moj planet magazine for kids september 2012

MESEČNIK, ŠT. 1 • SEPTEMBER 2012 • LETNIK 8 • 3,74 € za naročnike v šoli, 3,99 € za naročnike na domu, 4,70 € v prosti prodaji

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • SEPTEMBER 2012 • LETNIK 8

Varujem okolje

Konji

1

www.mladinska.com/mojplanet

ljubljenčki

n j o K i

Svet konj je od nekdaj privlačil ljudi zaradi koristnega dela, ki ga opravljajo: vleka kočij in kmečkih orodij, jahanje, prenašanje tovora, vojaška in policijska služba, šport … Predvsem pa so konji svojim lastnikom družabniki in velika radost. Čeprav je s konji precej dela in zahteva lastništvo konj veliko časa in denarja, ima vse več ljudi za svoje družinske člane tudi te velike lepotce.

Ljubljenec in hrana obenem Čeprav je konj za večino lju­ di ljubiteljska žival, pa je ve­ liko konj namenjenih tudi prehrani ljudi, saj je konjsko meso zelo cenjeno v diete­ tičnem in gastronomskem smislu. Ali ljudje jedo konjsko meso, je odvisno tudi od tega, kje živijo. V nekaterih državah je to precej bolj običajno kot v dru­ gih in tudi pri nas konjsko meso ob­ časno zaide na jedilnike.

6

Delo, šport in prosti čas Pri nas so konji večinoma še vedno na­ menjeni za delo ali za šport in prosti čas. Delovne konje uporabljajo za delo na polju, vleko, oranje in druga kmečka opravila. Vlečejo tudi kočije, čeprav bolj v turistične namene. Konji so zaposleni v policiji in vojski, neprecenljivi pa so tudi kot terapevtske živali. Sicer pa konji naj­ raje počnejo to, za kar so bili rojeni – teče­ jo – in to s pridom izkoriščamo za jahanje: dresurno jahanje, preskakovanje ovir, jahanje western in kasaštvo.

Slovenske pasme Med pasmami ne moremo mimo našega belega slovenskega ponosa – lipicanca. V Sloveniji imamo približno 600 konj te pasme, od tega jih je polovica v kobilarni Lipica. Pasma je na­ stala s križanjem španskih, kraških, napolitanskih in arabskih konjev, ki dajejo značilnosti današnjim odličnim, postavnim in vzdržljivim voznim in jahalnim živalim. Čeprav je največ belih, pa niso le bele barve. Lahko so tudi rjavi ali črni. Žrebeta so vedno temna.

Pasme Vrsta domači konj ima številne pasme, ki se med seboj precej razlikujejo, od najmanjšega konja – falabele, poni­ ja, slokih in hitrih arabcev do ogromnih delovnih konj, ki tehtajo tudi toliko kot manjši avtomobil. Konjske pasme v splošnem delimo na hladnokrvne in toplokrvne, kar pa se ne nanaša na telesno temperaturo, ampak na tem­ perament živali.

Slovenski avtohtoni pasmi sta še posavski in slovenski hladnokrvni konj. Ti dve spadata med bolj robustne konje. Na­ šim razmeram in podnebju pa se je prilagodila še ena pasma, zato jo imamo tudi nekoliko za svojo – ljutomerski kasač.

Lipicanca

Ponija

7

vesolje

6. avgusta je na Marsu pristalo robotsko vozilce Curiosity (Radovednost).

O uspešnosti delovanja te vesoljske naprave bomo pisali v eni od prihodnjih številk.

Spirit Pathfinder

I sk a n j e ž i v l j e n j a n a Kratka zgodovina marsovskih robotov Curiosity so razvili pri ameriški vesoljski agenciji NASA in ga v vesolje izstrelili 26. novembra lani. To je do sedaj največji razi­ skovalni robot, ki se bo vozil po Marsu. Pred tem so leta 1997 Američani tja poslali majhno, kot lego igračko veliko vozilce Sojourner, ki je po površju Marsa naredilo vsega nekaj metrov.

Leta 2004 so tja poslali dve enaki in nekoliko večji vozili Spirit in Opportunity. Prav ti vozili sta v preteklih letih zaslužni za ne­ kaj najpomembnejših odkritij o lastnostih in zgodovini Marso­ vega površja. Nista pa našli dokazov o obstoju življenja na tem Zemlji najbolj podobnem planetu.

Dogajanje pa lahko v živo spremljate na spletnem naslovu http://mars.jpl.nasa.gov/msl/, le angleško je treba znati.

12

Curiosity bo preučeval kamnine in iskal znake oziroma ostanke življenja na Marsu..

Curiosity

Curiosity se je na Mars spustil s padalom, tik pred pristankom pa so njegov padec ublažili posebni motorji.

Tri generacije robotskih vozil na Marsu. Spredaj je mali Pathfinder, levo nekoliko večji Spirit, desno pa najnovejši Curiosity.

Kot manjši avto veliki in 900 kilogramov težki Curiosity bo s številnimi razi­ skovalnimi napravami preučeval atmosfero, sestavo kamnin in iskal more­ bitne znake nekdanjega ali celo sedanjega življenja na Marsu. Deloval naj bi najmanj dve leti in v tem času naj bi prevozil na desetine kilometrov ter tako zbiral in analiziral vzorce na zelo različnih krajih, česar njegovi predhodniki niso mogli. Premagoval bo do 75 centimetrov visoke ovire, po ravnici pa se bo lahko peljal s hitrostjo 90 metrov na uro, kar je za tako napravo zelo veliko.

Razglednice … z Marsa Za raziskave so zelo pomembne tudi kamere na vozilu Curiosity. Te bodo na Zemljo pošiljale panoramske slike in mikroskopske slike Marsovega površja. Posebna kamera bo lahko razločila podrobnosti debeline lasu.

Curiosity upravljajo z Zemlje. Z njim komunicirajo s tremi antenami, ki so postavljene v Kaliforniji, Španiji in Avstraliji. Vozilo prek radijskih signalov pošilja na Zemljo tudi meritve in slike. Upamo, da bomo kakšno osupljivo razglednico z Marsa lahko objavili že v naslednji številki.

Andrej Guštin 13

FOTOGRAFIJE: NASA/JPL-Caltech

Marsu

Omejitev hitrosti: 90 metrov na uro!

svet rastlin

Plodovi

Poleti in jeseni nam rastline postrežejo z najrazličnejšimi plodovi. Sladkamo se s češnjami, malinami, jagodami in lubenicami, obiramo grozdje, jabolka in hruške, nabiramo kostanj, občudujemo buče nenavadnih oblik in velikosti ...

Iz izkušenj vemo, da se v plodovih skrivajo semena. Glavna naloga plodov je, da pomagajo semenom v širni svet.

Kako nastane jabolko Se še spomnite, kako je bila spomladi videti jablana? Na vejah so se iz cvetnih popkov razvili cvetovi. Obiskova­ le so jih čebele in jih opraševale. Potem so belo rožnati cvetni listi odpadli in vse skupaj se je prikrilo v zelenju vej. Od takrat do jeseni se je dogajalo nekaj zelo pomembnega: iz cvetov so počasi nastaja­ la jabolka. Jabolko se razvije iz spodnje­ ga dela cveta, ki je videti kot nekakšna zelena zadebelitev in ga imenujemo plod­nica. V njej se je po odcvetu začelo razvijati seme. Plodnica se je debelila in rasla. Ko je seme v njej dozorelo, se je dokončno spremenila v zrelo jabolko: sladek, rdeč in dišeč plod.

18

Kako pa je pri maku?

Plod maka je makova glavica. Zelo drugačna je od ja­ bolka: rjava, suha in prav nič ne vabi, da bi jo pojedli. Če jo potresemo, v njej zaropotajo drobna, okrogla seme­ na. Makova glavica nastane na podoben način kot jabol­ ko. Veliki rdeči cvetovi maka odcvetijo: cvetni listi odpa­ dejo, na steblu ostane le plodnica. Raste in se debeli. Ko je seme zrelo, se makove glavice povsem posušijo. Veter jih niha sem in tja in iz njih se sipajo črna semena.

Živali ali veter?

Plodova jablane in maka sta si različna: jabolko je sočno, mako­ va glavica pa suha. Plodovi so torej lahko suhi ali sočni. Soč­ ne plodove pojedo živali, neprebavljena semena pa pokakajo nekje daleč od mesta, kjer so jih pojedle. Tam potem semena vzklijejo v nove rastline. Suhi plodovi mnogih rastlinskih vrst se ob zrelosti odprejo in veter raznaša njihova semena. Lahko pa se ne odprejo, ampak se plodovi kar celi raznašajo naokoli z vetrom, vodnimi tokovi ali zapleteni v živalsko dlako.

Koza se hrani s plodovi.

Drobne, rdeče ali vijolične sočne plodove brez izrazitega vonja po navadi raznašajo ptiči.

19

človeško

telo

Lasj e

Večina kože je poraščena z izrastki iz roževine. Te izrastke imenujemo dlake. Ustnice, dlani, stopala, notranje strani prstov so redki deli človeškega telesa, ki niso pokriti z dlačicami. Glavo z lasiščem pa krasijo nekoliko posebne dlake, ki v dolžino zrastejo bistveno dalj od drugih dlak človeškega telesa.

Tanek, vendar čvrst Če od blizu pozorno pogledaš kožo na svoji roki, ti bo ta­ koj jasno, da lasje niso le daljši, temveč so tudi gostejši od dlačic po telesu. En las težko zagrabiš. Tanek je, vendar zelo čvrst in raztegljiv. Zraste iz kožne jamice, ki ji pravimo lasni mešiček. Na dnu vsakega lasnega mešička je lasna čebulica. Pod lasno čebulico je lasna korenina ali papila s krvnimi žilicami. Te oskrbujejo deleče se celice s hrano, potrebno za oblikovanje novega lasu, ki bo s konico izrinil stari, odmrli las iz kože.

Podoben storžu Pod mikroskopom las spominja na smrekov storž.

Tak je zaradi povrhnje plasti ali lasne kutikule.

Kutikulo sestavljajo ploščate celice, ki prekrivajo druga drugo in so podobne luskam. Ta povrhnja plast je gladka in prosojna, na svetlobi pa daje lasem svetleč se videz. Las ima še vmesno plast, imenovano lasna skorja ali korteks, in osrednjo plast, ki ji pravimo lasna sredica, lasni stržen ali medula (jedro).

22

Barva las Barva las je odvisna od melanina. Tudi barva kože in barva oči sta odvisni od njega. Melanin je barvilo, pig­ ment. Nastaja s pomočjo celic, imenovanih melanociti. Izpuli si las. Iz njegove koreninice boš mogoče lahko iztisnil barvo.

Toliko jih imaš, da bi jih bilo nesmiselno preštevati. Bo­ lje je, če pogledaš lase prijateljic in prijateljev. Nekdo ima črne lase, drugi rjave, tretji rdečkaste, četrti pa pšenične barve. Starejši ljudje imajo pogosto sive lase.

Lasje so tudi mastni, suhi, kodravi, ravni, redki, gosti, trdi, mehki, počesani ali skuštrani.

Prhljaj Veliko ljudem se na laseh pojavijo drobni koščki, podobni lu­ skam. To so delci odmrle kože lasišča. Pojavu pravimo prhljaj.

Nastane zaradi nepravilnega delovanja žlez lojnic. Kadar žle­ ze na lasišču izločajo premalo loja, postanejo lasje suhi, odmr­ le kožne luske pa bele. Kadar žleze izločajo preveč loja, posta­ nejo lasje mastni, kožne luske pa so rumenkaste barve. Poleg šamponov proti prhljaju bo v pomoč sprememba prehranskih in življenjskih navad.

avelši

...

… da lasje lahko zrastejo dalj kakor dlake pri večini živali? … da ima človeško lasišče v povprečju 100.000 lasnih mešičkov?

… da nam lasje ves čas odpadajo in se hkrati ves čas tudi obraščajo? … da plešavosti pravijo alopecija?

Krištof Dovjak Krištof Dovjak 23

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Koliko las je na glavi?

poskusa

Nevidno črnilo

Si že kdaj dobil skrivnostno sporočilo? Ali pa bi ga rad komu poslal? Tu je enostaven recept za čarovnijo.

Postopek Prereži limono in iz nje iztisni sok.

S sokom na list papirja napiši skrivnostno sporočilo.

Nevidno sporočilo bo porjavelo, če ga prelikaš ali segreješ z žarnico.

Potrebuješ • limono • čopič • vpojen papir • likalnik ali žarn

ico

Zakaj je tako?

Limonin sok vsebuje ogljik. Ko se sok segreje, se ogljik sprosti, zgori in pri tem porjavi.

Stekleni koncert Tudi brez pravih glasbenih inštrumentov lahko ustvariš glasbo. Bi poskusil?

Potrebuješ • 6 ali 7 kozarcev za vino • vodo • žlico

Postopek V kozarce nalij različno količino vode.

Navlaži si prste na rokah (naj bodo čisti), potem navlaži še robove kozarcev.

S prstom podrsaj po navlaženem kozarcu, tako da izvabiš zvok. Višina zvoka je odvisna od količine vode v kozarcu. Kaj misliš, kdaj je zvok višji in kdaj nižji? Kaj si ugotovil?

Zakaj je tako?

Zaradi drgnjenja s prstom se zrak v okolici zatrese. Tresenja ne moremo videti, lahko pa ga slišimo ali čutimo na prstu. Več ko je vode, globlji je zvok in obratno. Poskus lahko narediš tudi z žlico. Še več poskusov poišči v Knjigi za male raziskovalce.

24

Prirejeno po Knjigi za male raziskovalce, MKZ, avtoric Christine Braun, Ute Diehl in Monike Diemer.

ILUSTRACIJE: JAKA VUKOTIČ

Uživaj v koncertu!

Arheološko n ajdišče Kaj pravita arheologa? Izvedel boš, če prečrtaš vsako drugo črko.

1.

sive

celice

3. Kateri del meča

se je odlomil od ročaja?

4. Kateri del vaze je pravi?

2.

Nadaljuj vzorec starodavne ogrlice.

6.

Na sliki se skriva en zgodovinski nesmisel.

Poišči ga.

Sulica je 300 let starejša od vaze, ki je petkrat starejša od meča, ki je 300 let starejši od žlice, ki je trikrat starejša od arheologa Milana, ki je ravnokar praznoval svoj štirideseti rojstni dan.

Koliko je stara sulica?

5.

Razvozlaj napis na nagrobniku. Pomagaj si s priloženo legendo.

Rešitve: 1. Pa misliš, da bova kaj našla na tem najdišču? Bolj slabo kaže, Milan. 2. Majhen oranžen, majhen rdeč, velik zelen, majhen rdeč, majhen moder, velik rdeč.

3. Tisti v sredini. 4. Odlomil se je najbolj desni del vaze. Enemu manjka stopalo, drugemu ščit, tretji je pravi. 5. Na nagrobniku piše: Tukaj počiva Miha Grozoviti, strah in trepet pradavnine 6. Zgodovinski nesmisel je moderen motiv na starogrškem krožniku: avto, letalo in predvajalnik. 7. Sulica je stara 2400 let.

25

BESEDILO IN ILUSTRACIJE: IVAN MITREVSKI

7.

okolje

Hodim peš. Mimo ušes mi pihlja lahen veter, z dreves slišim ptičje žvrgolenje. Zapeljem se s kolesom. Srce mi močneje bije in diham globlje. Lahko grem celo po bližnjici, kjer avtomobili ne morejo. Usedem se na avtobus.

Dobra družba sopotnikov in čas, ko lahko poslušam svojo najljubšo glasbo! Vsem pa je skupno, da moja prevozna sredstva porabljajo malo goriva in proizvajajo mnogo manj strupenih izpustov, kot bi jih letalo ali skoraj prazen osebni avto.

1. del: Sem mobilen Kako se vozijo v Köbenhavnu?

Ko je mami odpotovala (spet z letalom) v dansko prestolnico, je opazila, da se ogromno prebivalcev vozi z mestnimi avtobusi, podzemno železnico in kolesi. Svojih avtov sploh nimajo! Tudi po­ slovneže v kravatah in s čelado na glavi lahko opaziš na kolesih.

Javni prevoz ni slaba zadeva. Dodobra ga moram spoznati in po­ tem se bom z veseljem vozil tudi jaz.

Videokonferenca namesto letala Očka odhaja dvakrat na mesec v Bruselj, kjer se za dan ali dva udeleži sestanka. Letalo, ki ga odpelje tja, porabi veliko goriva in v ozračje izpusti veliko iz­ pustov. Bolj zdravo za naše okolje bi bilo, da bi se usedel pred računalnik in vzpostavil videokonferen­ co. Tako lahko govori z osebo, ki je oddaljena na sto­ tine kilometrov stran! Tako bom klical domače tudi jaz, ko bom enkrat obiskal daljne dežele.

38

V slovenskih mestih pa …

V Ljubljani je vedno premalo parkirnih mest ali pa so zelo draga.

Zjutraj, ko grem v šolo, so ceste natrpane s pločevino, nad njimi pa se dviga strupen zrak, zaradi česar me včasih pečejo oči in grlo. Na delo se pripelje res veliko ljudi, ampak ali ne bi bilo bolje, da bi se prijatelji dogovorili in se s polnim avtom pripeljali do večjega parkirišča na robu mesta, od koder bi šli naprej s kolesom, peš ali z mestnim avtobusom? Izposoja koles je res prijetna novost, vedno me čaka kolo ali prosto mesto zanj.

Sodobna prevozna sredstva Opazil sem tudi, da obstajajo že električna kole­ sa in električni skiroji. Meni je najbolj všeč segway − to je vozilo z vzporednima kolesoma, ki samo lovi svoje ravnotežje in ravnotežje voznika. Ampak kaj, ko so te okolju prijazne novotarije vedno tako drage. Kot da bi proizvajalci želeli, da jih nimajo vsi. Moji starši so se spogledovali z električnim in hibridnim avtom, a se je nakup ustavil pri visoki ceni teh vozil. Elek­ trična vozila so mi všeč, ker so tiha. Premikajo se brez hrupa, le elektriko potrebujejo.

Kako pa v naravi?

Evropski teden mobilnosti Letos bom tudi jaz sodeloval na evropskem tednu mobilnosti, ki bo v sredini septembra v večini slovenskih mest. Mogoče mi bo uspelo pregovoriti očeta in mamo, da bomo vsaj en dan v tem tednu potovali brez avta.

Zagotovo bo to najzabavnejša vožnja z mestnim avtobusom kadarkoli. Po šoli pa se bom zapeljal z rolko, rolerji in kotalkami. Še vedno so zakon!

Ideje za odrasle, župane, ministre in ravnatelje Dragi odrasli, veliko možnih rešitev je pred vami. Prenovite naše ceste in železniške proge, zgradite kolesarske steze in cone, pospešite zamenjavo zastarelih vozil z okolju prijaznejšimi … Zame in sošolce uredite varno pot v šolo in veliko kolesarnico, da bomo lahko kolesa pustili brez strahu, da nam jih bodo ukradli ali uničili. Črpalke za električna vozila pa me bodo zanimale šele v srednji šoli. Hvala.

Urška Galien 39

ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ, FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

V gozdu vidim makadamske ceste, po katerih se vozijo tovornjaki, traktorji, motoristi in kolesarji. Ko pa zaidem z označenih poti, me najbolje nosijo moje lastne noge. Najmanj teptam rodovitna gozdna tla, najlažje se izogibam niz­ kim vejam in skalam, povzročam najmanj hrupa, in kar je najpomembnejše, ne povzročam nemira med gozdnimi živalmi. V gozdu sem jaz gost in se mo­ ram obnašati temu primerno.