Vodnik po Poti kulturne dediščine Žirovnica 2022

Navodila za starše, skrbnike in učitelje

Knjižica, ki jo držite v rokah, je bila izdelana za otroke prvega triletja. Oblikovanje, vsebina, pisava in ilustracije so prilagojene njihovi stopnji, kljub temu je še vedno zaželeno vaše vodenje.

Celoten koncept temelji na poti, ki povezuje najpomembnejše kulturno-zgodovinske znamenitosti v občini Žirovnica. Knjižico je mogoče uporabljati na dva načina – posamezne kulturne znamenitosti lahko obiščete po vrstnem redu, lahko pa se odločite za drugo možnost, ki temu redu ne sledi.

Prvo možnost avtorji priporočamo predvsem v primeru, ko boste Pot kulturne dediščine Žirovnica tudi dejansko obiskali. Je manj interaktivna, bolj optimalna in omogoča prebiranje o značilnostih posamezne znamenitosti v trenutku, ko se pred njo tudi nahajate.

Drugo možnost priporočamo predvsem za branje doma ali v šoli, ko niste vezani na fizični prostor. Z mešanim vrstnim redom lahko povečate dinamičnost in interaktivnost izkušnje.

Besedilu so dodane tudi različne naloge, ki se jih lahko reši ustno ali zapiše v knjižico. Posamezna znamenitost je predstavljena kot ločeno poglavje, na koncu vsakega se nahaja možnost izbiranja za nadaljevanje poti.

Pot vas bo popeljala v preteklost, zato kar pogumno stopite na naslednjo stran.

Pozdravljen v Žirovnici

Občina Žirovnica je nekaj posebnega, saj so se v njej rodili nekateri res veliki možje.

Kdo je zate veliki mož?

Kako bi ga opisal ali narisal?

V tej knjižici boš spoznal, po čem so veliki možje poznani in kaj so počeli. Vstopil boš v njihove rojstne hiše in odkrival predmete, ki se še danes nahajajo v njih.

Od ene znamenitosti do druge te bo vodila pot, ki so ji že pred leti dali ime Pot kulturne dediščine Žirovnica. Ideja o tej tematski poti se je porodila med učitelji Osnovne šole Žirovnica.

Oglej si zemljevid in preštej rojstne hiše, ki jih boš obiskal. Kaj boš poleg teh hiš še videl na poti?

Matija Čop

Matija Čop se je rodil v Žirovnici. Mati si je zelo želela, da bi pameten Matija hodil v šole. Pouk je najprej obiskoval na Rodinah, nato se je šolal v Ljubljani in na Dunaju. Bil je prvi slovenski jezikoslovec. Obvladal je kar 19 jezikov.

Matija je sprva poučeval na gimnaziji. V Ljubljani je nato postal pomočnik knjižničarja, kasneje tudi samostojni knjižničar in vodja knjižnice. V knjižnici je opravil zelo pomembno delo, saj je naredil načrt, kako premišljeno urediti gradivo. Uvedel je katalog, v katerega je zapisoval podatke o knjigah v knjižnici. Skrbel je tudi za to, da so v knjižnico redno prihajale vse knjige v slovenskem jeziku.

Matija Čop je bil dober Prešernov prijatelj. France Prešeren mu je v spomin napisal več pesmi, med njimi V spomin Matija Čopa in Krst pri Savici. Star komaj 38 let je Matija Čop utonil v reki Savi.

Matija Čop (1797–1835) jezikoslovec, literarni zgodovinar, književni kritik, bibliotekar, Prešernov prijatelj in učitelj

Reši rebus in dopolni poved.

nasprotno od MAJHEN

ANA OČE O=U TIM

Rešitev rebusa: Matija Čop je bil Razloži pomen dobljene besedne zveze.

Slovarček: jezikoslovje – veda o jeziku jezikoslovec – strokovnjak za jezikoslovje zgodovina – dogajanja v preteklosti literatura – književnost literarni zgodovinar – strokovnjak za zgodovino književnosti kritik – kdor se ukvarja s kritiko (presodi film, glasbo, knjigo) bibliotekar – knjižničar

Čopova rojstna hiša v Žirovnici

Hiša je bila zgrajena 200 let pred rojstvom Matije Čopa. Prvotni leseni hiši so prizidali kaščo (prostor za shranjevanje žita) in prostor na dvorišču. Hiša je bila potem še nekajkrat prizidana.

Nazadnje je bila hiša obnovljena s pomočjo denarja, ki so ga po vsej Sloveniji zbirali tudi šolarji.

V Čopovi rojstni hiši je spominska soba, ki pripoveduje o njegovem delu in življenju, muzejska soba Ajdna, ter prostor, namenjen manjšim kulturnim prireditvam.

Svojo pot lahko nadaljuješ

Anton Janša

Anton Janša se je rodil na Breznici. Njegova rojstna hiša ni ohranjena. Doma so pridno čebelarili. Imeli so več kot sto panjev.

Anton je bil priden kot čebela, bil je tudi nadarjen slikar. Odšel je na Dunaj, da bi študiral slikarstvo, a bolj kot slikar je zaslovel kot čebelar. Postal je prvi učitelj čebelarstva. Čebelaril je na cesarskem vrtu in poučeval na čebelarski šoli na Dunaju. Napisal je dve pomembni knjigi: Razprava o rojenju čebel in Popolni nauk o čebelarstvu.

Anton Janša je s čebelami zaslovel po vsem svetu. Po Antonovi smrti so vsi čebelarski učitelji učili po njegovih knjigah. Čebelarji še danes upoštevajo njegove nasvete. Janšev rojstni dan, 20. maj, je postal svetovni dan čebel.

Anton Janša (1734–1773)

slikar, čebelar, prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru na Dunaju

Včasih je Gorenjska pripadala deželi Kranjski. Po zaslugi Antona Janše je za Slovenijo značilna čebela sive barve znana po celem svetu. Kako se ta čebela imenuje? Rešitev poišči v premetenih črkah. Uredi jih in v okence napiši njeno ime.

A, N, S, J, A K, R, K

V, K, I, A, S

Poslikane panjske končnice naredijo čebelnjak še bolj zanimiv. Kakšen motiv bi ti imel na panjski končnici? Nariši ga spodaj.

Slovarček: cesarstvo – država, ki ji vlada cesar kraljevina – država, ki ji vlada kralj dežela – zaokroženo ozemlje

Janšev čebelnjak na Breznici

Na Breznici danes stoji kopija čebelnjaka, v katerem je čebelaril Anton Janša.

Posebnost čebelnjaka so kranjski panji (kranjiči), ki so prilagojeni za nalaganje eden na drugega.

Panjska končnica je deščica, ki zapira kranjski panj, in je poslikana z različnimi motivi.

Najpogostejši so verski, vojaški in lovski.

Čebelnjak je bil večkrat obnovljen.

Svojo pot lahko nadaljuješ

Frana

Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar se je rodil v Doslovčah. Njegov ded je bil tkalec, oče pa je bil prvi krojač daleč naokrog, ki je imel šivalni stroj. Oče je zelo rad pripovedoval zgodbe. Fran je po študiju postal duhovnik. To delo je opravljal po različnih krajih v Sloveniji. Bil je tudi pesnik in pisatelj.

Pisal je povesti, zgodbe iz mladosti in romane. V njih je pripovedoval o življenju ljudi na vasi in v mestih. Njegovo najbolj znano delo je roman Pod svobodnim soncem. Njegove ljudske igre še danes uprizarjajo na odrih.

Fran je pisal tudi za otroke in mladino. V povesti Gospod Hudournik je opisal, kako mestni gospod s psom Liskom preživlja počitnice v planinah pod Stolom. V delu Leta moje mladosti je pripovedoval o svojem življenju, otrokom je dobro znana tudi pravljica Makalonca.

pisatelj, pesnik, dramatik, urednik, duhovnik

Fran Saleški Finžgar (1871–1962)

Najprej poišči besedo z enakim pomenom. Nato reši rebus in z njim dopolni naslov pisateljevega dela.

1. jabolčni ZAVITEK jabolčni

L=N J=T

Naslov dela: naj bo

2. PUNČKA

Naslov dela: Ančka

Slovarček: pisatelj – kdor piše romane, povesti pesnik – kdor piše pesmi dramatik – kdor piše igre, ki se izvajajo na gledališkem odru urednik – kdor naredi, uredi besedilo tako, da je primerno za objavo knjige, časopisa, radijske oddaje, TV-oddaje tkalec – kdor izdeluje blago krojač – kdor izreže in sešije obleko

Finžgarjeva rojstna hiša v Doslovčah

Finžgarjeva rojstna hiša se imenuje kajža. To je majhna, preprosta hiša. Najprej je bila hiša lesena in krita s slamo. Pisateljev ded jo je prenovil. Prizidal je hlev in povečal kamro. Tudi okna je povečal in jih zavaroval s kovinskimi mrežami.

Ob 100-letnici Finžgarjevega rojstva so hišo preuredili v muzej. V kleti so trije prostori: cimrc (spalnica), čevdrc (klet) in štala (hlev). V kletnih prostorih je tudi pisateljeva spominska zbirka. V zgornjih prostorih so črna kuhinja, špajza (shramba), hiša (bivalni prostor in delavnica) in kamra (soba). Hiša je danes krita s skodlami (žagane, klane deščice).

Blizu hiše stojita kozolec, ki ga je postavil Finžgarjev oče, in prenovljen skedenj.

čevdrc, štala, cimrc

njih so se nahajali različni

hiša niso bili prazni.

Poveži

Janez Jalen

Janez Jalen se je rodil na Rodinah v kmečki družini. Skupaj z očetom sta veliko hodila po planinah. Janez je užival v opazovanju živali in narave.

Po zaključenem študiju je postal duhovnik. Med prvo svetovno vojno je bil duhovnik na bojišču. Zaradi službe je veliko potoval po različnih krajih Slovenije.

Janez je celo življenje ostal povezan z naravo, zato so njegova dela polna opisov rastlin, živali in naravnih lepot. Glavni junaki so kmečki gospodarji, pastirji in divji lovci.

Pisal je krajše povesti, v katerih je pripovedoval o vsakdanjem življenju ljudi, tudi o sebi. Njegova najbolj znana povest je Ovčar Marko.

Janez Jalen (1891–1966) pisatelj, dramatik in duhovnik

V svojem prav tako znanem romanu je opisal življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Ta roman v treh delih (trilogija) je bil izbran za najboljšo knjigo leta med mladimi bralci bralne značke in je dobil priznanje –Zlata knjiga.

Naslov romana o koliščarjih boš dobil s pomočjo rebusa.

TI

T=R

Naslov dela:

Slovarček: pisatelj – kdor piše romane, povesti dramatik – kdor piše igre, ki se izvajajo na gledališkem odru mostiščar – prebivalec vasi, ki je bila zgrajena na kolih

Jalnova rojstna hiša na Rodinah

Jalnova rojstna hiša je ena izmed najstarejših zgradb v vasi Rodine. Stara je okrog 400 let. Prvotna lesena hiša je pogorela. Poleg bivalnega dela je stalo gospodarsko poslopje. Danes je razdeljena na dva dela. Stari del je ohranjen takšen, kot je bil v času pisateljevega življenja.

Obiskovalci si v hiši lahko ogledajo vežo, obnovljeno črno kuhinjo, hišo in kamro. V črni kuhinji so kurišče, kuhinjsko orodje in posoda. V hiši (bivalnem prostoru) stoji peč, v kotu so klopi in miza, nad njo pa prostor krasi bogkov kot (hišni oltarček). V kamri stoji pisalna miza s pisateljevimi osebnimi predmeti in omare s knjigami.

Janez je svoje rokopise skrbno shranil.

Oglej si Jalnovo rojstno hišo. Kje na hiši se nahaja posamezna podrobnost? Poveži posamezno ilustracijo z mestom na hiši.

France Prešeren

France Prešeren se je rodil v Vrbi. Rojstno vas je zapustil pri sedmih letih, ko je odšel živet k stricu na Dolenjsko. Šolo je najprej obiskoval v Ribnici, potem pa še v Ljubljani. Bil je odličen učenec, zato so ga zapisali v zlato knjigo. Uka žeja ga je gnala v svet. Na Dunaju je študiral pravo in postal doktor prava. Službo samostojnega odvetnika je dobil v Kranju.

Prešeren ni bil srečen človek. Svojo žalost je izrazil v Sonetih nesreče. Tudi v ljubezni ni imel sreče. Zaljubil se je v hčerko bogatega ljubljanskega trgovca, Julijo Primic. Posvetil ji je Sonetni venec, s katerim je upal, da bo osvojil njeno srce. A Julija ga ni uslišala. Vse svoje pesmi je France Prešeren zbral v knjigi z naslovom Poezije.

Na dan Prešernove smrti (8. februarja) praznujemo slovenski kulturni praznik. Ob 200-letnici Prešernovega rojstva so v Vrbi postavili njegov doprsni kip.

France Prešeren (1800–1849)

doktor prava, največji slovenski pesnik

Dopolni povedi z manjkajočimi besedami in jih vpiši v križanko. Rešitev preberi v barvnih okencih navpično.

Slovenska himna je 7. kitica pesmi z naslovom ... . Prešeren je svoje pesmi zbral v zbirki ... . Pesnik je mesto samostojnega odvetnika opravljal v mestu ... . Prešernov prijatelj ... Čop mu je veliko pomagal. Slovenski kulturni praznik imenujemo ... dan. Deklici, ki jo je v Prešernovi pesmi Povodni mož odnesel v valove Ljubljanice, je bilo ime ... . Prešernov dan praznujemo vsako leto ... .

Primičeva ... je bila pesnikova neuslišana ljubezen. Pesnik je otrokom rad delil ... .

Slovarček:

pravo – pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil odvetnik – kdor poklicno daje pravno pomoč doktor – najvišji častni naziv za izobražene in učene ljudi uka žeja – velika želja po učenju

Prešernova rojstna hiša v Vrbi

Rojstna hiša Franceta Prešerna je najstarejša hiša v Vrbi. Po domače se je imenovala Pri Ribiču. Zgrajena je bila okrog 200 let pred rojstvom Franceta. Bila je zidana. V požaru je pogorela slamnata streha, s katero je bila hiša pokrita in leseno gospodarsko poslopje.

Po požaru je hiša dobila današnjo podobo. Dvignili so zgornje nadstropje in hišo pokrili s cementno opeko. Rojstno hišo so kasneje preuredili v muzej. Denar za obnovo je zbirala tudi šolska mladina.

V notranjosti so na ogled črna kuhinja, hiša in kamra. V prostorih so predmeti in pohištvo še iz časa Prešernovega življenja.

V hiši se nahaja lončena krušna peč. V kamri stoji Prešernova zibelka. Nekdanja kašča (žitnica ali prostor za shranjevanje žita) je preurejena v galerijo.

Svojo pot lahko nadaljuješ

Cerkev svetega Marka

Cerkev je bila zgrajena približno 600 let pred rojstvom Franceta Prešerna. Prvotno manjšo cerkvico so večkrat dozidali in okrasili s posebnimi slikami – freskami. Danes je cerkev krita s skodlami.

Cerkev nosi ime po zavetniku sv. Marku. Ta zavetnik bi Franceta Prešerna v njegovi pesmi O, Vrba varoval doma, če ga uka žeja ne bi gnala v svet. Kdo vse je bil zaščiten s strani sv. Marka? Ugotovi s pomočjo rebusov.

12. črka

PISAN N=18. črka abecede

Vaška lipa

Lipa stoji v jedru vasi Vrba. Stara je več kot 200 let. Okoli lipe je razporejenih 16 kamnov.

Tam so se v preteklosti sestajali vaški gospodarji, ki so razpravljali in odločali o pomembnih stvareh v vasi.

Vsak kamen je bil namenjen eni kmetiji. Dogovorov niso nikoli zapisali, vseeno je dogovorjeno obveljalo.

Lipa v Vrbi je edina, okoli katere so se kamni ohranili.

Desno je ilustracija lipe, ki jo je delno izbrisal tiskarski škrat. Dopolni jo po svoji domišljiji.

Zahvala

Najlepše se zahvaljujem mentorjema, doc. dr. Nacetu Pušniku in doc. Daretu Birsi za vse tehnične napotke. Hvala Sonji, Poloni in Metki za pomoč pri izdelavi besedila ter Lidiji za lektoriranje. Zahvala gre tudi Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica za izpeljavo ideje.

Najlepša hvala družini za podporo in razumevanje tekom izdelave.

Posebna zahvala gre vam, dragi mladi bralci, saj zaradi vas ta knjižica živi.

Izdajatelj

Zavod za turizem in kulturo Žirovnica Žirovnica 14 4274 Žirovnica

visitzirovnica.si shop.visitzirovnica.si

Izdelava

Pot kulturne dediščine Žirovnica za prvo triado je bila izdelana v sklopu magistrskega dela z naslovom Tiskana publikacija in interaktivni PDFo Poti kulturne dediščine Žirovnica prilagojena za prvo triado v sodelovanju z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica. Ilustracije, tipografijo, oblikovanje in koncept publikacije je izdelala študentka Naravoslovnotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani Nina Čuk pod mentorstvom doc. dr. Naceta Pušnika in somentorstvom doc. Dareta Birse. Besedilo je bilo sestavljeno na podlagi knjižice Pot kulturne dediščine Žirovnica, ki jo je v letu 2013 izdala Osnovna šola Žirovnica.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za ženski in moški spol.

Sodelujoči

Sonja Osterman, Polona Kus, Metka Čuk

Lektoriranje Lidija Skoporec Knafelj

Tiskarna

Medium Žirovnica

Število izvodov 1000

Leto izdaje 2022

Prostor za zbiranje žigov

Spodnji prostor je namenjen zbiranju žigov, ki jih lahko najdete pri posameznih znamenitostih.

Čopova rojstna hiša

Janšev čebelnjak

Pot kulturne

Žirovnica

Finžgarjeva rojstna hiša

Jalnova rojstna hiša

Prešernova rojstna hiša