REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • NOVEMBER 2011 • LETNIK 7
3
MESEČNIK, ŠT. 3 • NOVEMBER 2011 • LETNIK 7 • 3,63 € za naročnike v šoli, 3,88 € za naročnike na domu, 4,59 € v prosti prodaji
www.mladinska.com/mojplanet
Se smiliš sam sebi?
Veverica
Dinozavri Vesolje na internetu
Srna
divjad
Srna je naš najmanjši jelen, saj meri v višino do vrha hrbta le 90 do 95 centimetrov. Najlaže si jo boš predstavljal, če jo primerjaš s svojo višino. Samec in samica se bistveno razlikujeta po zunanjem videzu. Samci so večji in imajo na glavi koščeno, razvejeno rogovje.
osebna izkaznica Latinsko ime: Capreolus capreolus Sesalci (Mammalia) Razred: Red:
sodoprsti kopitarji ali parkljarji (Artiodactyla)
Družina:
jeleni (Cervidae)
Rod:
srna (Capreolus)
Teža:
od 15 do 27 kg
Dolžina:
od 95 do 135 cm
Življenjska doba: do 8 let Razširjenost: skoraj vsa Evropa, razen najsevernejših predelov
4
To jim odpade do novembra, januarja pa začne rasti novo in se dokončno oblikuje do aprila. Najbrž te zelo zanima, kako poteka rast rogovja? Razvija se na koščenih nastavkih čelne kosti. Ko srnjaku odpade rogovje, gornjo plast čelnih nastavkov prekrijejo kratke žametaste dlačice – tako imenovani mah. Pod njim se v plasteh začnejo nalagati hrustančne celice. Veja raste postopno v višino. Ves čas rastoče rogovje pokriva mah, po katerem po krvnih žilicah prihaja hrana za rast. Hrustanec postopoma zamenjajo prave kostne celice. Proti koncu rasti se žilice v mahu zožijo in mah se posuši. Z rogovja ga srnjak očisti z drgnjenjem ob veje in stebelca.
Dlaka Srne imajo rdečkastorjavo poletno dlako, zimsko pa sivkasto. Tako se bolje prilagajajo okolju, varovalno barvo imajo vse leto. Razmisli, ali morda obstaja še kak razlog za menjavo dlake? Odgovor bo enostaven, če vemo, da je zimska dlaka votla. Najbrž si že slišal, da je zrak dober izolator. To pomeni, da zrak v votli dlaki skoraj ne prepušča toplote in tako živali tudi v najhujšem mrazu čisto nič ne zebe.
Življenjski prostor srnjadi so gozdovi z bogato podrastjo in polja z grmovjem. Živijo tudi v pasu ruševja nad zgornjo gozdno mejo vse do nadmorske višine 1800 metrov. Čez dan ležijo v gosti podrasti, visoki travi ali na njivah. V večernem mraku in zgodaj zjutraj pa se pasejo na travnikih, gozdnih jasah, livadah in poljih. Če se boš pred stemnitvijo skril na obronku gozda, boš srnjad lahko opazoval pri hranjenju. Posamezne živali bivajo več let na istem območju.
Pozimi se srnjad združuje v večje skupine, ki jih vodi srna. Vodnica je vedno starejša srna z mladičem. Pridružijo se ji še lanski mladiči, posamezne srne brez mladičev in srnjak. Ta brani življenjski prostor pred drugimi skupinami srnjadi. Skupina, ki ima šibkejšega srnjaka, se umakne oni z močnejšim.
5
ptice
e b e Č lar ali LEGAT
Šele dopoldanski sončni žarki razkrijejo vso barvno pestrost njegove pisane obleke. Takrat se tudi zares začne njegov delovni dan. Legat, kar pomeni odposlanec, poleti v lov za žuželkami z želom in kačjimi pastirji, zato se je zanj bolj uveljavilo tudi ime čebelar.
V vročem delu dneva so omenjene žuželke pač najštevilnejše. Spretno letenje z vmesnimi drsenji je videti zelo elegantno. Vmes pristane na veji, na žicah ali robu stene in opreza. Za zalogajem, ki leti mimo, se zaleti brez obotavljanja. In prav zato je večinoma uspešen. Pikajočo žuželko z dolgim, rahlo upognjenim kljunom spretno onesposobi ali jo samo pravilno obrne in poje. V obdobju parjenja samec zalogaj pogosto pokloni samici. Ko vzrejajo mladiče, je večina plena namenjenega njim. Ostanke hitinskih oklepov plena izbljuva v obliki majhnih svaljkov.
10
osebna izkaznica Ime:
čebelar (Merops apiaster)
Družina: legati Meropidae vpijati Coraciiformes Red: Razred: ptice Aves FOTOGRAFIJE: TONE TREBAR, SHUTTERSTOCK
Velikost: od 25 do 29 cm, razpon kril od 36 do 40 cm Status: selivka, v Sloveniji redka vrsta.
Gnezdenje Obdobje gnezdenja je tudi ves čas, ki ga čebelarji preživijo pri nas. Prvi se iz savanske Afrike vrnejo v začetku maja, odletijo pa že v začetku ali sredini avgusta. V prvih štirinajstih dneh si par izkoplje gnezdilni rov, dolg približno meter in pol, s pravokotnim vhodom. Čebelarji gnezdijo v kolonijah v peskokopih, zemeljskih stenah ali v brežinah rek. Vzgojijo od štiri do sedem mladičev. V Sloveniji gnezdi morda nekaj deset parov, razmetanih le po nekaj krajih.
avelši
...
… da čebelar ali legat gnezdi tudi v južni Afriki? … da je pri nas le dobro četrtino leta? Kljub temu je naša domača (avtohtona) vrsta, ker gnezdi pri nas. To seveda velja za vsako vrsto. … da se čebelarji selijo v jatah in letijo zelo visoko? Zato lahko le slišimo njihovo mehko, ponavljajoče se oglašanje »prit« ali »kvip«. Tako se oglašajo tudi na lovu.
Videz Pisanost, raznobarvnost te ptice je nezamenljiva. Čelo je belo, perje po temenu, tilniku in zgornjem delu hrbta je kostanjeve barve. Grlo je rumeno s črno obrobo. Črn je tudi širok pas okrog rdečih oči. Spodnji del trupa je modrozelen. Pleča in trtica so rumeni, rep zelen in moder s podaljšanimi srednjimi peresi. Peruti so modre, zelene in rjave s črnim robom. Kljun je črn, noge sive. So dolgega života. Mladi imajo razporejene že vse barve, a so še neizrazite.
… da sta drugi in tretji prst delno zraščena, četrti s tretjim pa skoraj popolnoma? Od spodaj so kot nekakšen podplat in so prava rešitev za posedanje. … da poznamo 25 vrst teh pisanih ptic? … da predstavniki družine legatov živijo v toplejših območjih starega sveta: Afriki, Aziji in Evropi? In tudi v Avstraliji. TinaTone Pavlovič Trebar
11
zanimivosti iz sveta
Moj planet na pot
Ker rad prebiraš Moj planet, te gotovo še posebej zanimajo živali. Pravijo, da poznamo le majhen del živalskih vrst in da jih je večina še neodkritih. Mnogo vrst ne bomo nikoli spoznali, saj (naravno ali zaradi človekovega vpliva) izumrejo, še preden jih odkrijemo. Vse vrste so posebne na svoj način – ene so velike, druge majhne, različno dolgo živijo, ene dobro vidijo, druge bolje slišijo, nekatere pa navidezno premagajo celo zakone fizike!
Mladiči sinjega kita Sinji kit, največja žival na svetu, ima svoji velikosti primerno velike mladiče. Če so človeški novorojenčki običajno težki med 3 in 4 kilogrami, je mladič sinjega kita težak kar do 3000 kilogramov. Povprečno veliki (človeški) novorojenčki so dolgi okoli 50 cm, medtem ko so mladiči sinjega kita dolgi kar 700 centimetrov (7 metrov). Samice mla-
Dolžina živalskega življenja Ljudje v razvitem svetu povprečno živimo okoli 80 let. Večina živali živi manj, nekatere precej manj, nekaj pa je tudi takšnih, ki nas v dočakani starosti prekašajo. Muhe enodnevnice tako na primer živijo od le 30 minut do največ enega dneva, japonska vrsta krapa pa je riba, ki domnevno doseže največjo starost do 200 let. Prav toliko naj bi živela vrsta arktičnega kita, nekoliko manj mnoge vrste želv. Absolutne zmagovalke pa so – neverjetno – nekatere vrste školjk! Vrsta Arctica islandica naj bi dosegla starosti do 375 let, najstarejša najdena jih je po nekaterih izračunih doživela kar 410! 12
epu ...
Kuščar, ki hodi po vodi
Slepe živali Čeprav vse jamske in podzemne živali niso slepe, prav v jamah in pod zemljo najdemo največ takšnih. Večinoma so slepe živali tiste, ki oči za svoje življenje ne potrebujejo nujno, saj živijo v okoljih brez svetlobe. Ta primanjkljaj pa nadomeščajo z drugimi čutili – izjemno dobro vohajo, tipajo ali slišijo. Nekatere vrste krtov na primer sploh nimajo oči, a lahko svoj plen zaznajo, ujamejo in pojejo hitreje, kot lahko človek temu dogajanju sledi! Slepi so tudi mnogi jamski hrošči, nekatere vrste uši, bolh in črvov, seveda pa ne smemo pozabiti na najznamenitejšo slepo žival v Sloveniji, človeško ribico, ki ima zakrnele oči. Pa še ena zanimivost: čeprav kače niso slepe, pa lahko vidijo skozi svoje veke – torej ne morejo zapreti vek in uživati v temi. To pa je lahko verjetno zelo naporno ... Anja Leskovar 13
FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK
diče povržejo le vsaki dve ali tri leta, saj so breje kar 12 mesecev (človek le 9 mesecev). Samica po porodu proizvede kar 200 litrov mleka na dan, ki vsebuje kar tretjino maščobe, da lahko mladiči hitro naberejo potrebno podkožno maščevje. Mladiči se tako lahko zredijo kar do 40 kilogramov na dan! Čeprav so že po pol leta enkrat daljši kot ob rojstvu, pa odrastejo šele pri starosti okoli deset let.
V deževnih gozdovih Južne in Srednje Amerike ob rekah in potokih živijo kuščarji iz rodu Basiliscus, ki jim pravimo kar kuščarji Jezusa Kristusa. Ko se ta kuščar počuti ogroženega, jo namreč mahne stran kar po bližnjici, ki običajno vodi čez vodo. Med prsti na nogah ima opno (podobno kot npr. race), in če se čez vodo požene dovolj hitro, lahko 10 ali 20 metrov hodi kar po njeni površini, kar je za takšno žival precej nenavadno, saj je bazilisk, kot rodu pravimo sicer, dolg tudi več kot en meter. Ko se ne more več obdržati na vodi, pa odplava naprej in uide plenilcu. Tudi Jezus Kristus, zgodovinska osebnost, naj bi hodil po vodi; od tod tudi priljubljeno ime kuščarja. Čeprav je naš kuščar čisto prikupna žival, pa je bazilisk tudi mitološka pošast, ki lahko svojo žrtev menda ubije z enim samim pogledom. Ker naj bi bil njegov pogled tako smrtonosen, je zanj pogled v ogledalo usoden.
delavnica
Dinozavri so najbolj priljubljena izumrla bitja na svetu. Tudi v Mojem planetu je že bilo govora o njih, ta mesec pa najdete na sredini revije tudi dinozavrski plakat. Mi smo povprašali mojstrico Lenko, kako si dinozavra narediš sam.
Testo Iz sestavin za maso umesimo precej trdo testo, tako da ga lahko oblikujemo. Če je premehko, izgubi obliko.
Dinozavri Na mizi iz mase z rokami oblikujemo najprej trupe in nato še okončine dinozavrov in jih previdno združimo. Z nožkom naredimo usta, za zobe uporabimo navaden ali divji riž, za oči pa rozine.
16
Dinozavr Potrebuješ:
d va zavitka surovega marcipana po 250 g (najdeš v malo bolje založenih trgovinah na oddelku za peko) • 250 g sladkorja v prahu • 1 beljak manjšega jajca in še …
•
r ozine za oči in malo divjega ali navadnega riža za zobe • kakav za obarvanje jajčk
•
romanija Gnezda
Jajčka in dekoracija Jajčka lahko povaljamo v kakavu, da bodo bolj pisana. Lahko se lotimo tudi velikih listov iz marcipana, palm, ki jih naredimo tako, da okrog lesene palčke ovijamo trak iz testa, na vrhu pa naredimo rozeto palmovih listov. Lahko naredimo gobice in kakšno drugo rastlinje, ki nam je pri srcu. Dekoracijo polagamo na zmečkan papir za peko, da na spodnji strani ne postane ploščata zaradi lastne teže.
Ideje za dinozavre lahko črpamo iz knjig o dinozavrih, figuric dinozavrov, revij ali pa z interneta.
Torta S to dekoracijo lahko okrasiš rojstnodnevno torto, seveda tako, da narediš primerno zgodbo. Svečke so lahko pisane, jaz pa imam najraje tanke, iz čebeljega voska, da so videti kot ostanki prastarih stebel.
Moj planet priporoča Daj si duška in se prepusti ustvarjalnosti. Naredi čisto »odštekanega« dinozavra! Veseli bomo, če nam pošlješ kakšno fotografijo posrečenega dinozavra! (moj.planet@mkz.si)
Opozorilo Dinozavri in drugi izdelki iz marcipana se na zraku sušijo približno en teden. Če pa se vam mudi, jih dajte v pečico z ventilatorjem in jih pecite na 50 °C nekaj ur (odvisno od velikosti dinozavrov).
Delavnico pripravila: Lenka Bajželj 17
FOTOGRAFIJE: ANDREJ GUŠTIN, ARHIV MKZ
za naraščaj naredimo tako, da skozi stiskalnico za česen stisnemo marcipanovo testo in ga oblikujemo v venec, vanj položimo jajčka iz marcipana in nekaj majhnih dinozavrov.
človeško
telo
Prebavila
Telo potrebuje hrano. Z njeno pomočjo rastemo, smo zdravi in imamo moč. Vso hrano, ki jo pojemo, moramo prebaviti. S prebavljanjem predelamo hrano in poskrbimo, da hranilne sestavine pridejo v kri, odvečne in neprebavljene pa izločimo.
Požiralnik Z zobmi hrano grobo zmeljemo. Zmleto hrano z jezikom potisnemo v požiralnik. Od tam hrana hitro potuje v želodec. Če jemo večkrat na dan po malem in hrano temeljito prežvečimo, razbremenimo želodec in se otresemo zoprnega občutka obteženega trebuha. 22
Želodec Želodec je precej velik, votel prostor v trebuhu. Če smo lačni, zakruli. Ko ga napolnimo s hrano, utihne. Želodec hrano spreminja v gosto in mehko kašo. Pri tem si pomaga z želodčno kislino.
Debelo črevo Iz tankega črevesa pripotuje hrana v debelo črevo. Predstavljamo si, da leži debelo črevo pod tankim, a ni tako. Debelo črevo kakor venec obkroža tanko črevo. Debelo črevo iz hrane vsrkava vodo in v njem iz hrane nastaja poltrdo blato.
Danka
FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ
Iz črevesa pripotuje prebavljena hrana do danke. Ta se konča z odprtino, ki jo imamo na sredini zadnjice in ji rečemo zadnjik. Skozi zadnjik blato iztisnemo iz telesa in končamo koristno in dolgo potovanje hrane.
Črevo Ko se hrana spremeni v kašo, potuje naprej v črevo, ki je zelo dolga cev. Polna ovinkov spominja na labirint. Hranilne sestavine šele v črevesju najdejo pot v kri. V tankem črevesu se zgodijo najbolj pomembne naloge prebavljanja. Tu hrana potuje zelo počasi in telo lahko začne vsrkavati hranilne snovi.
avelši
...
... da hrana potuje skozi človeško telo dan ali dva? ... da se črevesne mišice ritmično krčijo in potiskajo hrano proti koncu črevesja? Temu ritmičnemu krčenju pravimo peristaltika. ... da so v debelem črevesu celice, ki izločajo posebno sluz, ki lajša pomikanje prebavljene hrane? ... da imamo v tankem črevesju bakterije, ki preprečujejo razvoj škodljivih bakterij? Krištof Dovjak 23
e j l o s Ve na internetu Za občudovanje vesolja pravzaprav ne potrebuješ teleskopa. Dovolj je računalnik in priključek na svetovni splet oziroma internet in že lahko postaneš čisto pravi mladi astronom. Na internetu najdeš neverjetno zanimive spletne strani, ki prikazujejo vesoljska telesa, posneta z največjimi teleskopi in vesoljskimi sondami, zabavne in poučne vesoljske igrice, pravzaprav vse, kar te o vesolju zanima. Le vedeti moraš, kam pogledati. Tokrat predstavljamo predvsem spletne strani v slovenščini. Žal je teh malo, zato ti bo pri internetnem raziskovanju vesolja prav prišlo znanje angleščine.
Portal v vesolje Glavna slovenska spletna stran o vesolju www.portalvvesolje.si
To je izhodiščna slovenska spletna stran za vsakogar, ki ga zanima vesolje. Tu najdeš novice o najnovejših odkritjih, novice o astronomskih dogodkih v Sloveniji, zvezdne karte, podatke o Luni in Soncu, lahko si ogledaš, kako se na slovenskih šolah zabavajo z astronomijo, kako organizirajo astronomske krožke in podobno. Na razpolago imaš tudi povezave do vseh najpomembnejših spletnih strani po svetu – do ameriške vesoljske agencije NASA, evropske ESA, do vesoljskega teleskopa Hubble in še in še. 38
FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK
vesolje
Astronomska slika dneva Najbolj osupljive podobe vesolja apod.fmf.uni-lj.si
Na tej spletni strani lahko vsak dan občuduješ nove in najlepše slike vesolja in neba. Slike so opremljene s kratkimi opisi v slovenščini, ki na enostaven način razložijo, kaj slika predstavlja. Če te zanima še več, lahko z enim klikom prideš še do več vsebin.
Vesolje.net Za vse, ki jih zanimajo zvezde in vesoljski poleti vesolje.net
To je vedno sveža in z zanimivostmi bogata slovenska spletna stran. Navdušeni bodo predvsem tisti, ki jih zanimajo vesoljski poleti, vesoljske sonde in druge raziskave vesolja. Lahko pa se pridružiš forumu ljubiteljev vesolja, z njimi poklepetaš, kaj vprašaš … Andrej Guštin
Vesoljski teleskop Hubble Najpomembnejši teleskop vseh časov hubblesite.org
Vesoljski teleskop Hubble že dvajset let kroži v orbiti okoli Zemlje. Z njim so astronomi naredili večino najpomembnejših odkritij. Tudi kogar ne zanima vesolje, pa ga osupnejo naravnost neverjetne Hubblove fotografije vesoljskih teles. Vse to boš našel na tej spletni strani, ki pa je v angleščini. 39