moj planet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • APRIL 2012 • LETNIK 7

8

MESEČNIK, ŠT. 8 • APRIL 2012 • LETNIK 7 • 3,63 € za naročnike v šoli, 3,88 € za naročnike na domu, 4,59 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Natečaj Umetnost v naravi

Spreten kot Spiderman

Kamele

Vrani v Sloveniji

Sluh in ravnotežje

sesalci

e l e m Ka

Če bi te vprašali, kaj si predstavljaš pod besedo kamela, bi verjetno odgovoril/a, da je to žival z grbo.

Res je, obenem pa se tako imenuje tudi družina, v katero spadata poleg rodu kamel ali velblodov še rodova lame in vikunje.

osebna izkaznica Družina: KAMELE – Camelidae Rod:

lame

lama, Lama glama

gvanako, Lama guanicoe

Rod:

vikunje

vikunja, Vicugna vicugna Lama) alpaka, Vicugna pacos (prej uvrščena v rod

Rod:

4

velblodi – znanstveno ime Camelus enogrbi velblod (kamela) ali dromedar, Camelus dromedarius

ianus dvogrbi velblod (kamela), Camelus bactr

Kamele ali velblodi Velblod – znanstveno ime Camelus, je rod sodo­ prstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvr­ ščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactri­ anus). Izvirata iz suhih predelov Azije, od koder so enogrbo kamelo uspešno naselili po vsej severni Afriki in v Avstralijo, dvogrba pa živi udomačena v vseh suhih predelih Azije od Turčije do vzhodne Ki­ tajske.

Nepogrešljive puščavske živali Čeprav si ljudje danes težko predstavljamo, da bi živeli brez avtomobi­ lov, v Sahari ni tako. Tamkajšnja ljudstva, ki žive v brezmejnih peščenih prostranstvih, so še vedno odvisna predvsem od kamel. Te potrpežlji­ ve živali že tisoče let potujejo po neusmiljeni sončni pripeki, se prebi­ jajo skozi peščene viharje in prenašajo težke tovore in ljudi. Ne motijo jih niti ostre, od vetra izglodane kamnite ploščadi niti težko prehodne peščene sipine. Znajo potrpeti brez vode in se zadovoljijo tudi s prgi­ ščem datljevih pečk ali prosa. Za ljudi so nepogrešljive, saj jim da­ jejo meso, maščobo, mleko in volno. Njihovi iztrebki pa so odlič­ no kurivo za ognjišča. Čeprav veljajo kamele za zelo nežne, občutljive in plašne živali, so lahko tudi neverjetno trmaste, včasih celo zlobne.

Prilagojene na težke razmere Telo imajo prekrito z gostim kožuhom, ki jih ščiti pred dnevno pripeko in nočnim mrazom. Kadar se jim telo zara­ di vročine le preveč izsuši, jim pomagajo preživeti drugače oblikovane rdeče krvničke. Te so ovalne oblike, da lahko po­ tujejo po žilah, tudi ko je kri zaradi izsušitve celotnega telesa zgoščena. Nenavadno dolge trepalnice in bogat solzni vir jim za­ varujejo oči, kadar jih preseneti puščavski vihar. Takrat tudi trdno za­ prejo nosnice. Na dolgem in tankem vratu imajo razmeroma majhno glavo s preklano zgornjo ustnico. Z mehkimi ustnicami znajo spretno otipati bodeče trnove veje trdih puščavskih grmov, ki jih potem spret­ no zmeljejo z močnimi zobmi. V svojem velikem vampu imajo okrog 800 velikih zbiralnih prekatov, v katere shranjujejo vodo in hrano. Na hrbtu imajo eno ali dve grbi, ki po obilni paši postane trda in napeta.

V grbe shranjujejo rezervno maščobo. Čeprav so kamele parkljarji, ne stopajo po parkljih, ampak po spodnji strani dveh prstov, ki sta podlo­ žena z debelo blazinico.

5

svet rastlin

e j n a v e ž o n Razm rastlin Kdo bi si mislil, da je ohranjanje rastlin na Zemlji odvisno od prenosa zelo majhnih in malo večjih semen! Vsaka rastlina namreč poskrbi za to, da proizvede semena, in s tem podari življenje novi rastlini. A opraševanje, s čimer ustvarijo semena, je zelo zanimivo in tudi zapleteno!

Pomoč živali, vetra in vode

Če pogledamo kak običajen cvet, opazimo prašnike, na katerih se nabira cvetni prah, in pestič, ki je pogosto v obliki kratke paličice. S pomočjo teh dveh organov se razmnožujejo rastline. Cvetni prah se raznosi naokoli in pristane na lepljivem pestiču, rastlina je oplojena, tako pa nastane tudi seme. Iz oplojenega cveta jablane na primer nastane jabolko, v katerem so semena! Toda cvetni prah se naokoli prenaša na različne načine. Nekatere rastline oprašijo žuželke, pti­ ce in celo sesalci, npr. netopirji. Rastline naj bi na Zemlji opraševa­ lo okoli 200.000 živali, najpomembnejše so žuželke, od teh pa so za obstoj rastlin na Zemlji najbolj zaslužne čebele! Živali cvetni prah prenesejo na svojih nogah, krilih ali dlačicah. Kakav, iz katerega iz­ delujemo čokolado, na primer oprašuje majhna, dvokrila muha. Živa­ li prenašajo tudi semena, saj jih pojedo in izločijo z iztrebki na dru­ gem mestu.

Semena in cvetni prah vetrocvetk, na primer trav in žit, prenaša veter. Tudi seme regra­ tovih lučk prenaša naokoli veter, tudi tisti, ki ga »narediš« ti, ko pihaš regratove lučke! Ta lahko npr. cvetni prah ali majhna semena, ki se z vetrom dvignejo v oblake, z njimi pa po­ tem potujejo zelo daleč, prenese celo na drugo celino! Obstajajo pa tudi rastline, ki imajo potopljene cvetove in njihovo seme naokoli nosi voda.

8

Privabljanje opraševalcev Cvet raflezije

Čudaška semena Nekatera semena lahko na kalitev čakajo tudi dolga leta, iz spanca pa jih predrami zadostna količina svetlobe, vode, hranil, toplote ... Nekatera pa za »prebujenje« po­ trebujejo celo ogenj! Semena rastlin s suhih območij, ki so pred izsušitvijo zaščitena s trdim ovojem, namreč ča­ kajo na ogenj, ki z vročino predre trdi ovoj in seme lahko začne kaliti. Zaspanost nekaterih semen pa prekine celo samo dim, ki ga proizvaja ogenj!

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

V naravi velja pravilo: če rastlina diši in je lepo obarvana, je takšna skoraj gotovo zato, da privabi žuželke in druge opraševalce. Večina cvetnic privablja žuželke (npr. metu­ lje in čebele) z nektarjem. Mnoge živali so se prilagodile pitju nektarja; nekateri ptiči, na primer kolibriji, so razvi­ li zelo dolge kljune, s katerimi lahko sežejo v cvet in se posladkajo. Medtem ko živali pijejo nektar, se na njihovo telo prilepi nekaj cvetnega prahu, nato odletijo pit nek­ tar na drugo rastlino in jo oprašijo. Druge rastline pri­ vabljajo s svojim vonjem. Cvet raflezije oddaja strašno oduren vonj po gnilem mesu, ki privabi muhe, te pa mo­ rajo cvet oprašiti zelo hitro, saj je ta odprt le nekaj dni!

Tudi barva lahko privabi opraševalce, zato so dnevne ra­ stline pestrejše, rastline, ki se razcvetijo ponoči, pa bolj blede. Te se zanašajo na oddajanje sladkobnih vonjav, ki privlačijo nočne metulje, netopirje in druge nočne živali.

Vetrne oblike semen Veliko semen ima zanimive oblike, da jih lahko veter prenese čim dlje. Upihni regratovo lučko in v zrak bo poletela množica majhnih semen s peresno lahkimi dlačicami, ki zadržujejo seme v zraku. Ja­ vor in bor proizvajata seme, ki ga zaradi obtežitve na eni strani in propelerju podobnega krilca pogosto vidimo vrtinčiti se v vetru.

Anja Leskovar

9

geografija

Življenje ZEMLJE 2. del

Na Zemlji delujejo naravne sile, ki Zemljo močno spreminjajo.

Zemljina privlačnost (gravitacija) je skrivnostna sila, s katero nas Zemlja »drži priklenjene« nase. Značilnost te sile je, da vse vleče proti središču Zemlje.

Seveda do središča ne potegne nikogar in ničesar, a če bi bilo središče Zemlje dosegljivo, bi nas, če bi padli z balona, ki bi le­ tel nad Zemljo, potegnilo prav do sredice. Vsi vemo, da nas, če pademo z drevesa, potegne k tlom. Dokaz, kako močna je pri­ vlačnost, je bolečina ali celo poškodba, ki jo pri padcu lahko do­ bimo – pa čeprav smo padli »samo« dva metra globoko. Tako kot nas, vleče privlačnost vse navzdol oziroma proti središču.

Zato dežuje navzdol (in ne navzgor), zato tečejo reke navzdol, proti morju, ki je najnižja točka Zemljine površine, zato oblaki in zrak ne odletijo v vesolje (ker jih drži privlačnost), zato razpadli del gore pade ali spolzi navzdol, zato kamen, ki ga vržemo v zrak, prileti na tla in ne odleti v vesolje, zato voda iz pip teče navzdol. Zato se nas drži tudi Luna.

16

Zemljina toplota in aktivnost Hja, bistre glave bi lahko rekle: »Vse to je res, a pri­ vlačnost ima tudi Mars, pa ni živ planet! Ne živi.« Zo­ prnija, tako brihtno vprašanje. In odgovor? Zemlja je živa zaradi drugih dejavnikov, ki delujejo skupaj s pri­ vlačnostjo. Eden takih je oddaljenost Zemlje od Sonca. Zemlja je ravno prav oddaljena od Sonca, da ni ne prehladna ne pretopla. V povprečju je segreta na okoli 16 °C. Toplota pa je »kriva« za več pomembnih dejavni­ kov: zaradi nje obstaja voda v tekočem stanju in zara­

smer premikanja smer premikanja

Eden najbolj znanih stikov dveh plošč je prelom Sv. Andreja v Kaliforniji.

Zemljina vroča notranjost, ki ni pri miru, pa povzroča tudi njeno aktivnost (pravilneje geološko aktivnost). V notranjosti vre, na površju pa se ohlaja. Zato dejavniki, ki izvirajo iz notranjosti, Zemljo dvigujejo (napihu­ jejo, kot vzhaja kruh v pečici), dejavniki, ki delujejo na površju, pa Zemljo znižujejo (dež, veter, razpadanje kamnin in živega sveta). In kako »živ« je neživi del Zemlje, vsi dobro vemo. Spomnimo se samo na vulkanske iz­ bruhe, potrese, orkane, ledene zime, vroča poletja, nestanovitno vreme, poplave, suše itd. Vsega tega dogajanja Mars ali Luna nimata.

Zemljina skorja litosfera zunanje jedro (tekoče)

di tekoče vode se je razvilo življenje. Zemlja pa ima ob toploti (energiji), ki jo dobi od Sonca, tudi svojo lastno toploto. »Sprav­ ljena« je v Zemljini notranjosti, v jedru, ki je izjemno vroče. Ta vročina seveda ogreva tudi druge Zemljine plasti in zato površina Zemlje ni ledeno mrzla, kot je na primer po­ vršina Marsa ali Lune.

plašč

notranje jedro (trdno)

Živahna Zemlja Zemljina skorja (zunanjost) se obnavlja. Obnavlja se pravzaprav celotna Zemlja. V enem od prejšnjih člankov, v članku o vulkanih, smo pisali tudi o tem, da je Zemlja sestavljena iz plasti. Malo ponovimo: zunanja plast, po­ vršje, strokovno ji pravimo skorja, je trdna in dokaj hladna, zato lahko na njej živimo. Plasti pod skorjo pa so vroče, bliže ko so središču, bolj vroče so. Obenem pa so tudi gibljive oziroma se premikajo (manj vroče plasti se spuščajo v globine, bolj vroče pa se dvigujejo proti površju). Površje je sestavljeno iz dvajsetih plošč, ki plavajo na vročih, tekočih notranjih pla­ steh. Celine, na katerih živimo, so deli teh plošč. Tako premikanje Zemlji­ ne notranjosti povzroča tudi premikanje plošč in celotnega površja.

17

človeško

telo

Sluh v r a n notežj e i

Ljudje veliko časa posvetimo pogovarjanju z drugimi ljudmi in poslušanju drugih. S pogovorom in poslušanjem si izmenjujemo izkušnje in znanja ter vsak dan izvemo več novih stvari. Več ko vemo, boljše je naše duševno in telesno ravnotežje.

Kako nastane zvok Vsak predmet, ki se giblje, premika molekule zra­ ka okrog sebe. Te molekule se začnejo zaletavati v sosednje in zrak začne valovati. Če je takšno valovanje dovolj močno, postane slišno in ga prepoznamo kot zvok. Padec lista z mo­ gočnega hrasta komajda slišimo, saj pre­ mikanje lista ustvarja le rahlo zračno va­ lovanje. Padec drevesa, ki ga podre vihar, pa ustvari močno valovanje zraka in zelo glasen tresk.

22

Zvoki vstopajo v telo

Zunanje uho

Zvok usmerja v telo uhelj, ki je edini vi­ dni del ušesa. Zvočni valovi, ki vstopijo v telo, v ušesu zatresejo membrane in druge drobne strukture, ki znajo tre­ sljaje prevesti v živčne dražljaje in jih pošljejo v »branje« in prepoznavanje možganom.

ima več delov. Začne se z uhljem, ki ga vidimo. V glavi se nadaljuje s sluhovodom, ki vodi do poseb­ ne opne, ki jo imenujemo bobnič. Bobnič je meja med zunanjim in srednjim ušesom in je zelo ob­ čutljiv za zvočno valovanje. Ob zvokih se strese in prenese tresljaje v srednje uho.

Srednje uho je napolnjeno z zrakom. V njem so tri koščice z lepimi in povednimi imeni: kladivce, nakovalce in stremence. Naloga teh koščic je, da prenesejo zvok od bobniča do notranjega ušesa.

je del notranjega ušesa. Je spiralno zavit in napolnjen s tekočino, ki ob tresljajih slušnih koščic vzvalovi. V njem je čutilo za sluh, ki ga imenujemo Cortijev organ. Milijoni dla­ čic tega organa se ob tresljajih tekočine v koščenem polžu začnejo premikati in dražiti slušne živce, ki z električnimi impulzi prenesejo sporočilo o zvoku možganom.

Ravnotežni organ je skrit v notranjem ušesu in je na prvi pogled podoben nekakšni živalci z morskega dna. Sestavljen je iz treh polkrožnih kanalčkov, ki so napolnjeni s tekočino. Na začet­ ku kanalčkov so drobni receptorji, imenovani kriste. V njih so čutne dlačne celice. Ravnotežni organ ima še dva pro­ storčka. Enemu pravimo vrečica, drugemu mešiček. Oba prostorčka skrivata v sebi čutilo – makulo, ki je prav tako sestavljena iz dlačnih celic. Dlačne celice iz ravnotežnega organa pošiljajo možganom sporočila o gibanju glave.

avelši

...

Ravnotežje Brez občutka za ravnotežje bi se težko držali pokonci. Tudi pri hoji bi imeli precej težav. Probleme bi imeli s prikimava­ njem in odkimavanjem ter s premikanjem glave sploh. Rav­ notežni organ nam pomaga ohranjati ravnotežje v vsakem položaju, tudi če hodimo po ozki gredi.

… da ljudje brez uhlja vseeno lahko dobro slišijo?

… da nas zvoki lahko rešijo pred nesrečo, saj nas opozorijo na nevarnost?

… da leva stran možganov skrbi predvsem za prepoznavanje govora, desna stran pa prepoznava glasbo? … da je skladatelj Beethoven tudi potem, ko je oglušel, ustvarjal čudovito glasbo? … da moč zvoka merimo v decibelih (dB); človeško uho je občutljivo za zvoke, ki merijo vsaj 10 decibelov? … da poslušanje zelo glasne glasbe lahko okvari sluh? … da vrtoglavica nastane zaradi motnje ravnotežja? … da ob gripi ali prehladu lahko občutimo vrtoglavico? … da sluh s starostjo peša in da nekaterim pri sluhu pomagajo slušni aparati?

Krištof Dovjak Krištof Dovjak 23

FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJI: DAMIJAN STEPANČIČ

Koščeni polž

Spomladansko cv

delavnica

Spomladi se narava prebudi, razveseljevati nas začnejo živopisne cvetlice, posejane po travnikih.

Imajo raznovrstne cvetove in včasih prav mojstrsko oblikovane venčne liste. Novega cvetličnega življenja se razveselijo tudi mnoge živali, denimo čebele, ki nabirajo medičino in jo predelujejo v med. Nekatere cvetlice so zavarovane, zato jih v naravi ne smemo trgati.

Potrebuješ • večji kos penaste gume • raznobarven papir • raznobarven filc • raznobarvne okrasne trakove • žico • škarje in klešče za žico • univerzalno lepilo in lepilni trak

Spomladansko cvetlično korito, polno barv in razigranosti, si lahko izdelamo tudi sami. Cvetlice bomo pustili živeti na travniku, v sobo pa bomo vnesli pomlad, četudi smo morebiti alergični na cvetni prah. Potrebujemo le veselje do ustvarjanja in svojo sobo lahko en dva tri spremenimo v samo naš, čisto poseben travnik, posut s čisto posebnimi domišljijskimi rožami.

1.

2.

Postopek Iz penaste gume izrežemo cvetlično korito.

Izrežemo dva kosa, ki ju bomo na koncu zlepili skupaj. Na penasto gumo lahko z univerzalnim lepilom nalepimo kos barvnega papirja in tako okrasimo korito.

38

Cvetlice s škarjami izrežemo iz papirja in filca.

Korito bo še posebej privlačno, če bodo rožice različnih velikosti in bodo žarele v pisanih spomladanskih barvah. Pri izrezovanju si lahko pomagamo s šablono v obliki cveta.

vetlično korito 4.

Iz žice naredimo stebla. Tako kot v naravi naj bodo tudi naša stebla različnih velikosti. Vsa stebla ne rastejo naravnost; naše korito bo lepše, če bomo nekatera stebla ukrivili.

5.

Na stebla z lepilnim trakom prilepimo cvetove, potem pa stebla nalepimo na zadnjo stran korita. Da se roža ne bo krivila, naj sega nalepljeni del žice globoko v korito.

FOTOGRAFIJE: MAJA OGRIZEK

3.

Čez prilepljena stebla z univerzalnim lepilom nalepimo še kos penaste gume.

Tako bomo skrili žico, korito pa bo trdnejše.

Planetov nasvet

Spomladansko cvetlično korito lahko z lepilnim trakom nalepimo na steno svoje sobe, na vrata ali okensko steklo.

Juhu, barvita pomlad je tu!

Maja Ogrizek 39

o k n e t e r p S 1. Sprehajaš se po gozdu in naletiš na potok.

Toliko je širok, da ga ne moreš preskočiti, iznad gladine pa kuka nekaj majavih, spolzkih kamnov, na katere bi načeloma lahko stopil.

Kako prideš na drugo stran?

Nekaterim je v užitek, če preizkušajo svojo telesno spretnost, in se z veseljem zakadijo v kakšno plezalno steno, drugi pa se že pri hoji po ravnem spotikajo in cepajo po tleh.

Tako pač je – eni so pri gibanju zelo vešči, drugi pa bolj štorasti (sama recimo spadam mednje). Ampak vsak je vsaj za nekaj nadarjen in vsaj pri nečem okoren.

Kako spreten telovadec si ti?

∑ ∑ ∑ O-ou. Toliko časa hodim vzdolž potoka, dokler ne naletim na most ali ožino, ki jo lahko preprosto prestopim.

∑ Gibko kot srnica odskakljam na drugo stran. Tako

mi je všeč, da podvig še dvakrat ponovim.

∑ ∑ S široko razkrečenimi rokami lovim ravnotežje,

pazim, da ne čmoknem v vodo, in se prebijem na drugo stran.

2. S prijateljem s kolesom zagrizeta v hrib po cesti, zaprti za avtomobile. Končno pride največja nagrada – spust nazaj v dolino. ∑ ∑ ∑ Ves čas pritiskam na zavoro, si grizem ustnice in vpijem od strahu.

∑ ∑ Rad imam hitrost, a večkrat pritisnem na zavoro, da ni preveč divje.

∑ Zakadim se kot zmaj, sekam in polagam ovinke

in od veselja vriskam!

3. Na drevesu se tako mamljivo svetlikajo zrele češnje, da se ti pocedijo sline. A kaj, ko so spodnje veje že obrane.

nekje do sredine drevesa in se zadovoljim ∑ ∑ Splezam s tistim, kar dosežem.

kot mačka se pretaknem na vrh krošnje in ∑ Spretno že se mastim. Mljask!

∑ ∑ ∑ Mislim, da mi češnje sploh ne dišijo. No, če bi mi jih postregli na pladnju ...

48

ot

Spiderman

4. Z družino se odpravite v gore. Vmes naletite na odsek, kjer je treba nad breznom stopati po klinih in se oprijeti jeklene vrvi.

najljubši del! Ko bi le bila vsa pot taka, navadna ∑ Moj hoja je čisti dolgčas.

∑ ∑ Malo mi klecajo kolena, a zrem predse in prestanem preizkušnjo.

∑ ∑ Obrnimo se nazaj – ali pa naj pome takoj pride helikopter! ∑ 5. Nekateri spretno mečejo na koš in žoga pristane natanko tam, kamor jo pošljejo, pri drugih pa je to, kam bo žoga poletela, plod čistega naključja.

∑ Obožujem igre z žogo! Žoga gre tja, kamor jo

pošljem, do milimetra natančno.

∑ ∑ ∑ Ko žogo vržem, niti malo ne vem, kje bo pristala. Sovražim igre z žogo.

∑ ∑ Včasih se mi posreči dober met, včasih pa zgrešim. A z vajo napredujem.

Barbara Jarc

Od 9 do 12 zve­zdic

Spiderman

Dokaj spreten

Spreten si kot Spiderm an, rad preizkušaš meje sv zelo ojih zmogljivosti in z užitkom se izpopolnjuješ. Žoga te ub oga kot za šalo, plezanje ti gre do od rok in telesne dejav bro nosti so ti na splošno v veselje . Ve že kaj treniraš? Če še rjetno ne le poišči kaj, kar ti ustr , si ez »štorov« pa bodi uvide a! Do ven, ni vsak nadarjen za šport – tako kot tudi za matematik o ne.

Po naravi si dokaj spreten, nekatere stvari ti ležijo bolj, druge manj, a se ti včasih zdi, da je več odvisno od naključja kot od tebe. Saj ni nič narobe, če smo malce štorasti, tako da si tega nikar ne jemlji k srcu. Vseeno pa utegneš z vajo precej napredovati – včasih smo nespretni samo zaradi premalo izkušenj ali strahu. Vaja dela mojstra, zato le pogumno!

Od 13 do 15 zve­zdic

Nadarjen za kaj drugega Očitno ne spadaš med telesno spretne, česar pa si nikar ne štej v zlo. Vsak je za nekaj nadarjen in vsakemu nekaj ne gre od rok. Vrstniki znajo takšne ljudi zmerjati s »štorom«, kar res ni lepo, a to je njihov problem (verjetno so oni štorasti recimo pri jezikih, risanju ...).

Poskusi čim več vaditi, da boš napredoval. Za veselje pa si poišči še kak »nešporten« hobi.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Od 5 do 8 zve­zdic

49