moj planet 6

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • FEBRUAR 2012 • LETNIK 7

6

MESEČNIK, ŠT. 6 • FEBRUAR 2012 • LETNIK 7 • 3,63 € za naročnike v šoli, 3,88 € za naročnike na domu, 4,59 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Kaj si po duši?

M iπka

Eksoplaneti Arktične živali

svet

živali

i č t n k e r A ŽIVALI

Arktika – ime izvira iz grške besede αρκτος (medved) – leži ob severnem tečaju in poleg Antarktike, ki leži ob južnem, velja za najhladnejše območje na svetu. Pokriva jo skoraj povsem zamrznjen Arktični ocean, ki ga obdaja prostrana tundra*.

Življenje v območju večnega mraza Predstavljajte si življenje, kjer se temperature nad ledenimi ploskvami celo poleti ne dvignejo nad 0 °C in kjer so pozimi izmerili celo –77,8 °C (v vzhod­ni Sibiriji)! Zaradi hudih zim in kratkega poletja, ko je temperatura na kopnem dobrih 10 °C, tu rastejo le lišaji in mahovi. In zato so se živali, ki stalno živijo na tem območju, morale prilagoditi tem ekstremnim razmeram.

Severni medved Je najbolj znan predstavnik večnega ledu in največji medved na svetu, saj lahko tehta tudi 600 kilogramov. Prehranjuje se s tjulnji, mroži, ribami, celo manjšimi kiti. Je odličen pla­ valec. Opazili so ga že več sto kilometrov stran od kopne­ ga. V njegovem debelem kožuhu je zrak, ki poskrbi, da telo ostane toplo. Samec je običajno dejaven vse leto, samica pa zimo prespi v ledenem brlogu, kjer skoti mladiče. Ker je nje­ no mleko zelo mastno, saj vsebuje kar 31 % maščobe, lahko mladiči rastejo in vzdržujejo telesno temperaturo. *Tundra izvira iz finske besede tunturi in pomeni visoka gora brez drevja

4

Polarni zajec Pozimi njegov kožuh postane čisto bele barve, le konici kratkih uhljev sta črni. Včasih belo barvo obdrži vse leto.

Njegova posebna navada je skakljanje po zadnjih nogah. Čeprav je samotar, se mu pozimi sproži skupinski nagon.

Tako se zgodi, da se zbere tudi več deset zajcev in začne se potovanje za hrano. Hrani se s travo, z zelišči in pritli­ kavim grmovjem, pleni pa tudi manjše živali. Rastline, ki so pod snegom in ledom, izpraska s svojimi močnimi in ostrimi kremplji.

Polarna lisica ali pesec Poznamo dve barvni različici, belo in modro polarno li­ sico. Od navadne lisice se loči po debelejšem kožuhu, krajšem gobčku, po manjših zaokroženih ušesih in po tem, da ima dlako celo na podplatih. Živi večinoma sa­ motarsko, samo samec in samica, ki se jima včasih pri­ družijo še pomočnice – živali, ki se ne parijo. Kadar ni na lovu, preživi največ časa v brlogih, ki jih najde v skalnih razpokah in špranjah. Ob snežnih nevihtah si v snegu skoplje globoko luknjo. Poje vse, kar je užitnega: lemin­ ge, ptice, njihova jajca, rake, ribe, žuželke, plodove, se­ mena in odpadke, loti se tudi trupel tjulnjev in kitov.

Severni jelen ali karibu Rogove imajo tudi samice, kar je posebnost te jelenje vr­ ste. Rogovje je dolgo in razvejeno z lopatasto razraslo krono. Kožuh je iz dolge, votle, goste in nakodrane dlake, ki omogoča dobro izolacijo v hudem mrazu. Hojo po sne­ gu in močvirnatem terenu mu olajšujejo veliki in vbočeno ukrivljeni parklji, ki so zelo uporabni tudi pri plavanju. Ti ga začuda ne ovirajo pri teku, saj lahko doseže hitrost tudi osemdeset kilometrov na uro. Ko išče hrano, lahko v enem dnevu prehodi tudi 100 kilometrov. S svojim izjemnim vohom hrano najde globoko pod snegom in jo izkoplje s sprednjimi nogami.

Moškatno govedo Največja kopenska žival Arktike je moškat­ no govedo. Ime je dobila po močno dišeči snovi – mošusu, ki ga samci izločajo ob par­ jenju. Čeprav je podobna kravi, je bolj v so­ rodu z ovcami in kozami. Ima navzdol ukri­ vljene rogove in dvojni kožuh temno rjave barve. Spodnjo gosto in mehko plast dlake ima prekrito z zaščitnimi dlakami, ki so vča­ sih tako dolge, da mu segajo do tal. Enako uspešno, kot se ščiti pred mrazom, se zna zaščititi tudi pred plenilci. Če čredo napade volk ali medved, se odrasle živali zberejo v krog, in sicer tako, da imajo rogate glave obrnjene navzven.

5

ljubljenčki

I L A M J O M GLODAVEC Nekateri miši v svojem domu niso prav nič veseli, za druge pa je najljubši hišni ljubljenec. Je tudi tvoja najljubša žival miška, hrček ali mongolski skakač?

Domovanje Tako miška kot hrček bosta povsem zadovoljna v kletki za glodavce, opre­ mljeni z različnimi igrali, da jima ne bo dolgčas. Zelo rada poganjata kolo, se plazita po tunelih in plezata. Postelješ jima lahko z žagovino, ki pa jo moraš redno, najmanj enkrat tedensko menjavati.

Malo bolj zahteven je njun daljni sorodnik mongolska puščavska podgana, kot se pravilno imenuje mongolski skakač. Njeno naravno okolje so mongol­ ske puščave in stepe, obožuje pa kopanje rovov, zato bo v kletki s tanko pla­

stjo stelje zelo nesrečna. Več kot hvaležna ti bo, če ji boš omogočila bivanje v steklenem terariju z debelo plastjo mivke, oblancev ali neprašne žagovine. V podlago vkoplji nekaj korenin, da bodo opora rovom.

Vsi trije predstavniki glodavcev potrebujejo tudi hišico za skrivanje in spanje. Najbolje se bodo počutili v lese­ ni hišici, ki jo lahko postelješ s slamo ali kakšno drugo mehko steljo.

10

Prehrana Udomačevanje Svojega glodavca lahko udomačiš in navadiš nase, pri če­ mer je prvo pravilo potrpežljivost. Če si živalco pravkar dobil/a, ji najprej pusti nekaj dni, da se navadi na novo okolje. Potem vsak dan kakšno uro posveti temu, da se z roko (s kakšnim dobrim priboljškom) približaš kletki in pustiš, da jo tvoj novi prijatelj dobro ovoha. Ko se zdi, da je kosmatinec izgubil strah pred teboj, daj roko v kletko in vajo ponavljaj, dokler se ne bosta dodobra spoznala.

Ko boš imel/a svojega ljubljenca enkrat v roki, pazi, kako močno ga držiš, saj so te živalce zelo krhke. Vedno je bo­ lje, če ga pestuješ blizu tlom, saj se lahko že pri manjšem padcu poškoduje.

Ne glede na to, ali imaš miško, hrčka ali puščavsko pod­ gano, ti bo prav vsak izmed njih hvaležen, če mu boš ob­ časno ponudil/a tudi košček sveže zelenjave ali sadja. Na primer hruško, jabolko, brokoli, banano, korenje ... Svežo hrano mu ponudi samo kot priboljšek (največ dvakrat na teden) in z njo ne pretiravaj, saj imajo vse naštete živalce majhen želodček. Takoj, ko sveža hrana uvene, jo moraš iz kletke umakniti, pri čiščenju pa ne spreglej morebitnih skrivnih zalog.

avelši

...

… da mora biti kletka na suhem prostoru, kjer ni prepiha in direktne sončne svetlobe? … da ima hrček v ustih žepke, kamor si shranjuje hrano, zato moraš paziti, da mu sveža hrana v žepkih ne bi zgnila? … da glodavci, kot pove njihovo ime, zelo radi glodajo, zato ne bodi presenečen/a, če se bo tvoj prijatelj lotil svoje hišice ali drugih mehkih delov svojega domovanja? … da hrčki in miši v povprečju živijo dve do tri leta, puščavske podgane pa izjemoma lahko živijo celo pet let?

Družba Miške in podgane so družabne živali, zato bodo najbolj ve­ sele in zadovoljne v paru. Priporočljivo je, da sta obe žival­ ci iz istega legla, saj je tako verjetnost, da se bosta dobro razumeli, večja. Najbolje je, da sta istega spola, saj se ti bo sicer kaj hitro zgodilo, da boš imel/a čez mesec 8, čez dva 16, čez tri mesece 24 novih hišnih ljubljenčkov ... Drugače kot miške in podgane je hrček samotar in ne mara družbe, zato je bolje, da imaš samo enega.

… da glodavcu nikakor ne smeš ponujati hitre hrane (ocvrtega krompirčka, pice ...), hrčku pa lahko kdaj pa kdaj ponudiš majhen košček svežega mesa (ki ga lahko nadomestiš z enim mačjim briketom)? … da puščavske podgane potrebujejo tudi peščeno kopel, saj se tako umivajo? … da moraš z živalco takoj k veterinarju, če tvoj ljubljenček nima teka, se trese, ima motne oči, večino časa preždi v kotu kletke ...?

Mojca Grce 11

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, WIKIPEDIA

Za miške, hrčke in podgane lahko v vsaki trgovini kupiš pri­ pravljene mešanice semen in nemalo priboljškov. Seveda mora imeti tvoj kosmati prijatelj vedno svežo vodo, ki jo mo­ raš tako kot hrano redno menjavati.

Ilustracija: NASA/JPL/Hardy

vesolje

p l a o n s e k E

Eksoplaneti – čudna beseda, kaj?

Tako astronomi pravijo planetom, ki ne krožijo okoli Sonca, temveč okoli drugih zvezd. Do danes so jih odkrili več kot 700. Med njimi so orjaški in zelo vroči plinasti planeti, pa tudi taki, ki so podobni naši Zemlji.

Večina do danes odkritih eksoplanetov je povsem drugačna od Zemlje.

Težko jih je odkriti Iskanje planetov zunaj Osončja je nad­ vse težko in zamudno opravilo. Zvezde so zelo daleč, planeti, ki krožijo okoli njih, pa so sorazmerno majhna telesa, ki ne oddajajo lastne svetlobe. Prav zato jih je zelo težko razločiti v močnem siju zvez­ de, okoli katere krožijo. To je tako, kot če bi ponoči hoteli videti veščo, ki frči oko­ li več tisoč kilometrov oddaljene cestne svetilke.

12

Astronomi so se dolgo trudili, da bi odkrili kak eksoplanet, a jim je to pr­ vič naključno uspelo šele leta 1992, načrtno pa leta 1995. Eksoplanetov ne moremo videti ali fotografirati kar s teleskopom, temveč je njihov obstoj mogoče le posredno zaznati. Eden od načinov je ta, da astronomi spremlja­ jo gibanje zvezd. Težnost planeta namreč deluje na materinsko zvezdo in ta se premika. Premiki zvezde so zelo majhni in zato težko merljivi. Primerja­ mo jih lahko z meritvijo kovanca za en evro na razdalji 4000 km!

Druga možnost ponuja gibanje eksoplanetov okoli zvezd. Zamislimo si, da eksoplanet kroži okoli zvezde, občasno pa se pojavi natanko med nami in zvezdo. Pri tem nastane manjši »mrk«, saj planet delno zakrije zvezdo. V času mrka se zdi, da zvezda nekoliko šibkeje sije. Ta sprememba sija je ne­ znatna, a jo astronomi s posebno občutljivimi kamerami lahko zaznajo.

Ilustracija: NASA/JPL-Caltech

eti

Vesoljski teleskop Kepler odkrije eksoplanet, ko gre ta pred zvezdo.

Teleskop Kepler

Ilustracija: ESA/C.Carreau

Prav to metodo odkrivanja eksoplanetov izkorišča vesoljski teleskop Kepler, ki ga je ameriška vesoljska agencija NASA 6. marca 2009 iz­ strelila v vesolje. Kepler pomeni nov mejnik pri iskanju eksoplanetov.

Večina eksoplanetov, ki jih astronomi odkrivajo z Zemlje, so plinasti velikani, podobni našemu Jupitru. Nekateri so celo mnogo večji od Jupitra, drugi pa bistveno bolj vroči, saj krožijo povsem blizu svo­ jih zvezd. Pravimo jim vroči jupitri, saj njihova temperatura lahko presega 1000 stopinj Celzija.

Nekateri eksoplaneti krožijo tako blizu zvezd, da so zelo vroči.

V vesolju ni zraka,

zato lahko vesoljski teleskop Kepler meri mnogo natančneje kot astronomi s tal. Kepler neprestano opazuje sto tisoč zvezd in spremlja morebitne mrke, ki jih povzročijo planeti. Pri tem je zelo uspešen, saj je do danes odkril kar 35 eksoplanetov. Pomembno je, da je prvič odkril tudi take planete, ki so podobni Zemlji. Astronomi namreč upajo, da bi na njih lahko odkrili tudi znake življenja.

Podrobnosti o vesoljskem teleskopu Kepler in njegova odkritja lahko v živo spremljate na spletnem naslovu kepler.nasa.gov.

Andrej Guštin

Ilustracija: NASA/Ames/JPL-Caltech

Primerjava petih najmanjših do zdaj odkritih eksoplanetov z Marsom in Zemljo

13

človeško

telo

Glava ni prazna.

V njej so mehki in občutljivi možgani, ki bi jih močno poškodovali celo z nežnimi dotiki.

K sreči imamo trdo lobanjo, ki varuje možgane pred poškodbami.

n o g a i M ž Nadzorno središče Možgani so imeniten organ. So središče živčne­ ga sistema in nadzorno središče. Sestavljeni so iz več kot sto milijard med sabo povezanih nevronov, ki pomagajo možganom ustvarjati misli, govor, spomin in skrbijo za naše razumne odzi­ ve na okolico.

22

nevroni

i Min Iz KV

Možgani so a) trdi

Možgani so sestavljeni iz a) nevronov b) elektronov

Veliki in mali Največji so veliki možgani. V njih nastajajo spomin, trma, do­ mišljija. Tesno ob velikih imamo še male možgane. Njihova naloga je nadzorovanje mišic in ravnotežja. Pod možgani je možgansko deblo, ki povezuje velike možgane s hrbtenjačo.

Hrbtenjačo, iz katere vodijo številne pomembne živčne poti v vse dele telesa, varujejo pred udarci vretenca hrbtenice.

Telo je prepleteno z mrežo živcev.

Mrežo imenujemo živčevje. Živci so kakor električne in telefonske žice.

Z njimi smo povezani z naravo, ki je polna dražljajev.

Če se zbodeš s trnom, bolečina po živcih pripotuje v možgane. Možgani kakor nadzornik po živcih sporočijo roki: »Stran!« Ker lahko možgani dajejo take nasvete vsem živcem, jim pravimo osrednje živčevje.

Mišice nadzorujejo a) veliki možgani b) mali možgani

avelši

...

... da možgani med spanjem posvečajo pozornost doživetjem preteklega dneva in utrjujejo naš spomin?

... da občutek za strah nastaja v možganih in da je strah tudi koristen, saj se zaradi njega zaščitimo in izognemo nevarnostim? ... da možgansko deblo med drugim nadzoruje tudi dihanje in srčni utrip? ... da nekateri razmišljajo bolj z desno polovico možganov, drugi pa bolj z levo polovico?

Krištof Dovjak Krištof Dovjak 23

FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ

b) mehki

Pajke pogosto napačno uvrščamo med žuželke.

Telesa žuželk so tridelna, telesa pajkov pa so dvodelna. Na sprednjem delu telesa so klešče s strupenimi žlezami, sledijo jim tipalke. Pajki imajo štiri pare upogljivih nog, ki se iztečejo v krempeljce.

Z njimi se oprimejo pajčevine.

Pajki Nožice

Supermoči

prekrivajo žametne blazinice, ki jih sestavlja več kot 200.000 nežnih dlačic. Dlačice pajkom omogočajo hojo celo po površinah, kot je steklo. Telo ščiti povrhnjica, ki pa ne raste skupaj s pajki, zato se ti od časa do časa olevijo.

Zadek prekriva mehkejša koža. V zadku so tudi žleze, iz katerih nastaja pajkova svila.

Žleze proizvajajo različne vrste pajčjih niti. Te pajki iztisnejo iz majhnih odprtin. Tekoča snov v trenutku otrdi. Pajčje niti so resda ten­ ke, a so trikrat močnejše od primerljivo velikih niti iz jekla, pa tudi prožnejše so od recimo elastike. Večina pajkov ima na sprednjem delu glave osem oči. Pajek je ena izmed redkih ži­ vali, ki premore dve različni vrsti oči. Z glavnimi, črnimi očmi razlikujejo med oblikami in barvami. Z manjšimi, stranskimi očmi pa zaznavajo gibanje. In vendar so pajki še najbolj od­ visni od drobnih dlačic. Te uporabljajo kot čutila za tip, voh, okus in sluh.

Čas za kosilo Pajki se prehranjujejo z žuželkami, nekatere vrste pa se ne branijo žab, miši ali rib. Ker imajo pajki predrobna usta, pre­ krijejo plen s prebavnimi sokovi in ga spremenijo v tekočino.

Pajki lovijo na različne načine. Pljuvači, na primer, žrtev z nit­ mi popljuvajo in plen tako prilepijo na tla. Pajki lovci se do plena prikradejo ter ga s strupom omrtvičijo. Včasih je njihov strup tudi smrtonosen. A ljudi pajki le redko ogrožajo.

ZA VEČ O PAJKIH IN DRUGIH ČUDESIH PREKLOPITE NA KAJ IN KAKO VSAK DELOVNIK OB 16.30 – SAMO NA PROGRAMU DA VINCI LEARNING. 40

Posladek Samice pajkov so večje od samcev, ki morajo samicam pred parjenjem najprej dvoriti. To počnejo na različne načine. Pajki tkalci trgajo mrežo samice, dokler je ne izvabijo iz skrivališča. Volčji pajki uprizorijo prave pa­ ritvene plese. Nekateri drugi pajki pa izvoljenkam kot poročno darilo prinesejo ulov. A parjenje je za samce lahko zelo nevarno. Veliko samic samce po »poroki« preprosto poje. Črna vdova slovi po svoji nenasitnosti.

Konec koncev od tod tudi izvira njeno ime.

delavnica

Izdelaj si plezajočega pajka POTREBUJEŠ: • umetnega pajka • slamico, prerezano na dva dela • lepilo • dolgo volneno nit • škarje

Postopek 1. Na pajkov trebuh drug ob drugega prilepi dela prerezane slamice.

2. Volneno nit napelji po eni slamici navzgor, po drugi pa navzdol. Konce niti zveži skupaj. Na zgornjem delu niti naredi vozel, ki ga prevežeš prek kljuke.

3. Pajka obesi na kljuko. Obvisi naj na spodnjem delu niti. Niti nato nežno potegni narazen.

Pajek bo splezal navzgor. 41

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJE: IVAN MITREVSKI

Da Vinci Learning

V NA ­RAVI

sive

celice

Ugani, kaj je na fotografijah, in besede vpiši v zgornji lik. Nato prenesi črke v spodnji lik.

V obarvani vrstici raste hrastov plod.

5

4

1 2 3 4 5

1

2

3

4

5

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

18

19

R

17

20

21

6

3

22

1 15

21

12

2

17

4

22

11

13

14

9

5

3

16

20

6

10

7

8

18

19

1

Sestavil: Jože Petelin

Iskano besedo napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 29. februarja 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo iz zbirke Gospod Gnilc. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta.

50

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

2

Naj te čopki na uhljih ne zavedejo prehitro: čeprav so me v preteklosti imenovali afriški ali perzijski ris, to v resnici nisem. Ris, namreč. Novejši viri zatrjujejo, da sem v bližnjem sorodstvu s servalom in afriško zlato mačko … Živim v Afriki in na jugozahodu Azije v polpuščavah, savanah, pa tudi gozdnatih pokrajinah ... Brez sence dvoma sem čudovita pojava: z mišicami nabito vitko telo, rdečkast kožuh, prikupna glava z značilnimi pokončnimi uhlji ... Ni, da ni.

Zrastem do 90 centimetrov, z repom merim še 30 centimetrov več. V obdobju parjenja se samica »spoprijatelji« z več samci, v leglu je nato do šest mladičev ... Odrasli živimo sami, redkeje v paru, svoje ozemlje pa označujemo. Lovim različne sesalce – od glodavcev do antilop, plazilce, celo ribe in seveda ptice. Hitro tečem, spretno plezam in visoko skačem. Pravzaprav sem najbolj slaven prav po tem, da lahko ujamem ptico med letom: skočim celo do tri metre visoko! Presenetljivo lahko me je udomačiti, a domačini me črtijo, ker se občasno preveč »približam« njihovim čredam. Ime naj bi dobil po turški besedi, ki pomeni »črni uhlji«.

Me prepoznaš?

Jasna Merc

Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 29. februarja 2012 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana.

Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel knjigo iz zbirke Odisej. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

Ime nagrajenca bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v marčni številki Mojega planeta.

FOTOGRAFIJA: SHUTTERSTOCK

? m e s o d K

nagradno vprašanje