi spoštovanja do nas.

Hkrati s konceptom dnevne sobe komuniciramo tudi to, da ima naš dom različne prostore – tudi spalnico (mirne zone, občutljive točke narave, ki jih želimo ohraniti intimne in mirne). Podobno tudi v naši destinaciji usmerjamo obisk in skrbimo, da določen prostor ostane nedotaknjen, neokrnjen in v ravnovesju.

Slika 20: Prikaz vizije, poslanstva, vrednot in naših prizadevanj v oliki koncepta BOJA kot »dnevne sobe«

OD OŽJEGA RAZUMEVANJA TURIZMA …

Če smo nekdaj videli vlogo turizma predvsem v upravljanju klasičnih turističnih gradnikov (kot so skrb za razvoj turističnih produktov in doživetij, upravljanju atrakcij, turistično informacijske funkcije in turistične infrastrukture, usmerjanju in pospeševanju kakovosti nastanitvene in gostinske ponudbe – v gornji sliki sto to zeleni gradniki),

… K CELOSTNEMU RAZUMEVANJU IN ODVISNOSTI TURIZMA OD VSEH POLITIK (okoljska, prostorska, mobilnostna, kmetijska, skupnostna …)

zdaj razumemo našo vlogo in odgovornost precej širše:

naša dnevna soba je lahko urejena zgolj na način, da sooblikujemo in sodelujemo z vsemi tistimi službami in deležniki, ki upravljajo in skrbijo za okoljsko infrastrukturo, za kakovost naravnih in vodnih virov ter upravljanje z naravo, gozdovi, kulturno krajino, kulturno dediščino, urejajo javni prostor in vzpostavljajo javno urbano opremo, upravljajo kmetijsko politiko, pospešujejo krožne modele, skrbijo za skupnostne služne … (v gorji sliki modri gradniki).

OB TEM UPOŠTEVAMO IN DELAMO NA URAVNOTEŽENOSTI IN UPRAVLJANJU VSEH VIDIKOV NOSILNE ZMOGLJIVOSTI

Slika 21: Prikaz elementov nosilen zmogljivosti, ki morajo biti uravnoteženi

3.6 Povzetek principov delovanja BOJA 2025+

1. MOČNA ZAVEZA TRAJNOSTI & SKRB ZA BOJA

Trajnost je v srcu naše skupne platforme. Imamo veliko odgovornost do izjemne narave in Triglavskega narodnega parka. Naša vizija je biti najbolj trajnostna in prvovrstna destinacija v Sloveniji in med najbolj zelenimi v Alpah. Krepimo zelene projekte, razvijamo zero waste območje, vzpostavljamo trajnostno mobilnost in krožne rešitve.

2. NOVE VLOGE DMMO

Na lokalni ravni krepimo funkcijo upravljanja destinacij, na ravni BOJA pa razvoj skupnih produktov in projektov ter strateško vodenje (governance & stewardship) – za doseganje skupne vizije. Hkrati vstopamo na področja, ki niso tradicionalno turistična (kmetijstvo, krajina, mobilnost), zato krepimo partnerstva z Občinami in razvojnimi agencijami.

3. TRAJNOSTNA RAST & FOKUS NA VREDNOST

Pomembna nam je vrednost in ne obseg – targetiramo višjo vrednost. Želimo rasti, a premišljeno (obvladljivo) in usmerjeno (izven poletja in na manj obremenjenih točkah).

4. NAŠEMU PROSTORU POSTAVLJAMO PRAVO CENO

Prizadevamo si, da vsi na območju ozavestimo izjemni prostor, v katerem živimo – ki mu moramo postaviti pravo ceno. To je mogoče le, če smo zavezani k visoki kakovosti in prvovrstni izkušnji. Ključni so motivirani in izobraženi ljudje, ki ustvarjajo to izkušnjo.

5. POZNAVANJE in UPRAVLJANJE NOSILNE ZMOGLJIVOSTI

Zavedamo se, da ima destinacija svoje zmogljivosti – ki jih ne smemo preseči. Zato vlagamo v njihovo razumevanje/izračune, poznamo meje in destinacije/točke aktivno upravljamo.

6. NADGRAJUJEMO INFRASTRUKTURO

Za večjo konkurenčnost, zadostitev povpraševanja in za nagovarjanje zahtevnejših segmentov potrebujemo zadostno in visoko-kakovostno infrastrukturo, premišljene in kakovostne arhitekturne rešitve, ki spoštujejo identiteto prostora.

7. OKREPLJEN POMEN LOKALNE SKUPNOSTI

Krepimo pomen lokalne skupnosti, negujemo lokalno identiteto (ljudi in prostora) in si prizadevamo za aktivno komunikacijo z vsemi deležniki. Naš cilj je pravo ravnotežje med prostorom za življenje, priložnostmi za delo in obisk.

8. NE VEČ SEKTORSKI PRISTOP

Turizem je tesno vpet v celoten razvoj lokalne skupnosti – razumemo in vzpostavljamo koncept celostne destinacije kot »dnevne sobe«.

4. RAZVOJNI MODEL

Biosferno območje Julijske Alpe bo svojo novo strategijo trajnostne turistične destinacije uresničevalo prek ukrepov in projektov, opredeljenih na štirih fokusnih področjih delovanja: 1. Fokusno področje 1: RAZVOJ, kjer spodbujamo premik od razvoja produktov k ustvarjanju trajnostnih doživetij in celostnem negovanju destinacije skozi celotno vrednostno verigo, od proizvajalca lokalne hrane do nastanitvenega obrata in končnega doživetja gosta; 2. Fokusno področje 2: TRŽENJE, ki usmerja prehod iz klasične promocije k bolj digitalnemu in odgovornemu trženju; 3. Fokusno področje 3: UPRAVLJANJE, kjer sodelovanje in skupno načrtovanje nadgrajujemo s koordiniranim in učinkovitim udejanjanjem procesa re-seta po epidemiji Covid-19 in upravljanja nosilne zmogljivosti; 4. Fokusno področje 4: IDENTITETA, kjer destinacijski branding razširjamo v celostno upravljanje kakovosti, identitete prostora in znamk BOJA območja.

Slika 22: Strateški razvojni model BOJA 2025 – 4 področja delovanja

V nadaljevanju poglavja je vsako fokusno področje podrobneje predstavljeno. Vsako področje ima določen cilj z merljivimi kazalniki ter nabor ukrepov.

Za njihovo realizacijo je podan indikativni predlog prednostnih in drugih projektov in nalog, kot so prepoznani v času nastajanja tega razvojnega načrta.

Zaradi izredno spremenljivega okolja se bodo projekti in naloge v izvedbeni fazi smiselno prilagajali in nadgrajevali, lahko pa se bodo pojavljali novi, ki bolje naslavljajo postavljene cilje.

Vsak ukrep ima prepoznanega nosilca, časovni in finančni okvir s potencialnimi viri in določeno stopnjo pomembnosti od 1 do 3:

> 1 = zelo pomemben, > 2 = pomemben, > 3 = manj pomemben projekt.

Projekti in naloge, s katerimi posegamo na področja, ki so v pristojnosti države, so v tabelah označeni s simbolom , zraven pa je podan pripis pristojnega ministrstva.

Z izvedbenim načrtom tudi ne razdeljujemo ukrepov, ki jih temeljiteje obravnavata dva vzporedna sektorska razvojna dokumenta. Področje trajnostne mobilnosti je podrobneje opredeljeno v Celostni prometni strategiji Julijskih Alp (PRC), umirjanje prometa na kritičnih konfliktnih območjih v TNP pa v Akcijskem načrtu za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP).

Slika 23: Strateški razvojni model BOJA 2025 s cilji in kazalniki uspeha

4.1 Fokusno področje 1: RAZVOJ

Razvojno načrtovanje je osrednje in najpomembnejše področje skupnega delovanja Biosfernega območja Julijske Alpe (BOJA)2 za doseganje postavljene vizije v naslednjih petih letih. Julijske Alpe se bodo prednostno osredotočale na nadgrajevanje doseženega v smeri odličnosti, trajnosti, digitalizacije, odpornosti in doživljajskosti produktov, ponudbe, infrastrukture in s turizmom povezanih sektorskih politik med destinacijami.

Turizem skozi svoje razvojno delovanje krepi vlogo povezovalca in generatorja dodane vrednosti v celotni verigi vrednosti – od kmeta in rokodelca do ponudnika nastanitev, kulinarike in organizatorja doživetij. Skupnost Julijskih Alp (SJA) je nosilec pozitivnih trajnostnih sprememb na Biosfernem območju Julijske Alpe in tudi v TNP.

KLJUČNI CILJ

> Zapolniti vrzeli in nadgraditi kakovost, trajnost, odpornost, digitalizacijo, celovitost in

butičnost destinacije skozi celotno vrednostno verigo.

RAZVOJNI CILJI

1. R1 PREMIUM PONUDBA: Razvoj enovite premium ponudbe znotraj kolektivnih blagovnih znamk destinacij BOJA; 2. R2 NADGRADNJA PRODUKTOV: Dvig kakovosti, okrepitev upravljanja, doživljajskosti, butičnosti in celovitosti destinacijskih turističnih produktov (1. Julijana trail, 2. Kolesarjenje, 3.

Bela in zelena zima, 4. Ribištvo/planine, 5. TOP dogodki);

3. R3 USMERJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH STORITEV IN INFRASTRUKTURE NA

PODJETNIŠKI RAVNI: Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih podjetniških dejavnosti; 4. R4 TRAJNOSTNO MOBILNA DESTINACIJA: Zagotoviti povezan, pameten, učinkovit in za uporabnika enostaven sistem trajnostne mobilnosti v BOJA (CPS JA, ANURDP BOJA); 5. R5 ZELENA & BREZOGLJIČNA DESTINACIJA: Razširjati in množično uvajati zelene in krožne rešitve v javno in poslovno prakso destinacije; 6. R6 PODATKI & DIGITALIZACIJA: Zagnati in upravljati proces digitalne transformacije destinacije.

KPI

Vir Leto

Dodana vrednost/ zaposlenega v EUR , + 10 % AJPES Panoga I. Gostinstvo, povprečje BOJA Preračun3 2019

Sodelujoča podjetja in kmetje v kolektivnih

blagovnih znamkah, število skupaj v BOJA Ponudniki z eko znaki, število (okoljski certifikati med ponudniki 3* in več)

Ogljični odtis obiskovalca BOJA

Destinacije 2020

Destinacije 2020

ZSST5 2020

Izhodišče 2025

34.157 37.500 994

300

20 150

TBD - 20 %

2 BOJA = UNESCO MAB = geografsko območje, SJA = turistična skupnost = organizacija, TNP = zavarovano območje 3 Lasten izračun pripravljavk razvojnega načrta na podlagi podatkov AJPES iz poslovnih poročil gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zadrug za leto 2019. 4 Stanje December 2020: Bohinjsko 74 (www.bohinj.si), Bled Local Selection 25 (www.bled.si) 5 V času zaključevanja Razvojnega načrta še ni vzpostavljena metodologija za izračun spremljanja ogljičnega odtisa, načrtovana v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Podatek se pridobi čimprej v času izvajanja razvojnega načrta.

AKCIJSKI NAČRT PO RAZVOJNIH CILJIH

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

R1 R1 PREMIUM PONUDBA Razvoj enovite premium ponudbe znotraj kolektivnih blagovnih znamk na območju destinacij Biosfernega območja Julijskih Alp

Cilj ukrepa je na trgu izpostaviti pristno ponudbo pridelkov, izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo, v katero bo vključenih najmanj 300 lokalnih kmetov, obrtnikov, podjetij in tudi ranljivih skupin iz Biosfernega območja Julijskih Alp. Kolektivne blagovne znamke (KBZ) so ključno orodje za mreženje turizma, kmetijstva in obrti/industrije. KBZ JA predstavljajo usmerjen razvoj produktov in storitev, spodbujajo dvig kakovosti, rabo lokalnih virov (kmetijski pridelki, les ...) in povezovanje v kratke lokalne prodajne in dobavne verige vrednosti. V vseh destinacijah Biosfernega območja Julijskih Alp se v ta namen vzpostavi sistem certificiranja visokokakovostnih kmetijskih in kulinaričnih izdelkov in pridelkov, jedi in pijač, rokodelskih izdelkov in drugih izdelkov sodobnega industrijskega oblikovanja, nastanitev, prireditev, vodenih doživetij, itd. Po enotni metodologiji sta že vzpostavljeni KBZ Bohinjsko/From Bohinj in Bled Local Selection, v fazi vzpostavitve sta Kranjska Gora Vrhunsko in KBZ Iz doline Soče. Znamke na območju BOJA imajo enoten poslovnik in lokalno prilagojene pravilnike. Ta sistem omogoča ohranjanje lokalnih KBZ z lastno identiteto in komunikacijo lokalne pripadnosti ter hkrati povezovanje znotraj območja BOJA. Na ravni BOJA se pod konceptom »Hiša Julijskih Alp« zagotavljajo enovit pristop, koordinacija med destinacijskimi KBZ, krovna promocija in skupni prodajni kanali premium ponudbe ter se na ta način uresničuje cilj okrepitve pozicije gastronomske ponudbe. Izbrana kulinarična doživetja in kulinarične hiše se prednostno predstavljajo v okviru trženjske znamke Okusi Julijskih Alp. Proizvode in storitve, ki prihajajo z območja TNP ali so z njim neločljivo povezane, se dodatno ovrednoti skozi znak kakovosti TNP. Rezultat vzpostavljanja KBZ se bo odrazil v prepoznavnejši ponudbi, višji dodani vrednosti izdelkov in storitev ter opolnomočenju ponudnikov lokalne zelene ekonomije BOJA.

R1.1 VZPOSTAVITEV SISTEMA KOLEKTIVNIH BLAGOVNIH ZNAMK (KBZ) NA LOKALNI RAVNI PO ENOTNI METODOLOGIJI:

KBZ je osnovna razvojno-pospeševalna platforma, ki krepi dodano vrednost izdelkov in storitev lokalne zelene ekonomije ter predstavlja osnovo za bolj trajnostno in avtentično ponudbo v regiji. 1 Nosilec: Destinacije Rok: 2021-2022 Vrednost SJA: 250.000 € (del proračuna destinacij)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 1.1.1 Vzpostavitev in upravljanje lokalnih kolektivnih blagovnih znamk: Bohinjsko/From Bohinj, Bled Local Selection (Bled, Gorje), Kranjska Gora Vrhunsko (Kranjska Gora), Iz doline Soče, Okusi Radovljice, Žirovnica, Jesenice (se smiselno naveže na KBZ Kranjska Gora), Brda. 1.1.2 Lokalno svetovanje ponudnikom, spodbujanje dviga kakovosti, razvojna podpora,

izobraževanje in usposabljanje.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

Obstoječi KBZ: destinaciji Bohinj in Bled ter znak kakovosti Triglavskega narodnega parka.

R1.2 OKUSI JULIJSKIH ALP: NADGRADNJA KULINARIKE V SISTEMU KOLEKTIVNIH

BLAGOVNIH ZNAMK BOJA (KBZ = razvojni, Okusi Julijskih Alp = trženjski produkt): Namen ukrepa je spodbujanje dviga kakovosti gastronomske ponudbe in okrepitev konkurenčnosti regije na področju gastronomije prek vključevanja pridelkov in proizvodov KBZ v lokalno kulinariko, vzpostavitve mreže kulinaričnih hiš in spodbujanja razvoja kulinaričnih doživetij kot dela KBZ. Na ta način bomo zagotavljali stalen dvig kakovosti v kulinariki v povezavi z dobavitelji in razvijali »doživetja za mizo«. Gostinska ponudba, vključena v KBZ, se predstavlja pod trženjsko-produktnim imenom Okusi Julijskih Alp, skupaj z vsemi drugimi ocenami, kot so Michelin in Gault & Millau. Na sejmih se predstavljajo gostinci oziroma ponudniki, člani KBZ. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2021 - 2022 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/OP MGRT STO ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 1.2.1. Vzpostavitev mreže kulinaričnih hiš Julijskih Alp, ki predstavljajo najvišjo raven gastronomske ponudbe BOJA: V KBZ se smiselno vgradi model in metodologija ocenjevanja Okusov Radol’ce. 1.2.2. Razvoj kulinaričnih doživetij KBZ (npr. doživetja za mizo). 1.2.3. Oblikovanje skupne krovne gastronomske in kulinarične znamke Okusi Julijskih Alp, jasna opredelitev ključnih konkurenčnih prednosti in razlikovanja ter aktivnosti za učinkovito navezavo do krovne znamke Okusiti Slovenijo/Taste Slovenia. 1.2.4. Profiliranje, oblikovanje in krepitev kakovosti in pozicije produktnih segmentov, v skladu s krovno gastronomsko strategijo Slovenije6 . Identifikacija kulinaričnih produktov, ki imajo priložnost za nadgradnjo oziroma okrepitev pozicije. Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019-2023 je za Alpsko Slovenijo opredelil, da imajo razvojne priložnosti ponudba v planinskih domovih s pop-up dogodki, turizem na planšarijah, ponujanje naravnih paketov, kot so nabiralništvo, zeliščarstvo ipd. Velik potencial JA imajo posebna gastronomska doživetja, sploh z umestitvijo v izjemna naravna okolja.

6 Akcijski načrt razvoja in trženja gastronomskega turizma 2019–2023 opredeljuje naslednje produktne segmente: 1-Vrhunske restavracije in drugi GPO, 2-Kakovostne restavracije in drugi GPO, 3-Gostilne, 4-Vinske kleti, 4-Gastronomske prireditve; 5Gastronomska ponudba na turističnih kmetijah in pri pridelovalcih živil, 6-Posebna gastronomska doživetja, 7-Planinski domovi ter drugi gostinski obrati.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

1.2.5. Produktna brošura Okusi Julijskih Alp oziroma sistematično predstavljanje gastronomskih raznolikosti in zgodb Julijskih Alp prek ostalih komunikacijskih orodij SJA. 1.2.6. Evropska gastronomska regija 2021+: Proaktivno delovanje JA v okviru aktivnosti Slovenije znotraj projekta Evropske gastronomske regije 2021 kot tudi po zaključku projekta v okviru aktivnosti, ki jih na področju gastronomije vodi STO. 1.2.7. Spodbujanje gostinskih ponudnikov za pridobitev znamke Cuisine v okviru ZSST: Z letom 2021 je bila vzpostavljena nova kategorija Slovenia Green Cuisine znotraj Zelene sheme slovenskega turizma; ponudnike se usmerja k pridobitvi znaka, destinacije pa preko ZSST s platformami kolektivnih blagovnih znamk v celoti izpolnjujejo dodatne kriterije na področju gastronomije.

R1.3 POVEZOVANJE IN USMERJANJE RAZVOJA KBZ NA RAVNI BOJA:

Zagotavljanje podpore lokalnim koordinatorjem KBZ, kontinuirana nadgradnja sistema znamčenja in spodbujanje mreženja ponudnikov med destinacijskimi KBZ-ji ter vzpostavljanje oskrbne verige znotraj članov KBZ ter razvoj kratkih prodajnih poti, prednostno znotraj Biosfernega območja Julijskih Alp. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: EU LAS EU NOO/VFO ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 1.3.1 Produktni vodja KBZ - koordinacija na ravni Julijskih Alp: profesionalizacija na ravni JA, uskladitev pravilnikov, usmerjanje in svetovanje koordinatorjem lokalnih KBZ. 1.3.2 Znak kakovosti TNP: razmejitev pravil rabe med kolektivno blagovno znamko BOJA in znakom kakovosti TNP v smeri dopolnjevanja in dogovor o operativnem sodelovanju (vključitev dodeljevanja znaka kakovosti TNP v certifikacijski model KBZ). 1.3.3 Nadgradnja krovnega koncepta KBZ v smeri produkta »Hiša Julijskih Alp«. 1.3.4 Mreženje ponudnikov KBZ in vzpostavljanje lokalnih oskrbnih verig znotraj JA. 1.3.5 »Šola razvoja produktov, storitev in doživetij znotraj kolektivnih blagovnih znamk BOJA«: proučitev možnosti za vzpostavitev izobraževalnega programa za ponudnike in proizvajalce. ( MVIZŠ)

R1.4 ŠIRITEV PRODAJNIH KANALOV KBZ:

Pospeševanje direktnih kratkih prodajnih poti in dobavnih verig znotraj BOJA, med člani KBZ, dobavitelji (pr. les, kmetije, gostilne, rokodelci, izdelovalni centri idr.) in kupci (gostinci, hoteli, agencije, znotraj BOJA). Pospešuje se prodaja izdelkov vseh KBZ na celotnem območju JA z uporabo digitalizacije in obstoječe infrastrukture TIC-ov, centrov za obiskovalce TNP in pri drugih partnerjih na območju BOJA. 2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2022 - 2025 Vrednost SJA: 200.000 € Potencialni viri: EU LAS EU NOO/VFO INTERREG ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 1.4.1. »Digitalna Hiša Julijskih Alp«: Digitalizacija ponudbe KBZ JA s pregledom in interpretacijo certificirane ponudbe iz vseh destinacij JA ter podpornim orodjem za vzpostavljanje prodajno-logistično-distribucijske mreže in kratkih verig vrednosti.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

1.4.2. Vzpostavitev in ureditev mreže prodajnih mest KBZ »Hiša Julijskih Alp« v TIC-ih, centrih za obiskovalce in pri drugih specializiranih partnerjih znotraj BOJA. 1.4.3. Distribucijsko-logistični, izdelovalno-demonstracijski in degustacijski center KBZ »Hiša Julijskih Alp«. 1.4.4. Formalna organizacija ponudnikov KBZ: Preveritev možnosti za ustanovitev zadruge/ kooperative/ socialnega podjetja partnerjev, vključenih v KBZ Julijskih Alp. 1.4.5. Vzpostavitev prodajnih mest izven JA: Širitev glede na obseg rasti ponudbe KBZ in doseganje ciljev dodane vrednosti (npr. sodelovanje z Okusiti Slovenijo).

R2 NADGRADNJA PRODUKTOV Dvig kakovosti, okrepitev upravljanja, doživljajskosti, butičnosti in celovitosti destinacijskih turističnih produktov (1. Julijana trail, 2. Kolesarjenje, 3. Bela in zelena zima, 4. Ribištvo/planine, 5. TOP dogodki)

Namen ukrepa je zapolniti vrzeli v obstoječih dveh temeljnih destinacijskih produktih (to sta pohodništvo in kolesarjenje) ter s premišljenim povezovanjem izbranih ostalih obstoječih produktov in umeščanjem novih skupnih produktov zagotavljati (pre)usmerjanje obiska v prostoru in letnih časih BOJA. V splošnem se usmerjamo v razvoj produkotv, ki podpirajo desezonalizacijo, dvig konkurenčnosti in kakovosti na višjo raven ter prinašajo večjo doživljajskost in dodano vrednost. Nujno bo okrepiti upravljavske zmogljivosti (operativa, kadri, digitalna podpora) na produktni ravni, zagotoviti investicije v nadgradnjo in vzdrževanje infrastrukture skupnih produktov (kot je npr. Juliana Trail, Juliana Bike Trail, Ski pass, Booking centri). Posamezni produkti so razvojno zelo zahtevni, zato vsak zase predstavlja samostojen celovit program oz. sklop izvedbenih projektov.

Razvojni fokus predstavlja 5 produktov: 1. Julijana Trail 2. Kolesarjenje 3. Bela in zelena zima z »alpskim klimatskim well-being produktom« 4. Ribištvo in/ali planine 5. TOP dogodki

Posebna pozornost se posveča podpori in sodelovanju z gorskimi centri (= lokacijami z žičniško infrastrukturo), ki se okoljsko, infrastrukturno in produktno prilagajajo podnebnim spremembam, celoletnemu delovanju in produktni strategiji trajnostnega turizma BOJA. V spodnji shemi prikazujemo produkte po sezonah, in sicer: 1. z zeleno temeljne produkte (kolesarjenje in pohodništvo), ki jih nadgrajujemo in krepimo konkurenčnost; 2. z oranžno obstoječe produkte (prireditve, ribištvo in planine), ki pa jih povezujemo in krepimo konkurenčnost, ter 3. z rdečo nove produkte (alpski klimatski wellness – nov razvojni projekt, ter zimska produkta kolesarjenja in pohodništva), ki jih na novo vzpostavljamo, s ciljem povečanja privlačnosti v zdaj manj obiskanih mesecih (krepitev desezonalizacije).

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

Shema 2: Strategija nadgradnje temeljnih, povezovanja obstoječih in razvoja novih skupnih produktov na ravni BOJA

R2.1 JULIANA TRAIL:

Juliana Trail je osrednji produkt pohodništva in imidža BOJA, zato ga negujemo, utrjujemo in nadgrajujemo, predvsem v smeri izboljšanja upravljanja, komunikacije, označitev in ponudbe ob poti. Posebno pozornost bomo posvetili aktiviranju lokalne snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki se nahaja ob trasi poti. Gradimo na obstoječi trasi krožne poti (krog okrog Julijskih Alp) in je ne širimo (izjema navezovalni krak proti Brdom). Vse druge morebitne navezovalne zanke so lokalne tematske poti, ki lahko dopolnjujejo Juliana Trail (in se na njo navezujejo), a ne nastopajo pod njenim trženjskim imenom. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2021 - 2022 Vrednost SJA: 100.000 € + 500.000 € (2.1.7)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO -

kulturna dediščina in turizem, javna turistična infrastruktura

Prednostne naloge in projekti: 2.1.1 Postavitev modela upravljanja (skrbništvo tras, odgovornosti, komunikacija s pohodniki in ponudniki …): Dogovoriti in formalizirati. 2.1.2 Krepitev booking centra: Turizem Dolina Soče. 2.1.3 Dopolnitev označb na terenu in stalno vzdrževanje. 2.1.4 Uvedba žigov. 2.1.5 Razvoj promocijskih artiklov z znamko Juliana Trail. 2.1.6 Spodbujanje razvoja manjkajoče ponudbe ob posameznih etapah poti (pr. nastanitve, vodniki, transferi …).

Drugo: 2.1.7 Urediti mrežo atraktivnih magičnih točk na trasi Juliane Trail z aktiviranjem kulturne dediščine in/ ali vrhunskimi umetniškimi inštalacijami – dolgoročno.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

R2.2 KOLESARJENJE: Kolesarski produkt sestavlja več segmentov, vsak od njih ima specifične zahteve, zato jih je potrebno naslavljati in pozicionirati ločeno. Trenutni trendi in obisk prehitevajo pripravljenost destinacij z vidika usmerjanja kolesarjenja v prostoru BOJA. SJA ne sme čakati idealnega stanja ureditve kolesarske infrastrukture in režimov, zato bo potrebno delovati vzporedno. Prednostni cilj JA je vzpostaviti kolesarski krog Juliana Bike Trail in ločeno usmerjati nižinsko oziroma družinsko kolesarjenje in gorsko kolesarjenje v območja BOJA, kjer je kolesarjenje varno, dovoljeno in urejeno. Pri tem se SJA osredotoča na oblikovanje produkta, usmerjanje in ozaveščanje obiskovalcev, posamezne občine pa v razvoj infrastrukture in režimov. 1 Nosilec: SJA z destinacijami in JZ TNP Občine, RRAji, RS = infrastruktura, režimi Rok: 2021 - 2023 Vrednost SJA: 300.000 € (brez infrastrukture)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/VFO

(DRR, mobilnost, gorski centri, javna turistična infrastruktura) INTERREG ZTNP-1 Eko sklad STO

Prednostne kratkoročne naloge in projekti (na ravni JA): 2.2.1 Vzpostavitev JULIANA BIKE TRAIL na trasi slovenske gorsko-kolesarske transverzale – v sodelovanju s PZS. 2.2.2 Outdooractive: Evidentiranje in ažuriranje obstoječih in nespornih kolesarskih poti v bazo. 2.2.3 Produktni katalog/karta/GPS Julijske Alpe »Kako s kolesom?« po obstoječi kolesarski infrastrukturi. 2.2.4 Strategija razvoja kolesarstva v BOJA: Operativen dokument, razdelan po segmentih kolesarjenja, poudarek na gorskem kolesarjenju in uskladitvi obstoječih sistemov označevanja, urejanju in legalizaciji trailov ter poslovnih modelih upravljanja. Druge prednostne naloge in projekti (na ravni destinacij – RAGOR, PRC, BSC in občine): 2.2.5 Gorsko kolesarjenje: Legalizirati in upravljavsko urediti vsaj po 1 gorsko-kolesarsko območje na destinacijo. Indikativne lokacije: Dolina Soče – Osmica, Bohinj – TBD, Bled – Ribno/Jelovica, Bovec – Kanin, Kanal – Pečno, Avče, Kobarid – Stol, Kranjska Gora –smučišče, Jesenice – Javorniški Rovt, Radovljica – navezava na Trans Karavanke, Tolmin – Široko, Žirovnica – Završnica, navezava na Trans Karavanke. 2.2.6 Spodbujanje razvoja specializirane kolesarske ponudbe (pr. nastanitve, servisi, epostaje, transferi, kolesarski paketi v kombinaciji z JPP). Drugo (na ravni države): 2.2.7 Spodbujanje razvoja ponudbe JPP prilagojene kolesarjem ( MZI) > Kolesarski vlak Ljubljana – Jesenice. > Kolesarski vagon na Bohinjski progi. > Kolesarski avtobus Predel/Vršič. > Kolesarski avtobus Pokljuka. 2.2.5 Daljinsko kolesarjenje: sklenitev kroga daljinskih kolesarskih poti okrog Julijskih Alp –dokončanje investicij ( MZI) > Jesenice – Lesce – Radovljica. > Bled – Bohinj.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

> Soška kolesarska pot. 2.2.8 Zakonodajni vidik - vzpostaviti enostaven zakonodajni okvir za urejanje in legalizacijo upravljanja kolesarskih poti v naravi (podobno, kot je urejeno za planinske poti) ter vzpostavljanje režimov upravljanja ( MZI, MGRT, MOP) Glej tudi R4. Trajnostno mobilna destinacija.

R2.3 BELA IN ZELENA ZIMA:

Fokus delovanja SJA bo na prestrukturiranju zimskih produktov in novem razumevanju zime v luči podnebnih sprememb. Poudari se raznolikost zimskih doživetij in pristopi k inovativnemu razvoju mehkih produktov za zelene zime. Cilj delovanja je podpora re-designu gorskih centrov BOJA in ohranjanju njihove konkurenčnosti prek celega leta. Poseben izziv predstavlja proučitev in zasnova novega celoletnega produkta – BOJA kot alpska klimatska well-being destinacija. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 500.000 € (brez naložb v gorske centre)

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO

(gorski centri, javna turistična infrastruktura) EU Interreg EU Horizont EU LIFFE STO

Prednostne naloge in projekti:

2.3.1 SKI PASS JULIJSKE ALPE

> Proučitev nadgradnje v Zimsko kartico JA/Winter pass JA. > Vključitev vseh smučišč in dodatnih aktivnosti (tek na smučeh, vodeno turno smučanje v kombinaciji z gorskimi centri idr.). > Optimizacija zimskih prevozov (ski bus, prevozi na klic do smučišč, turno-smučarskih izhodišč). 2.3.2 Izkoristiti velika zimska tekmovanja: Svetovno prvenstvo Pokljuka biatlon (2021), SP Planica nordijske discipline (2023) in tekme svetovnega pokala pri promociji in pospeševanju zime. Glej tudi R 2.5 Dogodki in T-Trženje. 2.3.3 Tek na smučeh: proučitev potenciala za nadgradnjo v produkt na ravni BOJA (Rateče – Planica, Pokljuka, Gorjuše – Bohinj ...). 2.3.4 JULIANA SKI TOUR: Razvoj turno-smučarskega produkta in spremljajočih dogodkov v sodelovanju s PZS (z zimskim odprtjem določenih planinskih koč) in JZ TNP (mirne cone) z vidika pravilnega usmerjanja turnega smučanja. 2.3.5 Produkti JA za zelene zime brez snega: Akcijski načrt z zasnovo inovativnih produktov > TOP ponudba JA za zelene zime: izbor ponudnikov, pomoč pri nadgradnji in razvoju mehkih produktov za zelene zime (fokus na kulinariki, praznikih, butični wellness, poslovna srečanja, team-buildingi, ustvarjanje z rokodelci ...). > Nadgradnja programov in paketov, promocija. 2.3.6 Alpska klimatska WELL-BEING DESTINACIJA: preveritev in zasnova > Preveritev tržnega potenciala. > Koncept in strokovna preveritev klimatskih dejavnikov: priprava strokovnih podlag. > Razvoj in pozicioniranje novega produkta.

Drugo:

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

2.3.7 Financiranje naložb GORSKIH CENTROV: Prizadevanje na državni ravni za zagotavljanje sistemskih virov financiranja modernizacije žičniške, zasneževalne in druge športne infrastrukture za učinkovitejše celoletno obratovanje gorskih centrov, prednostno Kanin, Kranjska Gora, Vogel, Straža. ( MZI, MGRT)

R2.4 RIBOLOV: Ribolov, predvsem muharjenje na rekah (op. ribolov, še zlasti krapolov v jezerih se ne spodbuja), ima pomemben neizkoriščen potencial za podaljševanje sezone na celotnem območju BOJA (pr. april, maj/september, oktober, sulec v decembru) in dvigovanje vrednosti. Povezovanje na ravni BOJA poleg možnosti ribolova na različnih rekah omogoča promocijo različnih specializiranih ponudnikov, tematskih poti, dogodkov, ki so že vzpostavljeni, kakor tudi lokalnih gojiteljev rib. SJA najprej pristopi k ovrednotenju obstoječe ponudbe, oblikovanju skupne ponudbe in promociji na ravni BOJA. Pomemben sestavni del promocije je ozaveščanje o pomenu varovanja narave in voda, usmerjanju ribičev (brez gradenj novih ribiških poti) za zagotavljanje kakovosti doživljanja. Potencialno možno pozicioniranje kot naj regije za ribolov/muharjenje v Srednji Evropi. Lokalno proizvodnjo rib in izdelkov iz rib se smiselno naveže na KBZ in Okuse Julijskih Alp. 2 Nosilec: SJA z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2023 - 2025 Vrednost SJA: 150.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU LAS INTERREG STO

Prednostne naloge in projekti: 2.4.1 Vzpostavitev sodelovanja z ribiškimi družinami, Zavodom za ribištvo in gojitelji rib. 2.4.2 Identificiranje in ovrednotenje ponudbe na ravni BOJA (reke, nastanitve, ribiški vodniki, oprema, kulinarika, proizvodnja rib, tematske poti, festivali). 2.4.3 Produktni katalog: Poudarek na usmerjanju, doživljanju.

2.4.4 Izvedba skupnih trženjskih aktivnosti.

Drugo:

2.4.5 Proučiti in pilotno uvesti prek projektov:

> Skupna ribiška karta JA (Fly) fishing PASS. > Organizacija manjšega specializiranega sejma za ribiško opremo (razstavljavci iz celega sveta) in predstavitev ribolovnih destinacij JV Evrope – dolgoročno. 2.4.6 Zakonodajni vidik: Ribiška vodniška služba. ( MKGP, MOP)

R2.5 PLANINE IN PLANŠARSTVO:

Planine so poleg gorskih vrhov eden najprepoznavnejših krajinskih elementov in identitet Julijskih Alp. Najdemo jih tako na gorenjski kot primorski strani. Ohranjanje živih in avtentičnih planih je vse bolj ogroženo, turizem z izpostavljanjem njihove izjemnosti in tradicionalne vloge v gorskem kmetijstvu in ohranjanju krajine, v kontroliranem in butičnem obsegu lahko doda vrednost in privlačnost za planšarje in lastnike planin. 2 Nosilec: SJA z destinacijami, JZ TNP in RAji Rok: 2023 - 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU LAS INTERREG ZTNP-1 LIFE

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

STO

Prednostne naloge in projekti: 2.5.1 Identificiranje interesa, zakonodajnega okvira in ovrednotenje potenciala na ravni BOJA (zainteresirane agrarne skupnosti, JZ TNP, KSS, vodniki po planinah, sirarne, sirarske poti, tematski muzeji, tradicionalni dogodki, prenočevanje na planinah). 2.5.2 Pilotna zasnova in realizacija produkta v obsegu, ki je izvedljiv (če se faza 2.5.1 izkaže za izvedljivo).

Drugo: 2.5.3 Zakonodajni vidik: Vpliv na prilagoditve Zakona o Triglavskem narodnem parku-1, Zakona o agrarnih skupnostih in drugih relevantnih predpisov, ki opredeljujejo dejavnosti na planinah. ( MKGP, MOP)

R2.6 PREMIUM DOGODKI BOJA:

BOJA kot celota slabo izkorišča velike dogodke, še zlasti mednarodne športne prireditve za promocijo in krepitev prepoznavnosti regije. Potrebno je bolje izpostaviti najboljše turistične prireditve destinacije (še zlasti tiste izven poletne sezone) in jih povezati z lokalnimi KBZ ter vključiti v zelene/zero waste koncepte. Na ravni SJA naj se okrepi krovna koordinacija in promocija najpomembnejših dogodkov, medtem ko razvoj dogodkov ostaja naloga posameznih destinacij. 2 Nosilec: SJA z destinacijami in JZ TNP Rok: 2023 - 2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO

Prednostne naloge in projekti:

2.6.1 Izbor, po potrebi nadgradnja oziroma re-pozicioniranje visokokakovostnih dogodkov, ki podpirajo karakter zelene alpske regije, in promocija PREMIUM

dogodkov destinacije s fokusom na pomlad, jesen in zimo. 2.6.2 Vzpostaviti skupen on-line koledar (s poudarkom na premium dogodkih/prireditvah): > Načrtovanje koledarja za 2 leti vnaprej. > Ob večjih dogodkih pravočasno obveščanje / dogovarjanje s ponudniki nastanitev na celotnem območju BOJA.

R3 USMERJANJE RAZVOJA TURISTIČNIH STORITEV IN INFRASTRUKTURE NA PODJETNIŠKI RAVNI Spodbujanje trajnostne, kakovostne in celoletne preobrazbe nastanitev, kulinarike, outdoor in drugih podpornih dejavnosti

Namen ukrepa je spodbuditi zeleno in butično miselnost ter zavedanje o potrebi po neprestanem inoviranju in dvigovanju kakovosti storitev ter infrastrukture v obstoječem turističnem podjetniškem sektorju. Skupnost JA ima pri tem omejene vire, zato je njena naloga strateško usmerjanje, izobraževanje, ozaveščanje ter lobiranje za ustrezne podjetniške in povezane politike (pr. stanovanjska, prostorska, demografska), konkretno svetovalno delo in pomoč pri dostopu do finančnih instrumentov države in EU pa naloga razvojnih agencij. Posebna pozornost se namenja usmerjanju turističnih podjetij in investitorjev v prenove obstoječih nastanitvenih, gostinskih in spremljajočih objektov (vključno s planinskimi kočami), njihove okoljske in energetske sanacije ter dvig kakovosti designa, trajnostne arhitekture in rabe lokalnih materialov.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

Širjenje obsega nastanitev (še zlasti v segmentu sezonskih ležišč) ni priporočljivo, razen v specifičnih segmentih (pr. turizem na kmetiji) in v geografskih okoljih, kjer je zaznan primanjkljaj (pr. v odmaknjenih podeželskih območjih vzdolž Juliana Trail). Še posebej se spodbuja naložbe v razvoj programov, storitev in doživetij, ki prispevajo k desezonalizaciji in podjetniški aktivaciji iz lokalnega okolja BOJA. Glej tudi prostorski vidik pod fokusnim področjem 4: I – Identiteta.

R3.1 USMERJANJE TURISTIČNIH PODJETIJ:

Skupna strategija za razvoj turistične podjetniške ponudbe na ravni BOJA temelji na: > uvajanju zelenih standardov, > digitalizaciji poslovanja, > dvigu kakovostnih standardov namestitev, > pospeševanju butične ponudbe, > pospeševanju specializacije in razvoja dodatne ponudbe, ki podpira nosilne produkte BOJA, > dodajanju vrednosti ponudbam (usmerjanje cenovne politike) in > sonaravnem urejanju prostora, trajnostni arhitektura in skrbi za design. Strategija se uresničuje skozi dodeljevanje občinskih spodbud in konkretno svetovanje. Na ravni SJA poteka komuniciranje s ključnimi ponudniki, razvojnimi agencijami in državo. Neposredno svetovanje in podporo obstoječim in potencialnim ponudnikom nudijo destinacije, občine in RA PRC, RAGOR in BSC. 1 Nosilec: SJA z Ragor, PRC in BSC Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 30.000 € + 1.000.000 € za mikro finančno shemo oz. ustrezno koriščenje načrtovanih državnih shem nepovratnih spodbud (c-19,

problemska območja)

Potencialni viri: Občine + TT EU LAS EU NOO/VFO

Prednostne naloge in projekti: 3.1.1 Vzpostavitev stalnega specialističnega svetovanja podjetjem v turizmu na ravni razvojnih agencij (npr. po modelu SPOT točk, MOTOR - BSC Kranj).

3.1.2 Novelacija in poenotenje pravilnikov občin na območju BOJA za spodbujanje gospodarstva v delu turizma:

> Ukinitev spodbud za širjenje sobodajalstva, razen na mikro območjih, kjer je zaznana vrzel (pr. Baška grapa, Kanalski Kolovrat, ob Julijani); > Uvedba spodbud, ki podpirajo začrtano strategijo ukrepa R3.1.

Drugo: 3.1.3 Prizadevanje za vzpostavitev MIKRO FINANČNE SHEMA BOJA za podporo okrevanju sektorja po Covid-19 ter kakovostni in trajnostni nadgradnji in rasti MSP in kmetij, ki delujejo na področju turizma in spremljajočih podpornih dejavnosti. Predlaga se oblikovanje posebne mikro-finančne sheme za naložbe, ki nadgrajujejo kakovost, zagotavljajo celoletnost in celovitost ponudbe, uvajajo izboljšave, ki zagotavljajo okoljsko trajnost, butičnost ali specializacijo, kakovostne arhitekturne prenove ter zapolnjujejo zaznane vrzeli v digitalizaciji. Pomembna usmeritev: prednostno aktivacija neizkoriščenih objektov pred novogradnjami, prenove obstoječih pred širitvami zmogljivosti. ( MGRT/ SVRK/ MGRT – predlog ukrepa se nujno umesti v CTN BOJA, CLLD/LAS tega območja in spodbude po 10. členu ZTNP-1); Alternativno: podpora ponudnikom za proaktivno koriščenje načrtovanih državnih shem nepovratnih spodbud za okrevanje turizma po Covid-19 in razvoj problemskih območij.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

3.1.4 Zakonodaja: Spremljanje in predlaganje pozitivnih zakonodajnih sprememb na področjih povezanih s poslovanjem namestitvenih objektov, gostinstva, agencij. Prednostno je delovanje usmerjeno v: > ukrepe v podporo delovanju v in po Covid-19, > ukrepe v pridobivanje in dvig kompetenc kadrov (pr. stanovanjska politika za redne in sezonsko zaposlene v turizmu, praktično do in preusposabljanje kadrov), > napovedane spremembam Zakona o gostinstvu in kategorizacije. ( MGRT)

R3.2 PRIDOBIVANJE INVESTITORJEV V STRATEŠKE NALOŽBE V INTERESU BOJA:

Medtem ko BOJA še zaznava velik interes za vlaganja v dodatne kratkotrajne nastanitve (kampi, glampingi, sobodajalstvo), je po drugi strani v določenih destinacijah zaznati vrzel v celoletni hotelski ponudbi (Dolina Soče) in pri vlaganjih v propadajoče objekte kulturne dediščine. Namen ukrepa je (pre)usmerjanje investitorjev v naložbe, ki so skladne s strategijo in destinacije. 3 Nosilec: BSC s PRC in RAGOR ter SPIRIT Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 20.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO Prednostne naloge in projekti: 3.2.1 Priprava in redno posodabljanje kataloga ključnih JZP projektov, za katere se iščejo strateški vlagatelji. Primeri: > Alpski wellness in konferenčni hotel Tolmin/ Dolina Soče > Vaško jedro Breginj > Vrba – Prešernov muzejski kompleks > Doživljajski park narodno zabavne glasbe v Begunjah in drugi > Neprofitne stanovanjske kapacitete za redno in sezonsko zaposlene v turizmu > Osrednje parkirne hiše s podpornimi funkcijami (mobilnostna vozlišča, centri za obiskovalce, lokalni oskrbni servisi..) > Celostne revitalizacije degradiranih turistično-trgovskih območij oz. con v mešanem ali razpršenem lastništvu 3.2.2 Načrtna promocija in pridobivanje investitorjev prek različnih baz in dogodkov.

R4 TRAJNOSTNA MOBILNA DESTINACIJA Zagotoviti povezan, pameten, učinkovit in enostaven sistem trajnostne mobilnosti kot orodja usmerjanja obiskovalcev v BOJA (CPS JA, ANURDP BOJA)

Namen ukrepa je v sodelovanju z občinami, državo in izvajalci javnega potniškega prometa zagotoviti učinkovit, privlačen, digitalno podprt in povezan multimodalni sistem trajnostne mobilnosti, ki bo predstavljal resno alternativo motoriziranemu prihodu obiskovalcev na območje BOJA ter predvsem odkrivanje in doživljanje destinacij Julijskih Alp brez avtomobila. Pomembno je, da so vse mobilnostne rešitve načrtovane na način, da koristijo tako obiskovalcem kot tudi lokalnemu prebivalstvu ter medsebojno digitalno združljive. Področje trajnostne mobilnosti je podrobneje opredeljeno v Celostni prometni strategiji Julijskih Alp (PRC, 2020, delovno gradivo), umirjanje prometa na kritičnih konfliktnih območjih v TNP pa v Akcijskem načrtu za usmerjanje obiska in rekreacije v TNP (JZ TNP, 2020, delovno gradivo), zato v tem dokumentu izpostavljamo prednostne naloge in projekte, ki so najtesneje povezane s turizmom oziroma kjer je zaradi presečnosti tem nujna aktivna udeležba Skupnosti Julijske Alpe.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

R4.1 USKLAJEN SISTEM SEZONSKIH LINIJSKIH PREVOZOV IN JPP NA OBMOČJU BOJA:

Cilj je krepiti prihod obiskovalcev v destinacijo in gibanje po območju BOJA z javnim prevozom, peš in kolesom. Za preusmerjanje na javni prevoz je nujna ustrezna pokritost in povezljivost vseh destinacij BOJA z osnovno hrbtenico JPP (avtobus, vlak). Slednja se v sezoni dopolnjuje s posebnimi lokalnimi linijskimi prevozi, ki jih znotraj vsake destinacije organizirajo občine. V ta namen želimo znotraj BOJA poenotiti lokalne sezonske prevoz in jih smiselno integrirati z JPP (avtobus, vlak) in parkirišči (P+R). Obiskovalec bo tako deležen enovitega mobilnostega sistema, ki mu bo omogočal enostavno kroženje okrog in prek Julijskih Alp. Ustrezna mreža in frekvenca JPP sta tudi važna dejavnika kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva. Nujno je tesno sodelovanje države, lokalnih skupnosti, regije, prevoznikov v JPP in destinacij. ( MZI, SŽ) 1 Nosilec: SJA v sodelovanju s PRC, JZ TNP in destinacijami in prevozniki Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 75.000 € Potencialni viri: Občine + TT NFM/ EEA ZTNP-1 EU LAS EU NOO/VFO INTERREG (SI/AT, SI/IT)

Prednostne naloge in projekti: 4.1.1 Poenotenje in integracija sezonskih lokalnih prevozov: Postopno, od zagotovitve povezljivosti voznih redov do poenotenja zunanje podobe in brandinga ter cenovne politike med posameznimi destinacijami BOJA. 4.1.2 Digitalizacija in komuniciranje voznih redov: vnosi podatkov o voznih redih v Google in druge mobilnostne platforme z namenom izboljšanja uporabniške izkušnje.

4.1.3 Prilagajanje JPP potrebam kolesarjev in pohodnikov.

Drugo: 4.1.4 Sistemski ukrepi na državni ravni – dodeljevanje koncesij za JPP: > Upoštevanje turističnih tokov v metodologiji za izračun dostopnosti pri podeljevanju koncesij JPP za novo obdobje. > Izboljšanje dostopnosti Doline Soče z JPP ter ohranitev in optimizacija povezav gorenjskega dela BOJA. > Zagotoviti hitre linije iz destinacijskih središč v Ljubljano. > Zagotoviti povezljivost JPP iz destinacij do mobilnostnih vozlišč (pr. letališč in železniških postaj Ljubljana, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Benetke, Celovec). ( MZI)

R4.2 ENOVIT JAVNI SISTEM IZPOSOJE E-KOLES V BOJA:

Za potrebe kolesarjenja v podporo lokalni mobilnosti (pr. med nastanitvijo in postajališčem JPP, lokalno znamenitostjo ipd.) se na ravni BOJA vzpostavi sodoben in med destinacijami povezljiv sistem izposoje e-koles. Gre za kratkotrajen in časovno omejen sistem izposoje, ki dopolnjuje JPP in ni konkurenca zasebnim izposojevalnicam koles in outdoor agencijam.

Prednostne naloge in projekti: 2 Nosilec: SJA = koordinacija, sicer naložba občine Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 5.000 € (koordinacija)

Potencialni viri: Občine + TT NFM/ EEA EU NOO/VFO ZTNP-1 EU LAS

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

3.3.1 Odločitev in dogovor na ravni občin

> o nosilni občini (Dolina Soče, Bohinj, KG, Žirovnica še nimajo sistema, Bled ga želi nadgraditi, občini Radovljica in Jesenice sta sistem uvedli v letu 2020); > o poslovnem modelu. 3.3.2 Priprava projekta, pridobivanje dodatnih virov in izvedba ter vzdrževanje sistema.

R4.3 INTEGRALNA PAMETNA »KARTICA=APP«

JULIJSKIH ALP (področje digitalizacije): Obstoječo kartico gosta želimo nadgraditi v pametno mobilnostno aplikacijo BOJA, ki bo poleg prevozov in parkirišč nudila tudi bonitete za obisk ključnih točk interesa. V ta namen je nujen tehnološki in poslovno-organizacijski napredek, ki je finančno in operativno zahtevnejši od trenutne ravni. Pametna kartica mora gostu (in tudi domačinu) nuditi čim boljšo uporabniško izkušnjo in kroženje po območju BOJA, partnerjem pa čimbolj povezljiv in enostaven sistem upravljanja, spremljanja/usmerjanja obiska in obračuna storitev. Potrebno je zagotoviti povezljivost z digitalnimi rešitvami spremljanja in usmerjanja obiska na posameznih mikro destinacijah. Glej tudi ukrepe pod fokusnim področjem U –Upravljanje. 1 Nosilec: SJA skupaj z destinacijami, JZ TNP, občinami in partnerji Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 400.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU INTERREG EU LAS NFM/ EEA ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 4.3.1 Poslovni in digitalni model kartice: Trenutno imamo v BOJA 2 različna poslovna modela kartice: 1-Bohinj/Dolina Soče – plačljiv model in 2-Radovljica/Bled – brezplačna kartica. Preveriti je potrebno obstoječe modele in razvijajoče se alternativne digitalne rešitve, jih primerjati z drugimi praksami, izračunati finančno vzdržnost in zasnovati primeren poslovni model in digitalno rešitev. 4.3.2 Priprava projekta, iskanje partnerjev (SRIP-i, konzorciji za pametne skupnosti...) in pridobivanje dodatnih virov. 

4.3.3 Razvoj, pilotno testiranje in fazna implementacija.

Drugo: 4.3.4 Zagotoviti povezljivosti pametne kartice BOJA z JPP in prepoznati JA kot pilotni projekt države za mobilnostne rešitve za turistična območja. ( MZI)

R4.4 BOHINJSKA ŽELEZNICA in GORENJSKA ŽELEZNICA:

Kot del JPP sta Bohinjska proga in Gorenjska železnica ključni hrbtenici mobilnosti v BOJA, zato je pomembno, da SŽ sledijo potrebam in trendom razvoja BOJA kot vodilne slovenske trajnostne destinacije. Na Bohinjski in Gorenjski progi morajo voziti sodobnejše in frekventnejše vlakovne kompozicije, ki so prilagojene tako potrebam prebivalcev kot tudi obiskovalcev. Železniška postajališča naj se preurejajo v sodobna in funkcionalno opremljena multimodalna vozlišča. Nadgradi se avtovlak. Vzpostavijo se posebni 1 Nosilec: PRC = koordinacija, sicer naložba SŽ/MZI, RAGOR za Gorenjsko progo Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 100.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU INTERREG

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

turistično-potovalni paketi za dostop v destinacijo z vlakom. Železnica predstavlja največji neizkoriščen potencial za zmanjšanje obremenitev narave in izpustov CO2 zaradi turističnega prometa v BOJA.

Nosilec

SŽ

Prednostne naloge in projekti: 4.4.1 Konzorcij za Bohinjsko progo (delovna skupina) za strateško pozicionirajo in razvoj Bohinjske proge. 4.4.2 Razvoj produktov in paketov skupaj s Slovenskimi železnicami (pr. kolesarski vlak,..).

4.4.3 Koncept dolgoročne vizije in možnih modelov razvoja Bohinjske proge.

Drugo:

4.4.4 Ukrepi in naložbe države in Slovenskih železnic za pospešitev trajnostne

mobilnosti BOJA: ( MZI, SŽ) > Prizadevanje, da bodo vlaganja v posodobitev proge in kompozicij Bohinjske železnice prepoznana kot prednostni strateški projekt RS, saj gre za osrednjo mobilnostno hrbtenico BOJA ter navezovanje območja na avstrijsko in italijansko železniško omrežje. > Nadaljnja vlaganja v modernizacijo Gorenjske železniške proge. > Ohranitev in nadgradnja avtovlaka. > Priprava zasnov za ureditev multimodalnih vozlišč s spremljajočo turističnoprometno-informacijsko infrastrukturo: Lesce, Jesenice, Bled, Bohinjska Bistrica, Most na Soči.

R5 ZELENA IN BREZOGLJIČNA DESTINACIJA Razširjati in široko uvajati zelene in krožne rešitve v javno in poslovno prakso destinacije

Namen ukrepa je udejanjati zelene standarde in obljube ter čimbolj zmanjšati porabo naravnih in drugih virov v turizmu, vključno z emisijami (glej tudi R4-Mobilnost). Pri tem se BOJA prednostno usmerja v zmanjševanje količin odpadkov (v smeri JA brez plastike oziroma odpadkov) in pospeševanje prehoda turističnega gospodarstva in tudi javnega sektorja v krožno gospodarstvo. Pomemben segment predstavlja ozaveščanje in spreminjanje navad pri ponudnikih, v javnem servisu, kot tudi pri obiskovalcih in prebivalcih. Pri tem je Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) osnovna platforma za sodelovanje (komunale, šole, turistična podjetja..), krepitev skupnih regijskih trajnostnih rešitev in vrednosti za gosta, SJA pa platforma za prenos in izmenjavo praks. Večina destinacij znotraj BOJA so že nosilke znamke SLOVENIA GREEN – in imajo vzpostavljene zelene ekipe in usklajevanja.

R5.1 JA ZSST KOT PLATFORMA ZA KREPITEV SKUPNIH REGIJSKIH TRAJNOSTNIH REŠITEV IN ZELENE VREDNOSTI ZA GOSTA:

Praktično vse destinacije JA so vključene v Zeleno shemo slovenskega turizma (SLOVENIA GREEN destinacije; manjkajoče občine Gorje, Jesenice in Žirovnica k temu pristopijo), ki jo je 2 Nosilec: SJA = koordinacija, sicer destinacije, komunale, OŠ Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 400.000 €

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

potrebno na celotnem območju BOJA ozavestiti tudi na ravni turističnih ponudnikov, občin in v javnih službah. Hkrati je potrebno ZSST kot procesno platformo okrepiti s projekti, ki prinašajo konkretno dodano vrednost in obvezo za odgovorno ravnanje tudi za obiskovalca.

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP-1 LIFE+

Prednostne naloge in projekti: 5.1.1 Oblikovanje letnih zelenih operativnih načrtov na ravni BOJA (skupni cilji in prioritete na ravni JA, za okrepitev učinkovitosti delovanja). 5.1.2 Vzpostavitev »zelene« koordinacije med zelenimi koordinatorji (ZSST) ter med različnimi skupinami deležnikov na ravni BOJA (pr. OŠ, komunale idr.). 5.1.3 Oblikovanje skupne zelene politike (zaveze) BOJA – in aktivnosti za njeno poosebljene med ponudniki in med obiskovalci.7 5.1.4 Skupne akcije ozaveščanja in spreminjanja navad ponudnikov za okrepitev števila SLOVENIA GREEN Accommodation, Attractions, Cuisine Travel Agents (na ravni destinacij) in obiskovalcev (na ravni destinacij in BOJA). 5.1.5 Usklajevanje lokalnih politik (cene, pristopi..), primerjanje kazalnikov ZSST in izmenjava dobrih praks na ravni BOJA.

R5.2 OD UKINITVE PLASTIKE ZA ENKRATNO UPORABO DO PREHODA V KROŽNO GOSPODARSTVO:

JZ TNP je za območje BOJA v letu 2020 pripravil RAZVOJNI NAČRT – Od ukinitve plastike za enkratno uporabo do vzpostavitve krožnega gospodarstva na BOJA, s katerim si zadaja cilj postati prvo območje brez plastike za enkratno uporabo v Sloveniji, s celostnim pristopom: ne samo umikanje plastike za enkratno uporabo (SUP), temveč tudi drugih izdelkov za enkratno uporabo; ne zgolj v turizmu, temveč tudi v drugih dejavnostih (šole, komunala, maloprodajne točke idr.); ne zgolj umik plastike, temveč zmanjševanje odpadkov (ZERO WASTE koncept); ne zgolj kratkoročno umik plastike za enkratno uporabo, temveč dolgoročno delovanje po principih krožnega gospodarstva; ne kot prepoved uporabe plastike, temveč ozaveščanje, informiranje, motiviranje in promocija ne-uporabe tovrstnih izdelkov. ( MOP, STO) 1-2 Nosilec: JZ TNP v sodelovanju z SJA in razvojnimi agencijami, sicer destinacije Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 500.000 € Potencialni viri: LIFE + Občine EU NOO/VFO EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP-1

Glej RAZVOJNI NAČRT – Od ukinitve plastike za enkratno uporabo do vzpostavitve krožnega gospodarstva na BOJA (TNP; 2020). Prednostne naloge in projekti: 5.2.1 Opredelitev krovnega nosilca-koordinatorja ter nosilcev za posamezne aktivnosti (turistične nastanitve, gostinski obrati in agencije, prireditve in osnovne šole).

7 Primer Islandije: https://www.goiceland.com/blog/the-icelandic-pledge/

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

5.2.2 Standard za »plastic free/zero waste prireditev v BOJA« (nadgradnja koncepta Občine Bled oz. Infrastrukture Bled) in priprava primera občinskega pravilnika oz. odloka. Pravilnik med drugim opredeljuje pogoje o ravnanju z odpadki na prireditvi, pod katerimi občina v predhodnem soglasju z izvajalcem javne službe poda soglasje k prireditvi. Izdaja jasnih navodil, kako naj organizatorji prireditev ravnajo z odpadki. Cilj je, da so vse identificirane krovne imidž prireditve (ki so v skupnem koledarju TOP prireditev BOJA) brez plastike. 5.2.3 Občine sprejmejo odloke o občini brez plastike za enkratno uporabo. 5.2.4 Prenos prakse OŠ Bled na vse osnovne šole na območju BOJA (Skupnost osnovnih šol Julijskih Alp). 5.2.5 Oblikovanje standardov »brez plastike« in implementacija preko ZSST.8 5.2.6 Razvoj pilotnega projekta za uvajanje inovativnih zelenih rešitev in prehoda v krožno gospodarstvo v turističnih podjetjih in destinacijah (sinergije med podjetji, lokalne dobavne verige, valorizacija odpadkov - ponovna uporaba gradbenih materialov in pohištva, pametne digitalne rešitve idr.).

R5.3 TEMNO NEBO:

S ciljem zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja si SJA prizadevaj vzpostaviti nekaj mikro območij, kjer bi postopoma nastala temna območja (z manj invazivno osvetlitvijo in opuščanjem dodatne razsvetljave), prednostno v Natura 2000 območjih. S tem omogočimo doživljanje zvezdnega neba in razvoj nišnega turističnega produkta. 3 Nosilec: BSC Kranj Rok: 2021 - 2025 Vrednost SJA: 200.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU Interreg EU LAS NFM/ EEA ZTNP-1

Prednostne naloge in projekti: 5.4.1 Analiza stanja – primernosti posameznih območij za prehod med temna območja in priprava strategije. 5.4.2 Uvedba in certificiranje pilotnih območij znotraj Julijskih Alp z določitvijo skrbnika 5.4.3 Razvoj nišnega turističnega produkta.

R6 PODATKI IN DIGITALIZACIJA Zagnati proces digitalne transformacije destinacije

Nova normalnost prinaša spremembe tudi na področju prodaje oziroma potrošniškega ravnanja. COVID-19 je močno okrepil zaupanje v vse digitalno in hkrati pred velike izzive izboljšanja digitalizacije in vzpostavitve učinkovitejših digitalnih sistemov postavil številne akterje. Digitalna orodja ne pridobivajo na pomenu le na področju trženja, temveč so lahko tudi odlična osnova za boljše načrtovanje in upravljanje turizma. Kljub temu, da gre za horizontalno področje, ki podpira ukrepe vseh štirih fokusnih področij, pa je za SJA pomembno, da se v začetni fazi načrtno loti digitaliziranja svojega delovanja. Namen ukrepa je sistematično in bolj strateško, na ravni JA, pristopiti k izboljšanju digitalnega okolja za povečanje stopnje digitalizacije turizma celotne regije.

8 V primeru uspešne prijave na LIFE bo standard vključen v ZSST (upravljavec ZSST je STO; če k temu ne bo krovnega/nacionalnega pristopa, se predlaga, da k temu pristopi SJA – gre za izkoriščanje ZSST kot platforme, ki potrebuje tovrstne cilje in aktivnosti, za večjo verodostojnost zelene obljube

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

Nosilec

V tem pogledu ukrep združuje zasnovo digitalne strategije BOJA, vzpostavitev ustrezne digitalne platforme in koordinacijo digitalizacijskih ukrepov na posameznih področjih in destinacijah, da se zagotovi medsebojna integracija individualnih aplikacij in rešitev.

R6.1 SKUPNA DIGITALNA STRATEGIJA ZA CELOTEN TURIZEM NA OBMOČJU BOJA 5.0.:

Za izboljšanje digitalizacije v celotni vrednostni verigi v turizmu je potrebno najprej pripraviti strategijo in načrt postopnih izboljšav za digitalno transformacijo panoge turizma na območju, ki bo zajemala vsa ključna področja (izkušnja kupca, podatkovna strategija, procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, digitalni poslovni modeli, produkti in storitve, strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, strategija razvoja digitalne kulture, kibernetska varnost in industrija 4.0 in 5.0) – vključno z ustreznimi tehnološkimi rešitvami. Hkrati je potrebno vključiti/upoštevati vse digitalne platforme, ki so že vzpostavljene/se vzpostavljajo na ravni občin. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami, občinami in RA-ji Rok: 2021 Vrednost SJA: 100.000 € (strategija + koordinacija digitala 5 let) Potencialni viri: Občine + TT EU Pametne skupnosti STO Prednostne naloge in projekti: 6.1.1 Izdelava digitalne strategije BOJA kot trajnostne turistične destinacije z analizo stanja digitalizacije po destinacijah in JZ TNP, opredelitvijo skupnih vsebin in zasnovo izvedbenih faz. 6.1.2 Koordinator digitalizacije na ravni SJA. 6.1.3 Aktivno sodelovanje z STO in usklajevanje/povzemanje rešitev nacionalne platforme; v letu 2021 se pripravlja Strategija digitalne transformacije slovenskega turizma. ( STO)

R6.2 OD PODATKOVNE DO CELOSTNE DIGITALNE PLATFORME:

Na osnovi strategije SJA prek projektov pristopi k fazni izvedbi, od zbiranja in integracije relevantnih turističnih in drugih podatkov/ kazalnikov posameznih destinacij do celostne platforme, ki omogoča njihovo uporabo, interpretacijo in personalizacijo za potrebe komuniciranja, trženja, prodaje, usmerjanja in spremljanja obiskovalcev, uvajanja novih standardov, grajenja verig vrednosti do izdelave scenarijev prihodnega razvoja. 2 Nosilec: SJA v sodelovanju z destinacijami in RA-ji Rok: 2021-2025 Vrednost SJA: 400.000 € Potencialni viri: Občine + TT EU NOO/VFO EU LAS HORIZON Europe STO

Prednostne naloge in projekti:

6.2.1 Zasnova in fazna izvedba projektov digitalizacije. 6.2.2 Aktivno vključevanje v projekte pametnih skupnosti.

Slika 211 Shematski pregled digitalizacijskih vsebin razvojnega načrta

Na temeljnem področju delovanja BOJA (01-RAZVOJ) bomo uspešni zgolj, če bomo sistematično gradili verigo vrednosti BOJA – od krovne ravni (=SJA) do destinacijske (=DMMO), kjer se projekti/produkti uresničujejo v tesnem partnerstvu s turističnimi ponudniki. Koncept prikazujemo v spodnji shemi – veriga vrednosti za vseh 6 ukrepov v okviru RAZVOJA.

Slika 25: Gradnja verig vrednosti BOJA

4.2 Fokusno področje 2: TRŽENJE

Trženje je bilo doslej v veliki meri primarno področje delovanja SJA, s tem razvojnim načrtom pa se njegova vloga spreminja – tako v smislu, da se krepi upravljavska oziroma razvojna vloga povezovanja na ravni Julijskih Alp (v skladu s paradigmo premika od marketinga k managementu), ob tem pa se spreminja tudi sam koncepta trženja oziroma promocije. Trženje se od dosedanje promocije in skrbi za povečevanje prepoznavnosti BOJA premika k digitalizaciji in bolj odgovornemu trženju, ki se osredotoča na zahtevnejšega in bolj odgovornega ciljnega gosta, trgu pa – zelo pomembno – premišljeno sporoča vrednote destinacije (udejanjanje koncepta »dnevne sobe«) in krepi odgovoren odnos do turizma tudi na strani obiskovalcev. Nov koncept trženja sledi ciljem desezonalizacije, povečevanju neodvisnosti od on-line rezervacijskih sistemov (OTA) in dvigovanja vrednosti skozi celotno destinacijsko verigo.

KLJUČNI CILJI

> Skozi digitalno in družbeno odgovorno trženje nagovoriti zahtevnejšega gosta, ki zna ceniti to izjemno naravno okolje in nadpovprečno potuje izven poletja. > Preko kartice mobilnosti in s komunikacijsko podporo okrepiti kroženje v regiji, s ciljem okrepitve izkustvenega doživljanja obiskovalca, povečanja potrošnje in podaljšanja bivanja v destinaciji.

TRŽENJSKI CILJI

1. T1 KOMUNIKACIJSKI KONCEPT IN SODOBNA SKUPNA ORODJA ZA TRŽENJE: Jasna komunikacijska strategija in visokokakovostna trženjska infrastrukturna orodja v podporo sodobnemu, digitalnemu in družbeno odgovornemu trženju; 2. T2 DIGITALIZACIJA & BOOKING CENTER: Krepitev digitalizacije in pospeševanje direktnih rezervacij za bolj trajnostne poslovne modele; 3. T3 CILJNO in DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE: Bolj strateški in sistematični pristop k trženju, ki nagovarja zahtevnejšega obiskovalca in se usmerja v vrzeli izven poletja: 4. T4 (DIGITALNI) MARKETING: Združevanje sredstev za izvedbo skupnih promocijskih aktivnosti na izbranih trgih.

KPI

Neposredne rezervacije, % od vseh rezervacij v BOJA + 2 občini Zasedenost ležišč spomladi (3-5), poleti (6-8), jeseni (9-11) in pozimi (1,2,12) na ravni SJA. Cilj je 20 % povečanje zasedenosti izven poletne sezone ter ohraniti zasedenost v poletju.

Vir Leto Izhodišče 2025

Lastna ocena 2019 5 % 30 %

Lasten preračun na osnovi SURS in AJPES9 2019 S: 14 % P: 58 % J: 17 % Z: 13 %

S: 17 % P: 58 % J: 20 % Z: 16 %

AKCIJSKI NAČRT PO TRŽENJSKIH CILJIH

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

T1 KOMUNIKACIJSKI KONCEPT IN SODOBNA SKUPNA ORODJA ZA TRŽENJE Jasna komunikacijska strategija in visokokakovostna trženjska infrastrukturna orodja v podporo sodobnemu, digitalnemu in družbeno odgovornemu trženju

Gre za temeljni krovni komunikacijski in infrastrukturni ukrep na področju trženja. Namen ukrepa je v prvi fazi opredeliti jasno komunikacijsko strategijo oziroma koncept (kaj je vrednost Julijskih Alp in njena razlikovalna pozicija v odnosu do drugih alpskih regij ter postavitev koncepta komunikacije na krovni/destinacijski ravni), nato pa posodobiti trženjsko infrastrukturo na krovni ravni Julijskih Alp, ki tako ponudi visokokakovostne temelje za družbeno odgovorno trženje in učinkovito nagovarjanje zahtevnejšega obiskovalca, hkrati pa olajša dnevno operativno delo na trženju na ravni posameznih destinacij. Orodja in komunikacija morajo okrepiti oziroma učinkovito podpirati motive za obisk BOJA pomladi, jeseni in pozimi ter podpreti prizadevanja za razbremenitev določenih točk obiska. Hkrati se skozi vzpostavljena orodja nadgradi (jasno izpostavljena vrednost in razlikovalna pozicija Julijskih Alp), poenoti in okrepi ključna komunikacijska sporočila in vključevanje znamke Julijske Alpe s strani vseh deležnikov, še posebej pa s strani vseh turističnih ponudnikov na območju (ozaveščanje in krepitev pripadnosti BOJA oziroma Julijskim Alpam).

T1.1 KROVNI KOMUNIKACIJSKI KONCEPT, KI PODPIRA PREMIK K DRUŽBENO ODGOVORNEMU TRŽENJU:

V okviru krovnega komunikacijskega koncepta opredelimo ključna sporočila in krovno sporočilo JA (razlikovanje v odnosu do drugih alpskih regij – kar zahteva še konkretizacijo10, ključni value proposition, obljubo, pretvorjeno v pozicijski slogan, ter pojasnimo način komunikacije JA in pomembno – posamezne destinacije, za krepitev razlikovalnih identitet in jasnejše pozicioniranje). Ta koncept je osnova za vse nadaljnja operativna komunikacijskopromocijska orodja in aktivnosti. Koncept podpira in usmerja JA k spremembi marketinškega miksa – v smeri krepitve lastnih (owned) in uporabniško generiranih vsebin (user generated), na račun zmanjšanja plačane (paid) promocije.

T1.2 KREPITEV POZICIJE JA NA SPLETU

SJA je v preteklih 2 letih izbrala pristop, da ne vzpostavi svojega destinacijskega JA portala, temveč da se kot destinacija JA pozicionira v okviru OUTDOORACTIVE.com – največje evropske outdoor platforme. Tukaj učinkovito krepi svojo pozicijo (in aktivnosti ter vsebine), 2 Nosilec: SJA Rok: 2021 Vrednost SJA: 5.000 €

Potencialni viri: Občine + TT, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT,

10 Nakazana na koncu poglavja TRŽENJE.

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

hkrati pa izboljša nakupno pot/pozicijo JA preko obstoječih oziroma drugih spletnih mestih (slovenia.info, slovenia-outdoor.com).

T1.3 CGP IN ZNAMKA JULIJSKE ALPE –NADGRADNJA V BRAND BOOK JA:

JA ima prenovljeno znamko Julijske Alpe, ki v osnovnem CGP opredeljuje ključne vizualne stalnice znaka. Potrebna je nadgradnja v t.i. Brand book JA, ki opredeli osnovne komunikacijske stalnice – ključna komunikacijska sporočila, zgodbo in produktne poudarke, s ciljem, da jih aktivneje in na enoten način v svojo komunikacijo začnejo vključevati vsi deležniki na območju. Vzpostavi se jasna piramida komunikacije od ponudnika preko lokalne destinacije, regije JA, do krovne ravni I feel Slovenia. Hkrati priročnik nadgradi in konkretizira vse stalnice CGP, s čemer olajša operativno delo na designu.

T1.4 PRIPRAVA PROTOKOLOV DELA V OKVIRU DESIGNA IN TRŽENJA:

Pripravijo se natančni protokoli (procesi) dela, ki opredelijo potek dela, standarde in odgovornosti za pripravo publikacij in drugih orodij ter izvajanje aktivnosti (digitalnega) marketinga.

T1.5 PRETVORBA KOMUNIKACIJSKEGA KONCEPTA V KONKRETNE KOMUNIKACIJSKE STALNICE:

Pripravi se nekaj temeljnih komunikacijskih stalnic, za direktno vključitev v komunikacijo na ravni destinacij, kot pr.: > Opredelitev zelene zgodbe, pretvorjene v vrednost in zavezo do različnih deležnikov (neke vrste green pledge JA) > Krovni oglas/predstavitvena »stran« JA (A4; ki omogoča prilagajanja formata) – za vključitev v vse tiskane publikacije na ravni destinacij (vsak katalog na ravni destinacij vključuje to vsebino) > Osnovna landing page JA, ki jo integrirajo vse destinacije na svojih portalih/ali vsaj priprava poenotenih vsebin, ki se naj vključijo > Komunikacijske stalnice za vključitev v komunikacijo na družbenih omrežjih destinacij (krovna raven, produktna, v podporo krepitvi sezon izven poletja, po različnih segmentih ipd. ter prilagojeno za

PRIORITETA

(1-2-3)

STO, združevanje sredstev DMMO 1 Nosilec: SJA Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 10.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 1.000 € Potencialni viri: 2 Nosilec: SJA Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 10.000 € Potencialni viri: Občine + TT, združevanje sredstev DMMO

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

različne medije/kanale) – v nekaj ključnih jezikih > Po potrebi se dodajajo dodatna skupna orodja oziroma komunikacijska sporočila

T1.6 PRENOVA KROVNEGA TISKANEGA KATALOGA:

Krovni imidž tiskani katalog učinkovito podpira vrednote, vizijo in ambicijo Julijskih Alp ter nadgradi oziroma preseže klasične promocijskoinformativne pristope – na družbeno odgovoren način nagovarja sodobnega iskalca miru, aktivnosti in avtentičnosti v alpskem prostoru. Katalog udejanja pristop, ki gre stran od klasičnih prospektih gradiv in tekstov, v smeri revij z močno vsebino, ki jo pripovedujemo skozi »glas« ljudi, ki ustvarjajo v tem prostoru. Predlog, da se izvede 2-krat letno (pomladpoletje in jesen-zima). Določene stalnice so lahko temeljne (enotne), vsebine in zgodbe pa se ažurirajo, posodabljajo in prilagajajo sezoni.

T1.7 FOTO BANKA:

Temelj sodobnega trženjskega komuniciranja je odlična in dinamična foto banka, ki upošteva sodobne vizualne trende v potovalni industriji in hkrati odseva identiteto destinacije. Na ravni JA so destinacije v letu 2020 pristopile k projektu CrowdRiff, vodilni softwarski vizualni platformi za pridobivanje, distribucijo in optimiziranje vizualov – na tem področju odpravljamo izzive in krepimo učinke. Hkrati se na ravni destinacij nadgrajujejo lastne destinacijske foto banke – iz katerih se krepi krovna JA foto banka (vendar priporočljivo po enotnih standardih oziroma poenotenem komunikacijskem tonu; ki izhaja iz T1.1). JA je hkrati aktivni partner pri projektih novih fotografij, ki jih razvija STO. Nujna je tudi kontinuirana skrb za aktualizacijo vizualov destinacij/JA (po ključnih produktih in letnih časih) v okviru Mediateke STO.

T1.8 KROVNI VIDEO JA:

Priprava krovnega imidž video JA (1 do 2 min) ter iz te osnove priprava kratkih 15/30 video vsebin po ključnih produktih in letnih časih.

PRIORITETA

(1-2-3)

2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 2 x 25.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

1 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 30.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 30.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

T1.9 REGIJSKI KOLEDAR PRIREDITEV:

Izbor regijskih top tradicionalnih dogodkov prinaša priložnosti za medsebojno promocijo. Preuči se optimalna oblika regijskega koledarja najbolj reprezentativnih dogodkov (navezava na aktivnost R2.5) – spletna ali tiskana verzija/ali zgolj vključitev v destinacijske kataloge (kot 1 stran). Hkrati se naj poenostavi/morebiti tudi delno poenoti izpostavljanje in promocija rednih prireditvenih koledarjev v spletnih medijih (vključno z navzkrižno promocijo).

PRIORITETA

(1-2-3) 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 10.000 € Potencialn i viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

T2 DIGITALIZACIJA & BOOKING CENTER Krepitev digitalizacije in pospeševanje direktnih rezervacij za bolj trajnostne poslovne modele

Nova normalnost prinaša spremembe tudi na področju prodaje oziroma potrošniškega ravnanja. Covid-19 je močno okrepil zaupanje v vse digitalno in hkrati pred velike izzive izboljšanja digitalizacije in vzpostavitve učinkovitejših digitalnih sistemov postavil številne akterje. Na eni strani se kaže nujna potreba po izboljšanju stanja na področju digitalizacije v turizmu na območju (tako na ravni destinacijskega upravljanja kot podjetij) – kar naslavljamo v okviru R6, na drugi strani pa po zmanjšanju odvisnosti od on-line prodajnih (OTA) servisov, skozi krepitev sodobnih kanalov/sistemov za okrepitev direktnih rezervacij. Namen ukrepa je sistematično in bolj strateško, na ravni JA, pristopiti k izboljšanju digitalnega trženjskoprodajnega okolja za povečanje konkurenčnosti ter povečanju vrednosti od prodaje, ki ostaja v lokalnem okolju.

T2.1 NADGRADNJA BOOKING CENTRA V CELOSTNO REZERVACIJSKO IN LOGISTIČNO PODPORO:

Zdajšnji že delujoči rezervacijski center (ki deluje v okviru Turizma Dolina Soče za trženje Alpe Adria Trail), se nadgradi v celostno rezervacijsko in logistično podporo skupnim produktom na območju BOJA. Trenutno v okviru destinacij JA še ni enotnega pristopa. Te nadgradnje so ključne za učinkovito podporo produktom, ki se jih razvija na ravni JA (kot je Juliana Trail). Potreben je skupen in celosten pristop, saj zdajšnji razdrobljeni pristopi pomenijo več stroškov in so manj učinkoviti (vstopne provizije, rast provizije glede na večji obseg realizacije ipd.), ob tem pa tudi ne v celoti kompatibilni npr. z računovodskimi procesi/standardi na slovenski strani. Potrebno je tudi preveriti možnosti za izdelavo lastnega rezervacijskega programa za pohodniške in tematske ture (zdaj preko Outdooractive). 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021-2025 Vrednost SJA: 100.000 € Potencialni viri: Občine + TT, STO, EU, NOO/VFO, združevanje sredstev DMMO

T2.2 ZAKUP LICENC - OPTIMIZACIJA IN IZVAJANJE ZAKUPA LICENC:

2 Nosilec: SJA z destinacijami

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

Gre za zakup licenc za programe, potrebne za nemoteno izvajanje rezervacijske službe.

PRIORITETA

(1-2-3)

Rok: 2021-2025 Vrednost SJA: 50.000 € Potencialni viri: Občine + TT

T3 CILJNO in DRUŽBENO ODGOVORNO TRŽENJE Bolj strateški in sistematični pristop k trženju, ki nagovarja zahtevnejšega obiskovalca in se usmerja v vrzeli izven poletja T3.1 PRIPRAVA KONCEPTA DRUŽBENO ODGOVORNEGA TRŽENJA – ZASNOVE IN PILOTI:

V »novi normalnosti« se začenja pospešeno govoriti o strukturnih spremembah v trženju, ki se odmikajo od klasičnih trženjskih in prodajno pospeševalnih pristopov ter gradijo v smeri bolj družbeno odgovornega trženja (ki nagovarja bolj družbeno aktiviranega in odgovornega potrošnika), koncepta povabljenega gosta in dela na zaupanju, verodostojnih informacijah, vsebinskem marketingu. SJA si zadaja za cilj, da na tem področju postane trend-setter. V podporo temu pripravi koncept in vzpostavi nekaj pilotov. Navezava in povezava s T1. 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 10.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO EU LAS

T3.2 OPERACIONALIZACIJA TRŽENJA V VRZELIH IZVEN POLETJA:

Priprava operativnega načrta za bolj osredotočeno trženje po letnih časih –identifikacija produktov (in programov) in ponudnikov, za nagovarjanje jasnih ciljnih segmentov – na ravni JA in po destinacijah. Identifikacija vrzeli (kaj nam manjka) in načrt izboljšav. Znotraj načrta se identificira potencialne nove trge/segmente. 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 10.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO, združevanje sredstev DMMO

T3.3 PRIPRAVA IN IZVAJANJE CO-BRANDING AKTIVNOSTI:

Priprava idejnega koncepta co-brandinga za območje Julijskih Alp – identifikacija možnih partnerstev in načini izvajanja, z namenom združevanje idej, znamk in aktivnosti med medsebojno komplementarnimi znamkami. Koncept predstavlja osnovo za operativno izvedbo – v odvisnosti od sredstev, prioritet in pripravljenosti identificiranih partnerjev. 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021-2025 Vrednost SJA: 20.000 € Potencialni viri: Občine + TT STO EU NOO/ VRO EU LAS

T3.4 POENOTENJE METODOLOGIJE SEGMENTACIJE:

Ključnega pomena za učinkovito digitalno trženje je segmentacija. Trenutno se uporabljajo različni pristopi, kar otežuje načrtovanje in 2 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021 -2025 Vrednost SJA: 20.000 €

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

spremljanje/vrednotenje, pa tudi razumevanje trenutne pozicije in potencialov različnih produktnih segmentov. Pripravi se enotna metodologija segmentacije.

PRIORITETA

(1-2-3)

Potencialni viri: Občine + TT STO

T4 (DIGITALNI) MARKETING Združevanje promocijskih sredstev za izvedbo skupnih promocijskih aktivnosti na izbranih trgih

Gre za nadaljevanje že vzpostavljenega koncepta sodelovanja partnerjev na področju skupne promocije, in na bolj osredotočen način (osnova so posodobljena orodja, izboljšane digitalne platforme in koncept ciljnega in družbeno odgovornega trženja – Ukrepi T1 do 3), z osredotočanjem na trženje produktov/po segmentih ter z nadaljnjo krepitvijo pozicije do STO in sinergij na krovni ravni (preko STO).

T4.1 IZVAJANJE SKUPNIH PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI

Temelj so letni operativni promocijski načrti, ki se pripravijo v podporo ključnim ciljem in v skladu s smernicami učinkovite kombinacije tradicionalnih (workshopi, sejmi, borze, študijska potovanja, PR) in sodobnih trženjskih pristopov in orodij (digitalno trženje, družbena omrežja, vsebinski marketing, influencerji). Pomembna je uskladitev med partnerji in hkrati tudi s STO (za večje sinergije s krovno promocijo) ter partnerska izvedba. Smernice podane v 4.4.2. 1 Nosilec: SJA z destinacijami Rok: 2021-2025 Vrednost SJA: 1.000.000 € Potencialni viri: Občine + TT –destinacijski trženjski budget (združevanje sredstev DMMO)

KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA – 3 RAVNI

Vse potrebne premike na področju trženja smo opredelili v ukrepih znotraj fokusnega področja TRŽENJE.

Komunikacijska strategija na ravni Julijskih Alp, ki pokriva tri ravni, je prikazana v shemi na naslednji strani. Njeni ključni gradniki so:

1. Na KROVNI RAVNI gradimo skupno zgodbo, pripadnost in komuniciramo izjemnost prostora Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, hkrati pa znamka Julijske Alpe deluje kot neke vrste »marela«, pod katero krepimo posamezne destinacijske znamke in izpostavljamo njihovo edinstvenost in raznolike identitete.

2. Zelo pomembna povezovalna raven je druga – PRODUKTNA. Skupne vsebine Julijskih Alp se komunicirajo skozi komunikacijsko podporo skupnih povezovalnih produktov (kot je Juliana Trail).

3. Tretja raven je DESTINACIJSKA, kjer konkretiziramo vsebine in jih umeščamo v prostor – v posamezne destinacije v okviru Julijskih Alp. Pomembno je poudariti, da pod znamko Julijske

Alpe združujemo posamezne destinacijske znamke, ki ohranjajo in na ta način še krepijo svojo moč – in nikakor jih ne »utapljamo« v skupni znamki.

Pri tem je pomembno koherentno sporočanje vrednot BOJA (koncept »dnevne sobe«) in ciljno nagovarjanje odgovornega obiskovalca ter gradnja pripadnosti skupne destinacije/regije, saj bomo le tako lahko zagotovili medsebojne sinergije, pripadnost skupni zgodbi ter sočasno krepili posamezne znamke in njihovo edinstvenost.

Slika 26: Prikaz komunikacijske strategije na ravni Julijskih Alp

ZDRUŽEVANJE TRŽENJSKIH/PROMOCIJSKIH SREDSTEV

DMMO partnerji (zavodi za turizem) postopno krepijo združevanje trženjskih oziroma promocijskih sredstev na ravni Julijskih Alp (v letu 2020 = 10 %, v letu 2021 = 15-20 %, nato letno povečanje za vsaj 10%), kar omogoča: 1. Da se na lokalni destinacijski ravni DMMO močneje posvečajo razvoju in upravljanju produktov, upravljanju izkušnje, tokov in celotne destinacije – ob močnem vključevanju deležnikov na lokalni ravni;

2. Združevanje sredstev in kadrov omogoča močnejšo pozicijo, večjo vidnost in učinke;

3. Večje sinergije.

Hkrati si prizadevajo pri STO (in MGRT), da se ta kriterij vgradi v razpisne pogoje (da ni več pogoj sodelovanje preko produktnih, temveč tudi regijskih platform).

Pri sredstvih, ki se združujejo, se upošteva specifika destinacij: > DOMAČI TRG: izloči se trženjsko-promocijsko podporo večjim dogodkom in aktivnosti za domači trg – čeprav se tudi na domačem trgu vzpostavljajo sinergije in skupne promocijske akcije (npr. Juliana); v izogib npr. ločenim jumbo kampanjam.

> TUJI TRGI: Aktivnosti na tujih trgih je smiselno združevati v največji možni meri, hkrati pa pustiti prostor/sredstva destinacijam za njihove specifike glede trgov. MOŽNA TEMA SKUPNE ZGODBE

V okviru prvega ukrepa T1 smo opredelili, da je potrebno oblikovati komunikacijski koncept in sodobna skupna orodja za trženje.

Trenutno Julijske Alpe kot znamka oziroma destinacija še nimajo opredeljenega skupnega razlikovalnega elementa. Pozicionirajo se kot zelena (trajnostna) turistična destinacija (Slovenia Green nosilci), umeščena v zeleno Slovenijo (prepoznavna in uveljavljena ZSST – a predvsem v strokovnih javnostih), kjer osrednji prosto zavzema Triglavski narodni park ter posamezne destinacije, vsaka z svojo identiteto, profilom in ponudbo. Manjka nam še močna skupna zgodba – ki jo je potrebno opredeliti. Julijske Alpe so pomemben del evropskega alpskega prostora, so drugačne, a naravni komponenti moramo dodati še globljo dimenzijo in krepiti našo zgodbo.

Velja izkoristiti izjemno močno tradicijo gorništva in gorniške kulture ter izjemnih posameznikov, ki so posegali in presegali najvišje gorniške izzive na ravni sveta – načrt predlaga, da se opredeli izjemna identiteto v tej smeri: izobraževalno-ozaveščevalne gorniške tradicije, spodbujanja odgovornega ravnanja do narave, kulturne dediščine in kulturne krajine ter tradicije.

4.3 Fokusno področje 3: UPRAVLJANJE

Področje upravljanja ohranjamo kot samostojno fokusno področje, saj SJA še ni oblikovana kot stabilna in samostojna pravna oblika.

Skozi fokusno področje 3-Upravljanje izboljšujemo organizacijsko platformo Skupnosti Julijske Alpe, vzpostavljamo modele kontinuiranega vzdrževanja novo nastajajoče skupne turistične infrastrukture, predvsem pa skrbimo za institucionalno rast destinacijskega managementa v smeri dobrega upravljanja (angl. governance) in strateškega vodenja (ang. stweardship).

Posebno pozornost bodo destinacije BOJA v prihajajočem obdobju namenile tudi zasnovi skupnih pristopov k spremljanju nosilne zmogljivosti in temu ustreznemu upravljavljanju turističnih tokov.

BOJA bo sodelovala in vstopala v ambiciozne razvojno-raziskovalne projekte s slovenskimi in tujimi instutcijami znanja in centri odličnosti, ki bodo podlaga za strateško trajnostno načrtovanje do leta 2050.

KLJUČNI CILJI:

> Izboljšati operativno delovanje Skupnosti Julijske Alpe. > Uravnotežiti vse vidike nosilne zmogljivosti prostora. > Uspešno upravljati proces re-seta destinacije BOJA.

UPRAVLJAVSKI CILJI 1. U1 STRATEŠKO VODENJE TURIZMA NA OBMOČJU BOJA (= GOVERNANCE &

STEWARDSHIP): Dinamična platforma za upravljanje, vodenje in usklajevanje v BOJA; 2. U2 UPRAVLJANJE PRODUKTOV: Vzdrževanje skupne infrastrukture in produktov;

3. U3 UPRAVLJANJE TURISTIČNIH TOKOV, NOSILNE ZMOGLJIVOSTI IN OUTDOOR

DEJAVNOSTI V BOJA: Zagotavljanje ravnotežja v distribuciji obiska in ohranjanje mirnih con v BOJA = povezano z ANURDP (JZ TNP); 4. U4 RAZISKAVE IN RAZVOJ PROJEKTOV: Zagotavljanje virov financiranja za izvajanje načrta in strokovnih podlag za načrtovanje prihodnjega razvoja BOJA 2050; 5. U5 ZNANJE IN KADRI ZA RE-SET TURIZEM: Zagotavljanje inovacijskega in kadrovskega potenciala BOJA.

KPI

Ocena zadovoljstva prebivalcev BOJA: anketno

Obseg stalnih virov financiranja SJA v EUR/leto

Stabilno partnerstvo ustanoviteljic SJA: 11 (10 BOJA občin + 1 JZ TNP) + 2 (trženjski partnerici občini Kanal ob Soči in Brda)

Vir Leto Izhodišče 2025

Anketno 2021 Izvesti v 2021 Izvesti v 2025 SJA 2020 205.000 400.000

SJA 2020 11+2 11+2

AKCIJSKI NAČRT PO UPRAVLJAVSKIH CILJIH

Št. Cilj – ukrep – indikativni projekt

PRIORITETA

(1-2-3)

U1 STRATEŠKO VODENJE TURIZMA NA OBMOČJU BOJA (= GOVERNANCE) Dinamična platforma za upravljanje, vodenje in usklajevanje v BOJA

Skupnost Julijske Alpe (SJA) je organizacijsko telo, ki upravlja funkcijo strateškega destinacijskega managementa Biosfernega območje Julijske Alpe. Znamka Julijske Alpe in organizacija SJA sta se gradili postopoma 20 let in danes predstavljata uspešen organizacijski model destinacijskega sodelovanja. Namen ukrepa je okrepiti in stabilizirati jedrno profesionalno ekipo, izboljšati notranje procese in delovanje na operativni ravni DMMO Julijske Alpe ter tako zagotoviti organsko institucionalno rast. Sočasno se SJA uveljavlja kot platformo za interno destinacijsko povezovanje in usklajevanje ostalih skupin deležnikov oziroma politik, ključnih za prihodnji razvoj Julijskih Alp kot trajnostne turistične destinacije. Skupnost JA bo v prvem obdobju prvih dveh letih (2021-2022), ki ga zaznamuje okrevanje po epidemiji Covid-19, še naprej delovala na temelju obstoječe pogodbene mreže in v obstoječem obsegu članstva. Obstoječa Pogodba o vzpostavitvi in financiranju programa turistične destinacijske organizacije Skupnost Julijskih Alp je sklenjena za obdobje od 1. 1. 2018 do 31.12.2022. Vzporedno se prouči in pripravi modele možnega prihodnjega organiziranja, z drugimi bližnjimi in sorodnimi destinacijami in občinami pa v tem obdobju sodeluje projektno. Koncept Skupnost JA posebno pozornost namenja sodelovanju z resornimi ministrstvi in STO pri oblikovanju specifičnih programov in aktivnosti za območje BOJA.

U1.1 UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI JULIJSKE ALPE:

SJA ohranja obstoječe pogodbeno delovanje in postopno povečuje osnovni obseg stalnega financiranja z namenom kadrovske okrepitve in izboljšanja učinkovitosti in operativnega delovanja. 1 Nosilec: SJA v sodelovanju z direktorji destinacij, JZ TNP in RA-ji Rok: 2021-2022 Vrednost SJA: 150.000 € (30.0000 EUR/ leto za koordinacijo)

Potencialni viri: Občine + TT

Prednostne naloge in projekti: 1.1.1 Ohranitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju s finančnim načrtom. 1.1.2 Vzpostavitev jasnejše organizacijske in kadrovske strukture ter razmejitev nalog med SJA in destinacijami (glej tudi poglavje Izvajanje in spremljanje).

U1.2 DOGOVOR O NOVEM ORGANIZACIJSKEM MODELU in FINANCIRANJU:

Skupnost JA v letih 2021- 2022 prouči različne modele delovanja ter v nadaljevanju ustanovi in vzporedno zažene delovanje samostojne pravne osebe v obliki, ki se izkaže za najprimernejšo in sprejemljivo za ustanovne člane. V enem izmed modelov se prouči tudi možnost razširitve dejavnosti iz turistične destinacijske organizacije na upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe. 2 Nosilec: SJA z destinacijami in občinami Rok: 2022-2025 Vrednost SJA: 20.000 € Potencialni viri: Občine + TT