moj planet, 11-12

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JULIJ-AVGUST 2011 • LETNIK 6

11-12

MESEČNIK, ŠT. 11-12 • JULIJ-AVGUST 2011 • LETNIK 6 • 6,94 € za naročnike v šoli, 7,44 € za naročnike na domu, 8,20 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet OBSEŽNEJŠA ŠTEVILKA

Družabna

IGRA

Kolumbova pot v Ameriko

Podvodni svet Nenavadni sadeži Počitniški astronom

podvodne

živali

Precej živali si zna pomagati, da se izognejo plenilcem.

Ene se naredijo mrtve, druge se na videz spremenijo v nevarne živali, tretje se zlijejo z okoljem. Ribe napihovalke in ježevke se plenilcev, čeprav imajo v telesu strup, ki je petstokrat močnejši od cianida*, skušajo znebiti tako, da se napihnejo.

Napihovalke Prebivalke morij Napihovalke, ježevke, ostniki, loparji, papagajevke, skrinjarice, balestre, nenavadna imena, ki nam povedo, kakšno obliko telesa nosijo njihove lastnice. Večina je okroglih, visokega telesa ali škatlastih. Nekatere telesno obliko v nevarnosti še poudarijo tako, da se napolnijo z vodo ali zrakom. V rodu napihovalk je 320 vrst, osem od njih je sladkovodnih. Druge živijo v tropskih in subtropskih morjih, le nekaj jih zaide tudi v somornico (polslano vodo) ali celo v sladko vodo. Največje zrastejo do 90 cm, večina jih je za polovico manjša. Manjše so navadno ježevke, ki izstopajo predvsem po svojih bodicah. Imajo pa bodice tudi nekatere napihovalke, le da pri njih niso tako izrazite. So mesojede, imajo štiri velike zobe, ki so skoraj spojeni v kljun, s katerim drobijo lupine školjk in drugih mehkužcev ter korale.

4

in jeæevke Voda ali zrak

Napihovalke, ki so zaradi oblike svojega telesa zelo počasne in težko ubežijo pred nevarnostjo, so razvile svojo taktiko presenečenja. S požiranjem zraka ali vode napolnijo kožno gubo na trebuhu. Z nenavadno obliko osupnejo plenilca in si tako pridobijo čas, da pobegnejo. Zraven se pogosto še oglašajo, in sicer tako, da »škripljejo z zobmi« ali s posebno mišico tresejo plavalni mehur. Če jih plenilec napade pod vodo, se napolnijo z vodo in obležijo na dnu, dokler nevarnost ne mine. Če pa jih nevarnost pričaka na površju, se napolnijo z zrakom. V zelo kratkem času se napihnejo kot balon, nekatere vrste celo za štiri- do petkrat povečajo svojo velikost. Potem lebdijo na gladini toliko časa, dokler ne iztisnejo vsega zraka.

Ježevke strašijo še z bodicami Podobno kot napihovalke se sovražnikov branijo tudi ježevke, le da se te napihnejo samo s požiranjem vode. Vase lahko spravijo neznansko veliko vode in na koncu so videti kot žoga. Natančneje kot bodičasta žoga, saj se jim v napihnjenem stanju iz telesa dvignejo še bodice, ki sicer ležijo ob telesu. V nasprotju z napihovalkami ježevkam škoduje, če požirajo zrak.

Zraka namreč ne morejo več iztisniti iz telesa in tako plavajo na površini vode, dokler ne poginejo.

5

ogrožena

vrsta

Verreauxov sifaka (Propithecus verreauxi) spada v podred polopic.

Veljajo za sploh največje še živeče polopice.

Domačini jih imenujejo »babakoto« in jih štejejo za prednike ljudi.

r e r a e uxov si V Opicam podobni Verreauxov sifaka je opičje velikosti, saj je velik kakšen meter. Od tega kar polovico meri dolg rep, s katerim lovi ravnotežje. Ima majhno glavo z golim in črnim obrazom, kar že kaže na podobnost z opicami, ter velike oči. Z njimi lahko natančno oceni razdaljo. Dolgi uhlji so povsem skriti v kožuhu. Večji del kožuha je bel, zgornji del glave in spodnja stran okončin pa sta rjavočrni. Od opičjih sorodnikov se razlikuje po smrčku, ki je podoben pasjemu. Ima izvrstno razvit voh, bolje kot drugi prvaki. Na rokah in nogah ima oprijemalne prste ter premakljiv palec za plezanje.

12

Jadralni polet Sifake se premikajo pod krošnjami dreves. Skačejo z enega debla na drugega. Skoki so lahko dolgi celo deset metrov! Zanje je značilna posebna jadralna membrana.

Razpeta je med vratom, prednjimi nogami in trupom.

Tako skok spominja na nekakšen jadralni polet. Ravno-

osebna izkaznica Podred:

indriji (Indriidae) polopice (Prosimii)

Red:

prvaki (Primates)

Brejost:

160 dni

Mladiči:

1

Velikost:

okoli 45 cm

Rep:

okoli 55 cm

Masa:

okoli 4 kg

Družina:

Življenjska doba v ujetništvu: 18 let Razširjenost: Madagaskar Habitat:

listopadni gozdovi

Sadje in listje Verreauxov sifaka se večinoma prehranjuje s sadjem. Občasno poje tudi nekaj lubja in zemlje. Iz lubja namreč dobi nekaj vode, z zemljo pa si pomaga pri prebavi. Na njegovem jedilniku so včasih tudi cvetovi. Hrani se zjutraj in popoldne. Ostanek dneva se sonči.

Smešno poskakovanje V družini indrijev so skoraj povsem drevesne živali. Na tla se spustijo le toliko, da pojedo nekaj lubja ali zemlje. Na tleh se sifake premikajo prav nenavadno: s poskakovanjem po nogah. Roke medtem držijo visoko in močno razširjeno.

Telo je rahlo nagnjeno v drugo smer, kot se premika.

a k ifa

avelši

...

težje med skokom ohranja z dolgimi mišičastimi nogami, velikimi oprijemalnimi dlanmi in stopali ter z dolgim repom. Med skokom in ob pristanku ima telo v pokončnem položaju. Celotna družina indrijev velja za največ­ je takšne skakalce.

13

tuje

FOTOGRAFIJA: ATTILA JANDI (SHUTTERSTOCK)

dežele

i L MA Je ena največjih dežel podsaharske Afrike in je približno 60-krat večja od Slovenije. Leži na zahodnem delu črne celine in je bila dolga desetletja francoska kolonija. Vplivi so vidni še danes.

22

površina:

1 240 192 km2

prebivalstvo:

13 010 000 (leta 2009)

glavno mesto:

Bamako

uradni jezik:

francoski

denarna enota: zahodnoafriški CFA frank

Reka Niger – srce Malija Reka Niger začenja svojo dolgo pot visoko v hribih Fouta Djallon v sosednji Gvajani, kjer izvira. Na svoji 4200 km dolgi poti potuje skozi štiri zahodnoafriške dežele. Ime reke nima nič skupnega s črno barvo. Prihaja namreč iz berberske besede »gber-n-igheren« kar pomeni »reka vseh rek«. Kar tri četrtine Malijcev živi na območju rečnega toka. Reka ne pomeni samo vode za namakanje, ki je zelo pomembna za kmetijstvo, ampak je tudi pomembna transportna pot za deželo in pomemben vir hrane, predvsem rib.

Dežela, kjer se je čas ustavil že pred desetletji Uradni jezik je še vedno francoščina. Dežela se razteza od rodovitnega loka reke Niger čez območje Sahela v puščavski svet. Meji na Alžirijo, Mavretanijo, Niger, Burkino Faso, Slonokoščeno obalo, Senegal in Gvinejo.

Blatna mošeja Leži v vasici Djenne ob reki Bani, dan vožnje z avtobusom iz glavnega mesta Bamako.

Je največja blatna mošeja na svetu. Zgradili so jo leta 1907 na temeljih mošeje iz 13. stoletja. Takrat je namreč Mali prevzel islamsko vero. Je ena največjih znamenitosti Malija in zahodnega dela Afrike.

Vsako leto se po koncu deževne dobe, ki traja od junija do septembra, zberejo prostovoljci in popravijo od dežja poškodovane zidove.

Sejemski dan Poleg mošeje so v vasici Djenne zelo zanimivi ponedeljki.

To je velik sejemski dan. Takrat se v mesto zgrinjajo ljudje iz vseh okoliških krajev in vasic. Sejmi potekajo enkrat na teden v različnih mestih. Takrat imajo domačini priložnost, da kupijo in prodajo stvari, ki jih potrebujejo. Prevladuje hrana, predvsem dimljene in posušene ribe, proso, arašidi, banane in sveže meso, od tega največ ovčetine in svežih rib. Na drugem delu, ob mošeji, prodajajo tudi tekstil, glineno posodo, pletene košare … Na sejmu domačini nakupijo za ves teden, obenem pa se srečajo z znanci in prijatelji iz okoliških vasic. V muslimanskem svetu je običajno, da prodajajo stvari po večini ženske, na stojnicah pa je tudi veliko otrok.

23

svet

rastlin

a j N sad

Sadež se začne razvijati običajno iz cveta, potem ko se združita »moški« in »ženski« del rastline. Pravimo, da sadež zori. Sadež pravzaprav ponuja varno in hranljivo domovanje za razvoj semena, iz katerega bo vzklilo novo življenje.

Tako bo rastlina ohranila svojo vrsto. Nekatere rastline obdajo svoje seme s sočnim in mehkim mesom, druge pa s trdo in močno lupino.

Sadeži in ljudje Da so sadeži ne le užitni, ampak tudi okusni in hranljivi, so ugotovili ljudje že v prazgodovini. Sadeži so pravzaprav naša prva hrana. Danes se dobro zavedamo njihovega pomena v prehrani. Večina sadja ima veliko vode, z njim se lahko pošteno odžejamo. V sadnih sokovih se skrivajo številne za zdravje koristne rastlinske snovi.

Predvsem jih cenimo zaradi vitaminov, mineralov in dragocenih rastlinskih barvil.

V tisočletjih raziskovanja smo spoznali številne vrste. Nekatere so še posebno zanimive in nenavadne.

28

Največji sadež – kruhovec Kruhovec vrste Artocarpus heterophyllus, angl. jackfruit, uspeva v azijskem tropskem podnebju. Ima posebno velike plodove jajčaste oblike, dolge en meter. Sadež tehta kar 50 kg. Pod »bodičasto« skorjo rjave barve se skriva mesnati del sadeža, ki je kruhaste strukture in vsebuje semena. Med rezanjem se izloča zelo lepljiv mleček, zato nož, s katerim režejo sadež, namažejo z oljem. Od hranil ima največ ogljikovih hidratov (kot krompir ali banana). Okus je običajno opisan kot nekaj med kruhom in krompirjem. Lahko se kuha v vodi, peče ali cvre. Pogosto ga konzervirajo in pripravijo kot posladek (marmelada, žele). Mogoče ga je posušiti in zmleti v moko. V Polineziji (otočje v Tihem oceanu) je pomembna jed pudingu podobna mešanica kruhovca in kokosovega mleka. Močno je priljubljena med odraslimi in enostavna za hranjenje otrok. Užitno je tudi oluščeno (kuhano ali praženo) seme, ki ima okus po orehih.

Fotografija: Christian Fischer

i ž de

Najmanjši sadež na svetu daje Wolffia angusta. Raste na gladini potočkov in jezer in nima korenin. Čeprav je celotna rastlina velika komaj 1 milimeter, tvori cvet, iz katerega se razvije komaj 0,3 milimetra velik sadež. Za cvetenje potrebuje toplo podnebje (Avstralija, Azija, Afrika). Številne vrste je mogoče zaslediti po vsem svetu. Ena izmed njih uspeva tudi v Sloveniji (Wolffia arrhiza). Rečemo ji navadna vodna lečica.

Rastlina ima veliko beljakovin – kar 40 % (podobno kot soja), zato ji pravijo tudi vodni obrok ali rastlinska jajca. V Aziji (Mjanmaru, Laosu in na Tajskem) jo zaradi hitrega razmnoževanja gojijo kot zelenjavo.

Kuhana je odličnega okusa, podobna je sladkemu zelju. Ima veliko vitaminov (A, B2, B6, C).

Najbolj smrdljiv sadež – durian Vse leto vroče in vlažno azijsko podnebje ponuja zavetje še enemu nenavadnemu sadežu z imenom durian. Velja za najbolj smrdljiv sadež na svetu. In zakaj ga uživajo?

Domačini pravijo, da potem ko se navadiš na nenavaden vonj, postane neznansko privlačen. In tako ta isti smrdljivi sadež nosi ime kralj sadežev. Res nenavadno. Njegov vonj je nepopisno smrdljiv, izredno močan in težko opredeljiv.

Primejajo ga z vonjem gnilih jajc, gnile čebule, smradom kanalizacije ali postanim in sesirjenim bruhanjem. Zaradi tega je celo hramba v hladilniku nemogoča, saj prostor zaudarja še cel teden po tem, ko sadež odstranimo. V deželah, v katerih imajo opravka z durianom, ga je celo prepovedano prevažati z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlaki).

Notranjost sadeža je sestavljena iz približno petih ločenih delov. Vsak del je ovit z ovojnico, v kateri so semena in kremasti, užitni deli mesa. Še nezrelo in torej bolj čvrsto meso se v glavnem uporablja kot kuhana zelenjava. Na stojnicah kupcem ponudijo najpogosteje kuhan durian v sladkem rižu ali durian v solati. Največ se uporablja za izdelavo slaščic, zelo cenjen je v močno oslajenem kompotu s smetano. Posebna specialiteta pa je sladoled z durianom.

Velja za enega najbolj hranljivih sadežev na svetu, saj ponuja toliko hranil, da na Tajskem z njim pogosto hranijo bolnike in porodnice.

Pri nas ga ni mogoče dobiti, ker se hitro pokvari. Za posebne priložnosti ga po svetu razvažajo s hitrimi letali.

29

planetov

strip

54

55

Fotografija: ESO/H.H. Heyer

vesolje

Šolske počitnice so čudovit čas, ko nas ura, starši in učenje ne preganjajo, zato lahko kdaj tudi počakamo, da se na večernem nebu prižgejo zvezde in jih lahko opazujemo. Še posebej zanimivo postane, če imamo pri roki vsaj majhen daljnogled. Zleknemo se na udoben ležalnik, in ko z daljnogledom pokukamo v nebo, nam ta pokaže, da je zvezd »tam gor« še mnogo več, kot jih vidimo s prostim očesom.

Počitniški

Poletna astronomska opazovanja Daleč od cestnih luči lahko na nebu vidimo medel pas svetlobe, ki se imenuje Rimska cesta. Daljnogled nam razkrije, da je to množica drobcenih zvezd. Drobne se zdijo, ker so daleč, v resnici pa so to ogromne vroče krogle, kakršno je Sonce.

Utrinki Poletje je tudi čas utrinkov. V nočeh med 10. in 13. avgustom se vsako leto na nebu pojavi roj utrinkov, ki mu pravijo Perzeidi. Takrat lahko vidimo veliko več utrinkov kot sicer. Te svetle sledi v ozračju ustvarijo drobceni kamenčki, ki z veliko hitrostjo priletijo iz vesolja. Za njihovo opazovanje ne potrebujemo nikakršnih posebnih naprav, le malo vztrajnosti in temno nebo.

64

Utrinki

Fotografija: ESO

Rimska cesta

astronom Luna

Fotografija: Erno Berko

Z majhnim daljnogledom lahko uživamo tudi pri opazovanju Lune. Na njej vidimo gorovja in kraterje.

Astronomi Lune sicer ne marajo. Razlog je sila enostaven – njena svetloba moti astronomska opazovanja. Ko je ta namreč ponoči nad obzorjem, predvsem okoli ščipa – ko je Luna polna, osvetljuje nebo in zaradi tega šibkejših zvezd ni mogoče videti.

Velika Luna S polno Luno je povezan tudi nenavaden pojav, ki je pravzaprav optična prevara. Ko polna Luna vzhaja ali zahaja, ko je torej nizko nad obzorjem, se zdi mnogo večja kot takrat, ko je visoko na nebu. Ste tudi vi takega mnenja? Če ste, potem vas čaka presenečenje.

65