mojplanet_1listalnik

www.mladinska.com/mojplanet • MESEČNIK, ŠT. 1 • SEPTEMBER 2009 • LETNIK 5 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

1

TEST

Novi prijatelji

Dr. Vetko

r a u Jag

Po s t e r

1

divje 탑ivali

6

O S E B ­N A IZ K ­ A ­Z N I­C A Red: Družina: Vrsta:

zveri (Carnivora )

mačke (Felidae )

Panthera onca Življenjsko okol je: Srednja in Ju žna Amerika Teža: do 160 kilogram ov Dolžina: do 190 cm,

z repom še 45–7 5 cm več Leglo: do 4 mladiči Življenjska do ba: v divjini do 15,

v ujetništvu do 23 let Status: Zavarovana vrst a

Močan ugriz Jaguar po moči komajda zaostaja za tigrom. Tako kot vse velike mačke tudi jaguar svoj plen z globokim ugrizom v grlo zaduši. Pri ubijanju je jaguar razvil tehniko, značilno le zanj. Z dolgimi podočniki plen pokonča z ugrizom skozi temensko kost na lobanji med ušesi. Tudi jaguarjevo rjovenje je posebno. Bolj je podobno kašljanju, mijavkanju, godrnjanju in stokanju. Z oglašanjem opozarja na svoj teritorij, ki ga zaznamuje tudi z urinom in praskami na drevju.

Je izredno hitra zver s čokatim, močnim, a gibčnim telesom.

V naravnem okolju ga prikrije kožuh varovalne barve.

Z ostrimi, dolgimi kremplji in močnimi čeljustmi napade celo anakondo.

Kje živi in lovi

Muc, ki se vode ne boji

Jaguar in človek

Če imaš doma mucka, dobro veš, da prav nič ne mara vode. Vse mačke so take. Vse? Kje pa! V Srednji in Južni Ameriki se po vlažnih gozdovih potika jaguar, ki mu voda ni prav nič zoprna. V vodi pleni žabe, želve, ribe in manjše aligatorje. Kot odličen plavalec je nevaren tudi vidram, močvirskim pticam in tapirjem. Lovi, kadar se mu ponudi priložnost.

Jaguar živi v vlažnih gozdovih rečnih dolin, vendar to ni njegovo edino življenjsko okolje. Najdemo ga tudi v grmičastih pokrajinah, med močvirskim trstičjem in v tistih pokrajinah, ki mu s travo in skalami ponujajo dobro zavetje pri lovu.

Velikokrat preži na plen v zasedi na drevesu. Na drevju se zadržuje tudi med poplavami oziroma ob visokem stanju vode ali pa se takrat preprosto izseli in zamenja življenjski prostor.

Stare indijanske kulture so jaguarja zelo spoštovale. Ta čudovita in močna zver jim je pomenila boga noči in gospodarja podzemlja. Tudi jaguar spoštuje človeka. Na nenaseljenih območjih se ob naključnem srečanju s človekom umakne.

Z varne razdalje si čudno bitje, ki hodi po dveh nogah, radovedno ogleda. Ob prometnih in naseljenih rekah pa jaguar premaga plašnost. Ne preženeta ga niti hrup niti ogenj. Čeprav je strašna zver, med plenjenjem domačih živali ubije le eno. Tako je močan, da lahko odvleče odraslega konja, vendar ga moč ne varuje pred človekom. Ogrožen je zaradi lepega kožuha. K sreči je lov nanj prepovedan. Kljub zakonski prepovedi lova pa ga človek kar naprej ogroža in omejuje s poseganjem v njegov življenjski prostor.

7

Kožuh s cvetlicami Jaguarja krasi kožuh, ki je zgoraj rdečkastorumen, spodaj in po notranji strani nog pa belkast. Glavna značilnost njegovega kožuha so črne lise po celotnem telesu. Lise imajo obliko nepravilnih podkev, kolobarjev oziroma rozet, ki so rumenkastordeče in črno obrobljene. V sredini rozete je pika črne barve. Zaradi rozet, ki spominjajo na cvetove, se jaguar zlije z naravo in je težko opazen. Na spodnji čeljusti ima še črn madež. Črne barve pa je tudi gornja stran uhlja.

Velik in težek Jaguar zraste v dolžino od 1 metra do 1,9 metra. V višino zraste do 76 centimetrov. Čeprav lahko tehta od 36 do 160 kilogramov, zaradi teže ni nič manj gibčen in ohrani odlične reflekse.

Ima močan rep, ki zraste od 45 do 75 centimetrov. Nekateri so črne barve.

Samice so manjše od samcev.

8

FOTOGRAFIJA: JOHN HARRISON

Mladič se rad drži mame Jaguarka po približno stotih dneh brejosti skoti enega do štiri mladiče.

Najbolj pogosto se skotita dva mladička. Ob rojstvu so tudi jaguarji slepi in nebogljeni kakor vsi mucki.

Spregledajo po štirinajstih dneh.

Eno do dve leti ostanejo z mamo, ki jih nauči preživeti v divjini in jih pogumno brani pred plenilci, samci jaguarji in celo pred lastnim očetom.

Ko mine čas varnega zavetja in trde šole, mladiči mamo zapustijo. Mladi jaguarji so nomadi toliko časa, dokler si ne priborijo svojega teritorija, na katerem živijo samotarsko življenje.

Le med parjenjem samec in samica kratek čas ostaneta skupaj.

Krištof Dovjak

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

… da je večina jaguarjev rdečkasto­rumene barve z značilnimi rozetami na kožuhu?

Nekateri jaguarji pa so čisto črni in se zdi, da nimajo rozet. Pogled na črnega jaguarja od blizu razkrije, da ima tudi on rozete, le da niso tako izrazite. Med jaguarji pa obstajajo tudi albini. Ti imajo bel kožuh. … da jaguarja pogosto zamenjamo z leopardom? Ločimo ju lahko po rozetah na kožuhu. Jaguarjeve so večje, redkejše, bolj temne in imajo drobne pege v sredini. ... da sta od jaguarja večja le tiger in lev?

Zato je jaguar največja velika mačka, ki živi v Ameriki. … da za jaguarja velja, da ima med velikimi mačkami izredno močan ugriz, če ne najmočnejšega? Plen ubije z ugrizom v lobanjo, predre pa lahko celo želvji oklep. … da so jaguarji, ki živijo v gozdovih, manjši in temnejši od tistih, ki živijo v bolj odprtih predelih? … da odrasli jaguar lovi tudi živali, težke do 300 kilogramov? Baje je neki jaguar osem metrov vlekel 360 kilogramov težkega bika.

9

ogrožene živali

l r e Go i Sredi goste afriške džungle, kamor le redko stopi človeška noga, se ob svitu prebudi skupina goril. Ker danes dežuje, so se odločile, da še malo podremajo. Vsaka je zvita v svojem gnezdu, ki so si ga prejšnji večer iz vej in listja spletle na tleh. Zdaj zaspano pogledujejo po gozdu in čakajo, da se dež poleže. Čez kakšno uro posije sonce in odpravijo se na zajtrk – na meniju je listje, sadje in stebla rastlin.

Vegetarijanci

bi pripisal, ampak močne Na prvi pogled jim človek tega ne Kjer je okolje dovolj boin ogromne gorile so vegetarijanci. različnimi vrstami rastlin gato, se prehranjujejo s kar 200 s tal, saj plezanje po ive – večinoma takimi, ki so doseglj to pri drugih opicah. je kot drevesih ni njihova navada, tako ko hrane. Odrasli veli i tud telo ko Seveda potrebuje tako veli listov, sadežev in semen samec lahko poje do 23 kg stebel, od rastlinske hrane – skuna dan. Vendar pa ne živijo samo kakšno gosenico, ličinko paj z listi in stebli pospravijo tudi mravlje. ali polža, še posebej rade pa imajo

14

2009 – LETO GORILE

O SE B ­N A IZ K ­ A ­Z N I­C A

… da gorile hodijo po členkih prstov na roki, ne po dlaneh? … da gorile le redko pijejo vodo, ker dobijo dovolj tekočine že iz rastlinske hrane?

Strokovno ime: Gorilla gorilla za zahodne

gorile, Gorilla beringei

za vzhodne gorile Višina: samci 185, samice 150 cm Teža: samci povprečno 160 kg,

lahko pa celo 275 kg;

samice od 70 do 110 kg Spolna zrelost: samci 15 let

samice 10 let Življenjska doba: 35–4 0 let, v ujetništvu

do 50 let

15

u i t c ˇ o r in N

FOTO: ESO

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

zakaj? kako? plazilci podvodni astronomija svet

Solze svetega Lovrenca Utrinki, učeno jim pravimo meteorji, so redni gostje nočnega neba, toda v nekaterih obdobjih v letu jih je znatno več kot običajno. V teh primerih govorimo o rojih utrinkov. Tedaj se zdi, kot da bi utrinki prihajali iz ene točke na nebu. Znanih je več deset takih rojev, ki se vsako leto pojavijo okoli enakega datuma. Nekateri so bolj skromni, saj porodijo vsega pet utrinkov na uro, drugi so bolj bogati in lahko ob določenem času vidimo tudi do sto utrinkov na uro. Najbolj znan meteorski roj so Perzeidi, ki mu pravijo tudi Solze svetega Lovrenca. Največ utrinkov tega roja je namreč okoli desetega avgusta oziroma na dan svetega Lovrenca.

Spoznali boste, da so za meteorske roje odgovorni nekateri kometi, ki frčijo okoli Sonca, za Perzeide pa komet z imenitnim imenom Swift-Tuttle.

38 30

Leta 1833 je meteorski roj Leonidov, ki ima višek 13. novembra, izbruhnil v pravi dež utrinkov. Slikarja Jauslin in Vollmy sta dogodek tudi zabeležila.

nkov

Poleti je lepo ležati pod jasnim nočnim nebom in gledati zvezde.

Ste opazili, da se vsake toliko med njimi zasvetijo tudi utrinki?

Marsikdo verjame, da mu te svetle sledi lahko izpolnijo skrite želje.

Vprašanje, ali res, a to ste lahko preverili v nočeh med 11. in 13. avgustom, ko se na nebu vsako leto prižge še posebej veliko utrinkov.

Komet McNaught, ki je mimo Zemlje brzel leta 2007, je imel res veličasten rep.

Po njegovem naj bi meteorite vzdigovali močni vetrovi, utrinki pa naj bi bili suhi in vroči hlapi, ki se dvigujejo z Zemlje in se v določenih okoliščinah vžgejo.

Ta razlaga je dolga stoletja obveljala za edino pravilno. Kar težko je verjeti, da je šele leta 1794 nemški fizik Ernst Chladni postavil pravo teorijo o nastanku utrinkov. Prepričan je bil, da se utrinki pojavijo tedaj, ko v ozračje priletijo kamenčki oziroma drobni prašni delci. Zaradi velikih hitrosti, s katerimi priletijo v ozračje, naj bi se ti delci segreli do visokih temperatur in se tako vžgali. Njegove trditve so po dveh letih tudi potrdili, ko so prvič zanesljivo izmerili višino in hitrost utrinkov.

Kako nastanejo? Še dolgo po tem odkritju je ostalo nepojasnjeno, kaj je izvor prašnih delcev v vesolju. Nekateri astronomi so trdili, da prihajajo iz kraterjev na Luni. Uganko pa je leta 1866 rešil italijanski astronom Giovanni Schiaparelli, ki je dobro poznal poti nekaterih kometov okoli Sonca. Odkril je, da je meteorski roj Perzeidov povezan s prehodom kometa Swift-Tuttle, ki se v bližino Sonca vrne vsakih 130 let.

Perzeidi pa ne navdušujejo le sodobnih ljubiteljev nočnega neba, saj obstajajo več tisoč let stari zapisi njihovih opazovanj. Najstarejši ohranjeni zapisi opazovanj utrinkov so starodavni.

Stari kitajski in egipčanski astronomi so že 2000 let pred našim štetjem omenjali te pojave. V kitajskih kronikah od leta 651 pred našim štejem do leta 1900 je okoli 6000 opisov utrinkov. Stara ljudstva so še bolj kot utrinki zanimali meteoriti, kamni, ki priletijo z neba. Že grški učenjak Diogen je štiristo let pred našim štetjem menil, da ti na Zemljo prihajajo iz vesolja. S tem pa se ni strinjal najpomembnejši filozof tistega časa in njegov sodobnik – Aristotel.

FOTO: ERNO BERKO/NASA

Davna pričevanja?

Vsako poletje je na našem nebu videti veliko utrinkov.

39 31

test

N ov i p r i j a t e l j i

. Seveda pa se učitelje, nove sošolce, morda celo novo šolo Novo šolsko leto prinese nove obraze – nove kot lipov bog tiš Kako se znajdeš med njimi? Se tudi ti poču z neznanimi ljudmi srečujemo tudi drugod. v prebije ance , držiš ob strani? Ali si prvi, ki v krogu nezn in se takrat, ko drugi razposajeno klepetajo nove ljudi. led? Reši test in ugotovi, kako hitro sprejmeš

1.

V trgovini je degustacija nove vrste čokolade:

**

*

***

Prepričam mamo, da gre z mano pokusit kak košček.

Poženem se k stojnici in se bašem, dokler me mama ne odvleče stran.

S kotičkom očesa opazujem stojnico in cedim sline.

Na igrišču zagledaš skupino vrstnikov, ki jih 2.

še nisi videl: ***

*

**

V razred pride nov sošolec. Z družino se je preselil 3.

z drugega konca države: * **

*** 48 40

Takoj grem k njemu in ga povabim, naj sedi v moji klopi.

Njegovo narečje je hecno, a se potrudim, da bi ga razumel.

Kakšne čudne resice pa ima namesto frizure?!

Izberem vrtiljak, ker na njem ni nikogar. Delam se, da jih ne vidim.

Takoj grem k njim: »Živijo! Gremo tekmovat, kdo dlje skoči z gugalnice?« Postopam v bližini in jih opazujem. Čakam, da me povabijo k igri.

Starši te razveselijo z novico, 4.

da boš dobil bratca/sestrico: *

***

**

Komaj čakam! Ko bova kaj ušpičila, bova vsaj dva kriva.

Ojoj, pokličite štorkljo, gotovo je zgrešila naslov! Če mali ne bo zavzel moje sobe, bo najbrž čisto znosen.

Starši ti predlagajo, da bi se vpisal na plavanje.

S prijateljem sta ves čas tičala skupaj, zdaj 5.

6.

Tvoja prva misel:

pa se je priselil nov sosed in prijatelj veliko ***

** *

7.

**

***

*

Zoprno mi je, ker ne bi nikogar poznal, zato rečem, da nočem na plavanje.

Plavanje imam rad. A kako se bom ujel z vrstniki?

Super, plavanje obožujem, pa še nove ljudi bom spoznal!

časa prebije z njim:

***

*

**

Vsiljivec zoprni! Če le morem, na račun prišleka pripomnim kakšno pikro.

Predlagam, da gremo vsi trije na sladoled.

Včasih se tudi sam napotim k sosedu.

Najprej se mi zdi, da novinec meša štrene.

A če je všeč prijatelju, je gotovo v redu.

S starši se sprehajaš po parku. Starejša gospa na vrvici vodi kodra. Pse imaš zelo rad: Gospo povprašam: »Ga smem pobožati?« Ko dovoli, se raznežim.

Zelo si ga želim pobožati. Ker ne zinem nobene, psiček odide.

Planem h kužku, ga začnem mečkati in pobrskam po žepu za priboljški.

Barbara Jarc

7–11 *

Magnet Si pravi magnet za nove ljudi. Klepetavo pristopiš k njim in jim daš občutek, da jih sprejemaš, zato se ob tebi hitro sprostijo. To je prijetna lastnost, ki odpira srca ljudi. Pazi le, da te prišleki ne bi vzeli zgolj kot nekoga, s katerim premostijo zadrego, potem te pa zavržejo. In novincev tudi sam ne začni zanemarjati, saj jih s tem lahko prizadeneš.

12–16 *

Zlata sredina Nisi med prvimi, ki neznanca ogovorijo, vendar s tem vseeno nimaš težav. Najprej raje malo potipaš, kako in kaj, in prebijanje ledu prepustiš drugim. Trudiš se, da novinca bolje spoznaš. Ko se enkrat prepričaš, da je vreden tvojega zaupanja, postaneš njegov trdni zaveznik, ki bo tvojo podporo le stežka izgubil.

Lepo; zmerna previdnost je zdrava lastnost.

17–21 *

Tesno prijateljstvo Najbolje se počutiš ob prijateljih, ki jih že dolgo poznaš, saj veš, kaj lahko od njih pričakuješ in kako naj se vedeš v njihovi družbi.

Pravzaprav imaš pravih prijateljev malo, ste pa zato toliko bolj povezani. To veliko šteje.

Vseeno pa lahko kdaj premagaš tremo in prvi ogovoriš neznance – večinoma ne grizejo, pa še nove prijatelje lahko dobiš.

49 41

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Seštej zvezdice ob izbranih odgovorih. Rezultati: