www.mladinska.com/revije • meseËnik • letnik 3 • 3,16 EUR za naroËnike v vrtcu, 3,39 EUR za individualne naroËnike, 3,70 EUR v prosti prodaji
1, september 2009
• JABLANA • MA»KA TELO O K Š E V O L » •
a d n Pa
OGROŽENE ŽIVALI
6
š že po a n oz ep pr oj k ta o d n pa Orja škega enih oËeh. Je lj b ro b o o n Ër , ih n ež n njegovih kejši h d re aj n ti ra k h in — h ši ena od najslavnej živali na svetu.
»RNO-BEL KOŽUH Panda je po videzu podoben medvedu, po zgradbi telesa pa rakunu. Na kožuhu ima velike Ërne in rumenkasto bele lise. Uhlji in noge so Ërni. Gosti kožuh ne prepušËa vode in pando varuje pred mrazom in mokroto.
OKUSNI BAMBUS Pande skoraj vse življenje prebijejo sredi bambusov. Poganjke bambusa žveËijo celo do 17 ur na dan. V tem Ëasu pojedo tudi od 15 do 30 kg bambusovih listov in mladih stebel.
7
SAMOTARJI
SKRB ZA MLADI»E
Ti veliki samotarji so doma v hladnih in meglenih gozdovih osrednje Kitajske. Tam raste namreË veliko bambusa. Skrijejo se v votla drevesa in podzemne jame. 8
Samice skrbijo za mladiËe približno 18 mesecev. MladiËki so ob skotitvi zelo majhni, slepi in brez dlake. Pri treh mesecih že shodijo.
DRAGOCENI SESALEC
ŠESTI PRST Orjaški panda ima na zapestju izrastek, ki je podoben palcu. Z njim si pomaga pri hranjenju, ko drži steblo.
• P anda zelo dobro voha. • » eprav je videti okoren, lahko zelo hitro teËe. • P anda je simbol mednarodne zveze za varstvo divjih živali. • Ž ivi do 30 let.
9
TINA PAVLOVI», FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: POLONA LOV©IN
V naravi jih danes živi najveË 1000 do 1600. Ker ljudje uniËujejo njihovo življenjsko okolje, so pande zelo ogroženi. Te dragocene in prikupne živali vzrejajo tudi v živalskih vrtovih.
RASTLINE
Jablana je Ëudovito drevo. V vroËih dneh nam s svojo bogato in zeleno krošnjo 10 daje prijetno senco.
Prijetno je poslušati dež, ki škrablja po listih, in ostati suh.
Toliko zelenih listov ima, da skoznje težko predrejo sonËni žarki in dežne kaplje.
11
»LOVE©KO TELO
a l i v a Preb Naše telo potrebuje hrano. Za to, da rastemo, da smo zdravi in imamo moË. Vso hrano, ki jo pojemo, moramo prebaviti. Prebava je naËin, s katerim naše telo tako predela hrano, da njene hranilne sestavine pridejo v kri, odveËne in neprebavljene pa izloËimo s 28 kakanjem.
POŽIRALNIK Z zobmi hrano grobo zmeljemo. Zmleto hrano z jezikom potisnemo v požiralnik. Od tu hrana hitro potuje v želodec.
ŽELODEC Želodec je votel in kar velik prostor v našem trebuhu. Kadar je prazen, ima podobno kakor meh harmonike polno gub. Seveda ni tako trd kakor harmonika, oglaša pa se. »e smo zelo laËni, zakruli. Ko ga napolnimo s hrano, se raztegne in gube izginejo. Želodec hrano spreminja v gosto in
mehko kašo. Pri tem mu pomaga želodËna 29 kislina.