magazine moj planet 4

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • DECEMBER 2010 • LETNIK 6

4

MESEČNIK, ŠT. 4 • DECEMBER 2010 • LETNIK 6 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Praznični čas

dr. Vetko

Ptice pozimi Orjak Jupiter Zimski zaspanci

narava

m i Z

n a p s a z i sk

Le kaj delajo živali pozimi?

Ko temperatura pade na –20 stopinj ali še niže, ko sneg prekrije zemljo? Zima do nekaterih živali ni nič kaj prijazna, nekatere pa jo kar prespijo ali pa predremljejo in le občasno zapustijo svoja topla bivališča.

Med pravim zimskim spanjem in dremanjem je velika razlika. Živalim, ki zimo prespijo (temu procesu pravimo tudi hibernacija), se zelo upočasnijo vse življenjske funkcije, močno se jim zniža telesna temperatura, upočasni srčni utrip, zniža število vdihov. V stanju zimskega spanja so nekatere živali tudi do pol leta in v tem času ne zapuščajo svojih prezimovališč – v nasprotju s tistimi, ki najhladnejše mesece le predremljejo.

8

Nekatere živali pozimi le dremljejo Medved Naša največja zver medved pozimi dremlje v svojem toplem brlogu, in to več mesecev. Samica med tem zimskim dremežem celo skoti mladičke. Tako ima medvedka do spomladi kar veliko dela z njimi, predvsem jih mora greti in dojiti. Odrasli medvedi se tudi v snegu odpravijo na prosto, vendar ne za dolgo. Samo v visokem snegu lahko ujamejo kakšno odraslo srno ali košuto, saj te visoki sneg ovira pri teku. Navadno pa pozimi ne jedo in ne pijejo.

Telesna temperatura se jim med dremežem zniža za samo dve stopinji, precej pa se jim zniža srčni utrip, zaloga podkožne maščobe jim praviloma zadostuje za vso zimo; te je lahko tudi do 50 kilogramov. Vendar je kljub temu medved spomladi vidno shujšan in hudo lačen. Če je lakota prehuda, se loti tudi domačih živali, sicer pa je njegova prehrana zelo raznolika, rad ima gobe, gozdne plodove, glodavce, mrhovino, hrani se s podzemnimi deli rastlin ... Za zimsko domovanje si poišče kakšno podzemno votlino, teh je veliko predvsem na našem dinarskem krasu.

ci Veverica jeseni pridno nabira lešnike, kostanj, žir, orehe in tako poskrbi za hude zimske dni. Nekaj dobrot si skrije v gnezdo, nekaj v votline dreves ali pa jih zakoplje v zemljo. Pozimi ostane v svojem gnezdu ves dan le, če je zelo slabo vreme. V mehkem in toplem ležišču dremlje in čaka na lepše vreme. In takoj ko je najhujše mimo, jo že lahko srečaš na kakšni gozdni stezici ali pa jo opazuješ, kako spretno in hitro pleza po drevesnih vejah. Mogoče pa si je pripravila v shrambi premajhno zalogo hrane ali pa je bila preveč požrešna in je hrane že zmanjkalo. Pred mrazom veverico varuje topel kožušček, za svoj dremež pa si mehko postelje tudi gnezdo. Obloži si ga z mahom, travami ... Ker ima rada tudi sadje, zelišča in gobe, težko čaka na pomlad.

Jazbec Še ena naša divja žival zimo predremlje, in sicer jazbec. Pozimi je najraje kar v svoji jazbini, podzemnem domovanju s številnimi hodniki in kar nekaj vhodi. Njegovo domovanje je lahko tudi do štiri metre globoko. V največjem prostoru ima jazbec spalnico, skrbno jo nastelje z mahom, suhim listjem in travami. Ima pa tudi »stranišče«, včasih je to kar pod zemljo, v labirintu hodnikov, ki sestavljajo njegovo domovanje, ali pa zunaj, vendar v bližini jazbine.

V toplih mesecih se mu pod kožo nabere debela plast tolšče, zato pozimi lahko dolgo zdrži brez hrane. Sicer pa se tudi pozimi pod zemljo najde kakšna miška, slastna koreninica ali gomolj. Tudi jazbec pomlad pričaka s precej manj kilogrami, kot jih je imel pozno jeseni in pozimi. Čeprav večino zime predremlje, pa brlog zapusti tudi v globokem snegu in strupenem mrazu.

9

Pravi zaspanci Svizec je eden največjih glodavcev. Odrasel samec lahko tehta do 8 kg. Če radi planinarite, boste morda naleteli na družino svizcev. Ker so zelo plašni, vas sicer ne bodo čakali, mogoče pa vam bodo dovolili, da jih opazujete od daleč. Živijo izključno v gorah, od 1200 do 2800 metrov nad morjem. Za svoje domovanje si izberejo visokogorske travnike in si v zemljo izkopljejo številne rove, v katere se umaknejo pred svojimi naravnimi plenilci: planinskimi orli, krokarji, lisicami, risi …

Brlog, v katerem prezimujejo, je lahko tudi pet metrov globoko pod zemljo. Za nizke temperature, do –30 stopinj Celzija ali še manj, je takšen brlog nadvse pomemben. Obložijo ga s suho travo, iglicami in si mehko in toplo posteljejo. Vse vhode v rove zadelajo z vejami, kamenjem, zemljo ... in tako preprečijo vdor hladnega zraka. Za zimsko spanje si morajo ustvariti precejšnjo zalogo tolšče, saj spijo skoraj pol leta. V budnih mesecih zato pridno jedo, teknejo jim semena, zeleni deli rastlin in koreninice, odrasli svizci pojedo tudi do 1,5 kilograma rastlin na dan. Med zimskim spanjem se jim življenjske funkcije zelo upočasnijo.

Upočasni se jim srčni utrip, zniža se jim telesna temperatura, tudi število vdihljajev je nizko. Ker so starši toplejši od mladičev, jih pozimi grejejo in jim tako pomagajo preživeti.

Jež Zimo prespi tudi jež. Takoj ko se povprečna temperatura zniža na 8 do 10 stopinj, je čas za zimsko spanje. Seveda se na pomlad zbudi zelo shujšan in zelo lačen, saj če še tako pridno jé od pomladi do jeseni, pozimi porabi večji del podkožne maščobe. Tudi jež se lahko zbudi iz zimskega spanja kar za polovico lažji. Njegova telesna temperatura med zimskim spanjem je samo 4 stopinje Celzija, sicer pa 34 stopinj.

10

Ko pade prva slana, se polhi skrijejo pod zemljo in se prikažejo spet šele aprila. Tudi oni neprijazne mrzle mesece prespijo, že res, da med zimskim spancem precej shujšajo, izgubijo lahko tudi do 50 odstotkov svoje telesne teže, zato pa do prve slane pridno nabirajo želod, žir, gabrove oreške, tudi kakšna goba jim tekne, jedilnik pa si popestrijo še z lubjem. Hrane prav nič ne skladiščijo oziroma jo kar v svoji tolšči. Polhi imajo kar nekaj plenilcev, najhujše so sove, kune pa jih znajo najti tudi v času njihovega zimskega spanja.

Jelica Žalig Grce

Netopir V naših krajih prespijo zimo tudi netopirji. Ko si iščejo skrivališče, kjer bodo prespali zimo, morajo paziti le, da ima prostor dovolj vlage, sicer jim grozi izsušitev. Poznate kakšen primeren kraj za zimsko spanje netopirjev? Dovolj vlage je vsekakor v podzemnih votlinah, v starih opuščenih rudnikih ...

11

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Polh

divje

živali

Prevzeli so me tisti hip, ko sem jih ugledala. Njihove spretne akrobacije na vrhu najvišjega drevesa so v meni prebudile najiskrenejši nasmeh, tak, ki pride iz srca. Ali pa ples po dveh tacah med kapljicami poznopomladanskega dežja.

Njihovi nedolžni pogledi z visokih vej, ki jih objemajo, ko se igrajo s storži, so tako nagajivi, igrivi, a hkrati tako ljubki in mili, da so mi ukradli srce. Moji »črnuhi«, seveda kot ljubkovalno imenujem črne medvede (Ursus americanus), s katerimi sem imela med potepanjem po Skalnem gorovju Kanade posebne »meditacije« ali srečanja.

12

Srečanje s črnimi m Črni, rjavi, grizli …

Na ozemlju Severne Amerike je med medvedi črni medved (Ursus americanus) najpogostejši. Je tudi precej manjši od svojega sorodnika rjavega medveda (Ursus arctos) ali grizlija (Ursus arctos horribilis) in tehta od sto do sto osemdeset kilogramov, v primerjavi z grizlijem, ki lahko doseže tudi štiristo kilogramov in več. Ni običajno, da se ozemlje teh dveh vrst prekriva, se pa kdaj tudi to zgodi. Običajno grizliji naseljujejo višje ležeče predele, črni medved pa poseljuje gozdnati svet nižjih nadmorskih višin. Čeprav se jim reče

Ži­v ijo na ozemlju Severne Amerike.

Vsejedi Čeprav so medvedi vsejedi, pa je njihova prehrana precej odvisna od letnih časov. Tako je kar 85 odstotkov hrane sestavljene iz rastlin, korenin, borovnic, preostali del pa zapolnjujejo razne žuželke, čebele, mravlje in ličinke, kakšna veverica, ribe, pa tudi jeleni.

Sredi maja je zima komaj odnesla pete, pa še to ne povsem.

A v nižjih gozdnatih predelih so se črni medvedi že prebudili in budno in vztrajno vandrali za hrano. Nekajmesečno zimsko počivanje in postenje v brlogih je izčrpalo vse njihove zaloge in sedaj je čas, da si je do jeseni ponovno naberejo. Sočni regrat in slastne korenine vabijo. Kot črne sence se osamljeno gibljejo samci ob obronkih gozda in na jasah, kopljejo s kremplji in se pasejo na regratu, da lučke njihovih cvetov potujejo daleč naokoli.

medvedi črni medved, niso vsi črne barve. Obstajajo podvrste, ki imajo kožuh povsem bele, kremaste barve (Ursus americanus kermodei) ali pa cimetasto rjave (Ursus americanus cinnamomum). Prvi so sicer redki prebivalci pragozdnega območja otokov in obale jugozahodne Britanske Kolumbije, na slednje pa naletimo tudi na območju Skalnega gorovja.

13

vesolje

r e t i p u J

Pred štiristo leti je italijanski učenjak Galileo Galilej prvi začel z daljnogledom proučevati planet Jupiter. Odkril je štiri največje Jupitrove lune. Pozneje so astronomi z boljšimi in večjimi teleskopi odkrili kopico neverjetnih lastnosti, ki jih ima ta največji planet v Osončju.

Opazuj K Jupitru so poslali tudi več sond, s katerimi so ga še natančneje pro­učili. Letošnja zima je še prav posebej primerna za opazovanje tega osupljivega planeta, saj je v večernih urah kot izjemno svetla »zvezda« viden na našem nebu. Že z majhnim lovskim daljnogledom lahko na Jupitru in v njegovi okolici vidite njegove lune, z malo večjim teleskopom pa njegovo barvito in razburkano atmosfero.

22

Pred davnimi časi, tisočletja pred našim štetjem, so starodavna mezopotamska ljudstva, ki so živela na območju današnjega Iraka in Irana, v Jupitru videla ovna, ki po nebesnem pašniku sledi čredi zvezd. Skakal je menda okoli zvezdnih ovčic, kakor sta mu narekovala pastirja Sonce in Luna. Ko so ta ljudstva izumila pisavo, začela graditi mesta in templje, so Jupitra opisala kot božanstvo z imenom Sulpadu oziroma Sagmegar. Takrat so ga nadvse častili, njegovo gibanje po nebu pa so neprestano spremljali svečeniki astronomi-astrologi, ki so iz nebesnih znamenj brali usodo kraljev in ljudstev. Danes vemo, da je to le največji planet med osmimi planeti v Osončju. Je le vesoljski lepotec, ki prav nič ne vpliva na našo usodo.

Plinasti velikan Jupiter je plinasti velikan. To pomeni, da nima trdnega površja kot naša Zemlja. Po njem se ne bi mogli sprehajati, temveč bi se potopili v vse gostejše in gostejše oblake. Premer Jupitra je približno enajstkrat večji od Zemljinega.

Vanj bi lahko zložili več kot 1300 Zemelj! Kljub temu pa se zelo hitro vrti. En zasuk opravi v nekaj manj kot desetih urah.

Luna Io

Opazovanje Že pogled skozi skromen teleskop razkrije Jupiter kot nenavaden svet. Njegova ploskev je na polih vidno stlačena, opazne pa so tudi temne in svetle proge, ki so približno vzporedne z njegovim ekvatorjem. Ta značilna zgradba atmosfere je posledica hitrega Jupitrovega vrtenja. Meje med pasovi so področja silovitih vetrov, ki pihajo s hitrostjo nad 600 kilometrov na uro! Poleg obarvanih atmosferskih pasov so na Jupitru vidni orjaški vrtinci, ki so podobni našim ciklonom. Znamenita je Jupitrova Rdeča pega, rdečkasti vrtinec, ki je dvakrat več­ji od Zemlje in ga astronomi opazujejo že več stoletij.

Luna Evropa

Rekorder v številu lun Luna Ganimed Luna Kalisto

Največje štiri Štiri največje Jupitrove lune lahko opazujemo že z manjšim daljnogledom. Letošnjo zimo Jupitra na nebu ne morete zgrešiti, saj je v večernih urah viden kot najsvetlejša zvezda na nebu. Daljnogled postavite na stojalo ali ga naslonite na kako trdno oporo. Jupiter bo v daljnogledu viden kot drobcen krožec, ob njem pa v vrsti štiri pičice. To so Io, Ganimed, Evropa in Kalisto. Če boste Jupiter opazovali še enkrat čez nekaj ur ali naslednji večer, potem boste videli, da so se lune premaknile.

To je zato, ker krožijo okoli Jupitra.

Andrej Guštin 23

FOTOGRAFIJI: NASA/JPL

Jupiter ni le največji planet v Osončju, temveč ima tudi največ lun – kar 63. Največje štiri, Io, Evropa, Ganimed in Kalisto, je odkril že Galilej. Kopico manjših lun, ki so velike le nekaj deset kilometrov, pa so astronomi odkrili šele pred nekaj leti.

Luna Io je med vsemi najbolj nenavadna. Ima na desetine ognjenikov, ki neprestano bruhajo rumeno-oranžno snov. Evropa je nekoliko manjša od naše Lune, le da je popolnoma gladka in okrogla.

Najvišje vzpetine na njej so visoke vsega nekaj sto metrov, a to niso kamnite gore. Evropo prekriva debela ledena skorja, pod katero se domnevno skriva ocean tekoče vode. Ganimed je največji satelit v Osončju. Njegov premer znaša spoštljivih 5270 kilometrov in je večji od Merkurja. Kalisto pa ima ledeno površje, na katerem so vidni številni kraterji, ki so nastali ob padcih drugih teles nanjo.

zakaj?

kako?

Kakšna je razlika med želodom in žirom? Hvala za odgovor in lep pozdrav iz Domžal.

Lovro, 8 let

Vprašanje, ki si ga postavil, muči tudi marsikaterega odraslega. Žir in želod sta plodova dveh mogočnih drevesnih vrst in imata veliko skupnega. Oba imata nalogo razmnoževanja, ker pa sta še bogata s hranili, ju manjše živali nabirajo, zakopavajo, ali pa z njimi odletijo in jih tako raznosijo daleč naokoli.

Želod je plod hrasta.

Želod Gotovo poznaš uganko: Fantič nima kapice, kapica ima fantička, prišumele sapice, niso vzele kapice, vzele so fantička.

Plod hrasta je orešček, ki ga imenujemo želod. Orešček raste iz skledice z luskami in na peclju. Želod dozori jeseni, ko odpade iz skledice. Na tleh v ugodnih razmerah začne kmalu kaliti. Ker pa je hrastov več vrst, so tudi želodi različnih oblik in velikosti. Jedrce želoda je bogato z beljakovinami, maščobo in škrobom, zato so jih ljudje v preteklosti vsako leto nabirali. Z njimi so krmili prašiče in pekli kruh iz želodove moke. Pražena jedrca pa še danes uporabljajo kot kavni nadomestek. V industriji in zdravilstvu so izkoriščali čreslovine ali tanin.

FOTOGRAFIJI: MARTIN ILERŠIČ

Žir je plod bukve, ki je pogosta drevesna vrsta pri nas. Latinsko ime bukve Fagus sylvatica izhaja iz grške besede »fegos«, ki pomeni jesti. Pridevek sylvatica pa pomeni gozden. V krošnji bukve zorita po dva oreška v skledici, pokriti s kaveljčastimi bodicami, ki jo imenujemo bukvica. Ko bukvica dozori, oreška odpadeta z drevesa. Žir je tako kot želod hranilen.

Jedrce vsebuje veliko maščob, beljakovin, škroba in sladkorjev. V preteklosti se je uporabljal v prehrani ljudi in živali. Podobno kot kostanj lahko žir pečemo. Med pečenjem plodovi pokajo, zato jih imenujemo tudi gozdne pokalice. Niso pa vsa leta bogata z žirom, zato so po količini žira v krošnjah napovedovali številnost polhov, ki jim je žir vir maščobe za prezimovanje. Tudi ptice imajo žir rade, zato ga lahko naberemo na gozdnih tleh in ga ponudimo pticam v krmilnici.

Martin Ileršič 40

Žir je plod bukve.

DomaËa mačka Ali je dokazano, da je domača mačka nastala iz divje mačke?

Jan, domača mačka je res udomačena divja mačka. V naravi po vsem svetu živi več podvrst divje mačke. Zadnje raziskave kažejo, da se je divja mačka udomačila sama, in sicer iz afriške podvrste. Na Cipru so namreč našli ostanke mačjega mladiča, pokopanega ob človeških ostankih. Dolgo se je domnevalo, da je izvor udomačevanja mačk stari Egipt.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Jan, 10 let

Divja mačka Pes v stanovanju

Ali psu, ki živi v stanovanju, škodi sprememba v temperaturi, ko gre ven in je zelo mrzlo, notri pa je centralna?

Miša, 4. razred

Nenadna sprememba temperature res ni najboljša ne za nas ne za naše kosmate prijatelje. Preden se iz toplega stanovanja odpravimo v ledeno mrzlo jutro, je zato priporočljivo, da nekaj minut počakamo v neogrevani veži ali predprostoru, kjer je temperatura nekoliko nižja kot v stanovanju z

razgretimi radiatorji. Tam se telo malo privadi na nižjo temperaturo in šok ni tako velik, ko stopimo na prosto. Podobno nas opozarjajo tudi, ko denimo zapuščamo klimatizirane prostore in avtomobile v poletni vročini. Velika temperaturna razlika namreč slabi obrambne sposobnosti organizma.

Maja Stopar 41

č i n z P ra Decembrskih praznikov se vsi veselimo. Čarobne lučke, darila pod drevesom, sladka potica in lepe želje prižigajo iskrice v naših očeh. Poglej in preveri, kako komu žarijo oči!

1. Anjina družina sede k praznični večerji.

Kako jedi teknejo Roku?

Od navdušenja nad hrano se komaj zadržuje, da

∑ ∑ ∑ nanjo ne bi planil kot volk.

nosi vase precej odsotno. Z mislimi je že pri ∑ ∑ Hrano darilih, ki se mu obetajo. upa si sicer preveč pokazati, da ga čakajo darila, ∑ Ne a mu jedi nič kaj ne dišijo.

2. Mama se je spravila k peki božične potice.

Kako je navdušena nad svojim izdelkom?

Resda se ji potica ni posrečila, a to sprejme z

∑ ∑ ∑ nasmehom.

∑ Ker se ji je potica zažgala, je čisto iz sebe.

∑ ∑ S potico ne bo nič, a se za to komajda zmeni.

3. Vsak družinski član dobi darila, zavita v svojo barvo ovojnega papirja. Anjo čakajo rdeča, mamo rumena in očeta zelena.

Koliko daril dobi Rok?

∑ Toliko kot Anja. ∑ ∑ Več kot Anja. ∑ ∑ Manj kot Anja. ∑

48

čni čas ­ 4. Kako se Anja odzove na darilo, ki ga ni pričakovala?

∑ Razočarana je. ∑ ∑ Navdušena je. ∑ ∑ ∑ Zgrožena je.

5. Za koga je darilo, ki ni ovito v ovojni papir?

∑ Za kužka Flokija. ∑ ∑ Za očeta, da si obrusi zobe. ∑ ∑ ∑ Za mamo, da skuha juho.

Od 5 do 8 zve­zdic

Od 9 do 12 zve­zdic

Od 13 do 15 zve­zdic

SOKOLJE OKO

SREČNEŽ

BRUŠENJE ZOB

Pravilno si ocenil, da ma ma nad zoglenelim kupčkom, ki je nastal namesto potice, ždi ko t ku nesreče. Tudi drugi izr pček azi na obrazu ti niso povzroča li pr Odlično znaš šteti, opaz eglavic. ov skrite podrobnosti in do ati bro znaš predvidevati – kost je pa primerno le za kužka. Sp č darilo, osobnost, da vidiš tudi podrobnost i, dobrodošla. Pa vesele pr je zelo aznike!

Ali so se ti odgovori posrečili ali pa si pravilno odgovoril le na nekatera vprašanja. Preveri, kaj ti je šlo slabše od rok – si narobe ocenjeval izraze na obrazih, se motil pri štetju ali zmotno predvideval? Darilo je darilo, tudi če je skrito (le pozorno si oglej, kaj se skriva pod vašim drevesom!). Ob kosti za darilo pa od veselja skače kvečjemu kuža. Prijetne praznike!

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Barbara Jarc

Kar precej si se motil. Očitno se ti zdi, da kost ni za psa, ampak da si bo ob njej oče obrusil zobe?

Ali da si bo mama z njo, če je že ne bo vrgla v župco, nabrusila jezik? Si opazil, da je eno od rdečih daril, namenjenih Anji, skrito za modrim? Zdaj pa še enkrat pozorno poglej, kakšne izraze imajo na obrazu mama, Rok in Anja, in ponovno reši test.

Veliko sreče!

49