moj panet 3

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • NOVEMBER 2010 • LETNIK 6

3

MESEČNIK, ŠT. 3 • NOVEMBER 2010 • LETNIK 6 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Učenje psa

Bratje in sestre

Velika podlasica Izid foto natečaja

divje

a k i l e V podla

živali

Naj te ne zmede dejstvo, da za isto žival uporabljamo kar tri imena: hermelin, velika podlasica in kepen. Ne zamenjaj je z redkejšo malo podlasico (Mustela nivalis), ki je najmanjša zver.

4

asica

osebna izkaznica Ime: Razred: Red: Družina:

velika podlasica (Mustela erminea) sesalci (Mammalia) zveri (Carnivora) kune (Mustelidae)

Poddružina: podlasice (Mustelinae) brez repa, rep od 9 do Dolžina: samci od 25 do 29 cm 26 cm brez repa, do 22 od ce 13 cm, sami rep od 8 do 11 cm Teža: samci od 220 do 350 g, samice od 130 do 210 gramov jo tretjino repa, Obarvanost: pozimi bela s črno zadn trebuhu belkasta po in rjava hrbtu po i polet

Majhna zver s črnim koncem repa

Samci velike podlasice so večji od samic in lovijo večji plen.

Tako med spoloma ni tekmovanja za hrano. To je po­ membno takrat, ko je plena malo. Le samice lahko sledijo glodavcem v rove, zato za lov porabijo malo energije. Imajo bolj ustaljen življenjski prostor in med brejostjo razvijajoči se zarodki lahko dobijo več ener­ gije. Opazoval sem samčka, ki je lovil tako, da je v rov porinil samo glavo in vrat, nato pa urno stekel k drugemu vhodu. Za uspešen lov je potreboval le 15 minut. Imel je belo zimsko dlako in je polnil skladišče pod zemljo. Plena ni pojedel sproti, saj se je zelo hi­ tro vračal nazaj na travnik.

5

Spretni lovci Gotovo se boš razveselil, če boš imel priložnost opazovati hermelina. Naj­ bolj aktivni so v mraku, pogosto lovi­ jo tudi podnevi, posebej v zimskem času. Zapomni si kraj in čas, kjer si opazil tega urnega lovca. V nasled­ njih dneh bo lovil v istem času prav tam. Za veliko podlasico so značilne urnost, gibčnost in spretnost pri za­ lezovanju plena, ki ga usmrti z ugri­ zom za vrat. Preden so se razširile domače mačke, so te male zveri ve­ ljale za edinega zatiralca miši in vo­ luharic. S širitvijo mačk pa so v očeh ljudi izgubili veljavo. Danes velika podlasica velja za nepogrešljiv del naravnega sistema. V stiski se hrani tudi z žuželkami, deževniki, mrhovi­ no in jagodičevjem.

6

Razmnoževanje Velikost življenjskega prostora odraslih živali je med nekaj hek­ tarji in vse do 29 hektarjev. Predstavljaj si, da je nogometno igri­ šče veliko približno 1 hektar. Meje teritorija označujejo z izločkom smradnih žlez pa tudi z urinom in iztrebki. Pomanjkanje hrane jih večkrat prisili, da se preselijo. Najbolj jim ustrezajo rečni in po­ točni bregovi, travniki z grmišči in živimi mejami, porasla okolica ribnikov in vrtovi. Za bivališče si preuredijo krtove, voluharjeve ali mišje rove, pogosto se naselijo pod koreninami dreves. Če na­ meravaš privabiti veliko podlasico v vrt, poskrbi za njeno varno z­avet­je s skladovnico drv ali desk, kupom večjega kamenja ali ve­ jevja.

hermelinov je nekaj posebnega in je bilo dolgo uganka za raziskovalce. Brejost traja od 223 do 378 dni, kar je med zvermi najdaljša in naj­ bolj spremenljiva dolžina. Gotovo veš, da traja brejost pri psu 63 dni. Obdobje parjenja je zelo dolgo in traja od marca do septembra. Po oplo­ ditvi se jajčece ne razvija takoj in samičke sko­ tijo šele spomladi naslednjega leta. Tudi število mladičev lahko zelo niha in je med 2 in 18. Mla­ diči so ob skotitvi porasli z redko dlako, veliki pa so od 3,6 do 5 cm. Zobje jim začno rasti pri 18 dneh, rasti pa nehajo pri dveh mesecih sta­ rosti. V tem obdobju prvič zapustijo gnezdo in začnejo tudi sami loviti.

Kaj jih ogroža Kljub velikemu naravnemu prirastku to malo zver ogrožajo mehanizirano kmetijstvo in do­ mače mačke, ki lovijo zunaj vasi. Hermelin je tudi plen lisic, divjih mačk, risov, kun belic in zlatic ter velikih uharic. Veliko živali pogine tudi zaradi pesticidov, ki se nakopičijo v njihovem plenu. Če hočemo torej imeti na svojem vrtu hi­ tro malo zver, ki bo poskrbela, da se glodavci ne namnožijo preveč, se moramo odreči upo­ rabi pesticidov.

Boris Kozinc 7

FOTOGRAFIJE: BORIS KOZINC, SHUTTERSTOCK

Teritorij

ljubljenčki

12

e j n e Uč

psa

Vse to se bomo skupaj naučili, če boste pridno sledili na­ vodilom in seveda veliko vadili s svojim ljubljenčkom.

Katere lastnosti psa lahko izkoristiš pri raznih vajah? V prvi vrsti so to čutila, vid, sluh in voh. Pri igranju in učenju je treba upoštevati, da so predniki današnjega psa – volkovi – živeli v tropih, kjer je vla­ dal nepisani strogi red. Kadar se igraš z majhnim kužkom, mu nadomeščaš brat­ ce v leglu, kadar pa mu odločno ukazu­ ješ, predstavljaš vodjo tropa, ki ga mora­ jo člani brezpogojno ubogati.

Mladi kužek bo zadovoljen, kadar se igra, od tvoje spretnosti pa je odvisno, koliko ga boš s tem pripravil za resnejše vaje. Pravo šo­ lanje se začne okrog enega leta starosti psa, odvisno tudi od pasme, saj nekatere vrste hitreje dozorijo. Do enega leta rav­ namo s psom, kot so z vami ravnali star­ ši, preden ste šli v osnovno šolo. Bili so ljubeznivi, z vami so se igrali, da ste se naučili mnogo veščin.

13

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Iz vaših pisem sem razbral, da imate mnogi doma psička. Pa znate njegovo in svoje življenje popestriti s tem, da ga naučite raznih veščin, znanj in navad?

Preproste vaje bodo pripomogle, da se bosta s kužkom bolje razumela in brez težav te bo lahko spremljal vsepovsod.

zakaj?

kako?

Zenica in zaslonka Kaj imata skupnega zenica v očesu in zaslonka v fotoaparatu?

Obe prepuščata svetlobo, ki nadaljuje pot skozi lečo. In kako delujeta?

Kaj je pika sredi šarenice?

Sredi šarenice je temen krog – zenica. Kadar se prestrašimo in ob mraku je velika, na močni svetlobi je majhna. Šarenica se krči in razteza z miši­ cami. V njej so razporejene v krogu in žarkasto. Delujejo tako, da se zeni­ ca lahko bolj ali manj odpre in v oko prepusti več ali manj svetlobe. Zato lahko kar dobro vidimo tudi v mraku in zato nam premočna svetloba ne more poškodovati oči. Tudi mačke in druge živali imajo zenico.

Kakšna je barva tvojih oči?

Mojčine so zjutraj temno modre, opoldne na soncu pa modre kot spominčice. Očem daje barvo šarenica.

Mačka 18

ja ...

Ključavnica, romb, špran Živali imajo različne oblike zenic. Tako so se razvile odvisno predvsem od življenjskega sloga. Vid je za mnogo živali živ­ljenjsko pomembno čutilo – bodisi zaradi prehranjeva­ nja bodisi zaradi obrambe pred plenilci.

Rdečeokica

Krokodil

Tokej

Piton

Sova

Pahljačasto razporejene lamele v fotoaparatu imajo enako nalogo kot zenica. V sistem leč prepuščajo svetlobo. Od tega je odvisna kakovost fotografije. Fotografija je lahko pretemna ali presvetla, če nismo zaslonke pravilno nasta­ vili. V sodobnih fotoaparatih za samodejno osvetlitev po­ skrbi elektronika.

Jelka Pogačnik 19

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

In zaslonka?

resničnost in

domišljija

n t e e k B e 9. del

Ljudje že od davnine kar slutimo, da značaj vsake pokrajine določa voda.

Reke, jezera in morja. Ob rekah, še posebej bistrih in hitrih, se počutimo športno in smo takoj za akcijo, ob jezerih se zasanjamo, ob morju pa sprostimo. Toliko bolj velja to za mesta, še posebej za stara, ki so tako ali tako vedno nastajala ob vodi. Pa primerjajmo na primer Kranj, ki stoji ob globokem kanjonu z deročo reko, in Novo mesto ali Ptuj, ki se raztezata vsak ob svoji široki, mirni reki, skorajda podobni jezeru. Da ne govorimo o New Yorku z enkratno kombinacijo reke in morja.

Najslavnejše vodno mesto pa so seveda Benetke. Ne le da stojijo ob vodi, ampak kar lepo na njej, se pravi na močnih in zelo vzdr­ žljivih kolih. Menda so bili za to dobri samo istrski hrasti. Tako so bile Benetke od samega začetka postavljene zaradi obrambe, da so domačini osvajalcem močno otežili dostop (podobno, kot so se gradovi branili z globokimi jarki). Čisto praktična odločitev pa je bila kmalu nadgrajena še z lepoto. Prav lahko si predstavljamo, da je bil občutek v mestu, v katerem se ne voziš po cesti, ampak po vodi, zelo poetičen, se pravi umetniški, pa naj bo voda še tako umazana.

In res je v Benetkah cvetela umetnost kot nikjer drugje. Ne le slikar­ stvo, kiparstvo, glasba in gledališče, tudi mesto samo je umetnina in eno od najdragocenejših čudes sveta. Tudi kadar ni karnevala.

Tisti, ki so dobro podkovani v zgodovini, vedo, kakšna velesila so bile Benetke pred stoletji in kako so tiranizirale jadransko obalo ter izzivale celo turški imperij, ki se ga je bala vsa Evropa. Ko jih obišče­ mo, pa se zdijo podobne mestu iz sanj. Izgubile so torej svojo vo­ jaško in politično moč, niso pa izgubile lepote in sijaja. Naj se nam torej ne zdijo preblizu, da bi jih (ponovno?) obiskali.

Se nadaljuje Lucija in Damijan Stepančič 20

21 ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

i e j t a Br

– nadloga al

1. Anja je tako prihitela v dnevno sobo, da je po nesreči razbila vazo. Ji Rok ščiti hrbet?

∑ ∑ Rok ni ničesar opazil ali pa se vsaj tako pretvarja.

∑ Še preden starši odkrijejo razbito vazo, jo zatoži. ∑ ∑ Viteški mlajši brat se sam ponudi za krivca. ∑

Večina med nami ima brate ali sestre. Ker smo si blizu, z njimi delimo dom in preživimo veliko časa, smo lahko drug drugemu v oporo ali pa si žremo živce (običajno kar oboje). Če nimamo brata ali sestre, se morda kdaj podobno počutimo ob prijateljih. Oglej si, kako se do Anje vede njen mlajši brat Rok. Tako se kdaj vedejo tudi starejši bratje, seveda pa se lahko tako vedejo tudi sestre.

Ti je Rok lahko dober zgled ali misliš, da bi moral ravnati ravno nasprotno?

2. Eno je, da brat naleti na sestrin dnevnik in ga plemenito pusti pri miru. Nekaj povsem drugega, pravzaprav najhujšega pa je, da stika za njim in ga na skrivaj bere.

je le pospravljal po predalih, dnevnik se mu je ∑ ∑ ∑ Rok nehote odprl. vsekakor spada med nesramne vohljače, ki ∑ Rok povsod vtikajo svoj nos.

∑ ∑ Rok bo prebral le par besed. Ko bo dojel, za kaj gre, bo dnevnik zaprl.

3. Anji se mudi, ker je zmenjena s prijateljicami, pred tem pa mora še v kopalnico. Ji gre Rok na roko? ∑ ∑ Sestro razume; že hiti, da se ji umakne. ∑ ∑ ∑ Tako je zatopljen v igro, da ne sliši trkanja.

∑ Mali nesramnež z velikim užitkom zavlačuje.

48

in­

sestre

l i z a v e z n ik i?

4. Starši naročijo, da morata Anja in Rok pospraviti sobo. Nič lažjega, če poprimeta oba. Ali sta?

∑

∑∑ ∑

∑∑

Anja je pridna kot mravljica, lenoriti Rok pa se je sebično potuhnil.

Pospravljata oba, Rok bo le poskrbel za glasbeno spremljavo.

Mlajši brat se slovesno ponudi, da bo sam pospravil sobo.

5. Anja želi nekaj skrivnega zaupati prijateljici. Pa Rok?

∑ najlepši prav pri njiju, in vleče na ušesa.

Pretvarja se, da je pesek za delanje potičk

ugotovi, da je skrivnost namenjena le ∑ ∑ Takoj ženskim ušesom, in se umakne proč.

Preveč opravka ima s potičkami in ne opazi,

∑ ∑ ∑ da je šušljajočima prijateljicama preblizu.

Barbara Jarc

Od 5 do 8 zve­zdic

Od 9 do 12 zve­zdic

Od 13 do 15 zve­zdic

NADLOGA

RAVNODUŠNEŽ

ZAVEZNIK

Pravilno si ugotovil, da je mali Rok čista nadloga.

Do Anje se niti malo bratsk o vede. Če le more, jo za ne toži, stika po njenih stvareh in prelaga delo. Njegov od nanjo nos je seveda zelo slab zgled.

Na smo v sorodu ali ne, ve jsi dno moramo spoštovati drug e in njihovo pravico do zase bnosti.

Privoščljivost in sebično st nikomur ne prineseta pr pa ijateljev.

Po tvojem je Rok dokaj brezbrižen in niti ne opazi, da bi se do sestre lahko vedel drugače. To pomeni, da Roka vidiš v prelepi luč, v resnici je precej bolj nesramen. A četudi bi bil brezbrižen, bi to pomenilo, da ni pravi zaveznik. Pravi zavezniki opazijo, kdaj je njihov prijatelj v stiski, in mu priskočijo na pomoč. Znajo pravi čas ponuditi oporo ali se umakniti.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Zdi se ti, da se Rok do Anje vede kot zaveznik. Pa si prepričan, da si obkrožil prave odgovore?

V resnici prej Anja krije hrbet Roku, saj se mu nikoli ne postavi po robu. Kar pa bi vsekakor morala storiti in pri tem bi jo morali podpreti tudi starši. Zavezniki se med seboj spoštujejo, imajo se radi.

In ni lepšega kot imeti trdnega zaveznika kar v svoji družini!

49