SVIZ - raziskava o stresu

STRES V ŠOLI

Zdenka Peloz

SVIZ, Portorož, 23. marec 2009

Stres STRES je stanje napetosti, ki ga posameznik doživi, ko je soočen z izjemnimi zahtevami, ovirami ali priložnostmi, povezanimi z nečem, kar si oseba želi, izid pa je hkrati pomemben in negotov.

Dražljaj, ki privede do stresa, imenujemo stresor.

Stres je običajno posledica kompleksne interakcije med stresorji, situacijo in posameznikovo občutljivostjo.

Povzročitelji stresa

Najznačilnejši povzročitelji stresa v šoli so:

• problematični starši • neprimerno vedenje učencev (vandalizem, moteče vedenje pri pouku, nesramno vedenje do učiteljev…)

• različne oblike trpinčenja s strani sodelavcev, učencev, staršev, vodstva …

Simptomi stresa Najpogostejši

simptomi stresa so:

ČUSTVA – napetost, razdražljivost, spremembe razpoloženja, občutek negotovosti, zadrege, strah TELESNI ZNAKI – glavobol, motnje spanja, bolečine v želodcu, razbijanje srca, prebavne motnje, vznemirjenost MISLI - težave s koncentracijo, pozabljivost, zaskrbljenost, pesimizem, izguba motivacije, brezbrižnost VEDENJE – vzkipljivost, zadirčnost, razpoloženjska nihanja, povečanje ali izguba apetita,jok, občutljivost, poseganje po pomirjevalih, alkoholu ali pretirano kajenje

Posledice delovanja stresorjev 1. raven posameznika - vedenjske posledice (manjša tolerantnost, manjša angažiranost …)

- čustveni pokazatelji stresa (agresivnost, pitje, zloraba tablet in drog, depresivnost, anksioznost …)

- medicinski problemi (težave s srcem, rana na želodcu, bolečine v hrbtu, izgorelost …)

2. Raven organizacije

- neposredne posledice (visoka fluktuacija, boleznine, poškodbe na delu …)

- posredne posledice (nizka delovna morala, nizka motivacija, nezaupanje …)

Preventiva pred stresom 1. Usmerjena k delavcu

• usposabljanje za učinkovito spoprijemanje s stresom • ne biti vse vsakomur

2. Usmerjena k delovnemu mestu

• aktivnosti, s katerimi spreminjamo delovne pogoje, organizacijo dela

Uspešno spopadanje s stresom 1. Imejte kontrolo nad situacijo • zavedajte se svojih omejitev • ne biti vse vsakomur 2. Kontrolirajte svoj tempo in reakcije • prepoznavanje svojih čustev • nekaj za dušo • 3. Odprite se ljudem, ki jim zaupate • pogovor o težavah 4. Poskrbite za rekreacijo in sprostitev • netekmovalne oblike rekreacije • meditacija

ZA KONEC ŠE 3 KORISTNI NAPOTKI: 1. ČIM VEČ SE SMEJTE! 2. NI TREBA, DA IMATE VEDNO PRAV! 3. OZRITE SE IN POIŠČITE KOŠČKE SREČE OKOLI SEBE – pišite dnevnik hvaležnosti!