MOJ PLANET JANUAR 2010

www.mladinska.com/mojplanet • MESEČNIK, ŠT. 5 • JANUAR 2010 • LETNIK 5 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

5

TEST

Si beremo misli?

Vlečni psi

e j n a č Smu

Po s t e r

1

sive celice ljubljenčki

Vsi dobri radodarni možje, ki v decembru prinašajo darila, se pripeljejo na saneh, ki jih vlečejo severni jeleni.

4

Od kod prihajajo?

Tako kot so v našem okolju uporabljali konje, so bili psi ljudem v pomoč pri delu na severu – na Aljaski, Grenlandiji, v Sibiriji. Čuvali so črede severnih jelenov, sodelovali pri lovu, vpreženi v sani pa so prevažali tovor in ljudi.

Kakšni so?

Vsi so močni, imajo majhne uhlje, porasle z dlako, rep zvit na hrbet, njihov kožuh je sestavljen iz goste, mehke podlanke, ki jo prekriva razmeroma dolga krovna dlaka.

Navežejo se na lastnika, so zelo ljubeznivi, ubogajo ljudi, ki jim lahko zaupajo, radi imajo otroke in niso napadalni. Tudi čuvaji niso.

Potrebujejo veliko gibanja na prostem.

Grenlandski pes Doma je na Grenlandiji. Dobro se počuti v skupini drugih psov in uživa v vlečenju sani in v lovu.

V Evropi je postal znan, ker je vlekel sani prvih polarnih odprav.

Spomnim se, kako so v prejšnjem stoletju nalagali sneg z ulic in cest.

Konji so ga odpeljali do bližnje Gradaščice in delavci so ga stresli vanjo. Tudi smetarji so takrat smeti nalagali na vozove, ki so jih vlekli konji. Kmetje so svoje njive orali s plugi, ki so jih vlekli konji in voli.

Potem so živali zamenjali stroji.

Danes s konjsko vprego prevažajo turiste okrog Blejskega jezera. Sani in smučarje v nekaterih turističnih središčih pa prevažajo tudi psi.

Ponekod organizirajo celo prave tekme s pasjimi vpregami!

5

svet 탑ivali

r o 탑 M

12 16

O S E B ­N A

Red:

Mrož (Odobenus rosmarus) je značilna žival Arktike: živi le na območju Severnega ledenega morja. Življenju v polarnih razmerah je izvrstno prilagojen.

Ta ogromna žival ima namreč hidrodinamično telo in močne plavuti. Prepoznamo ga predvsem po njegovih dolgih oklih, ki so po velikosti takoj za slonjimi.

I Z ­K A ­Z N I

­C A

plavutonož ci (Pinniped Razred: ia) sesalci (M am malia) Brejost: od 15 do 16 mesecev Mladiči: ob ičajno 1 na

dve ali tri leta Dolžina te lesa: od 2,5 do 3,5 m Masa živa li: približno od 1 do 2 t Življenjska doba: do 40 let Razširjeno st: Severno le deno morje Habitat: plavajoči le

d nad območjem celinske p olice

Plavutonožci Mroža uvrščamo med plavutonožce. To so pravza­ prav zveri, ki so se prilagodile življenju v vodi. Zato so se tudi njihove okončine preoblikovale v plošča­ te plavuti. So izvrstni podvodni akrobati – gibčni in hitri. Plavutonožci se lahko gibljejo tudi po kop­ nem, kjer preživijo dobršen del življenja. Vseeno pa so na suhem precej nerodni.

Hoja z zobmi Zgornje podočnike ima spremenje­ ne v dolge okle, ki jih uporablja na različne načine. Predvsem jih ima za postavljanje pred samicami. Naj­ večji in najmočnejši samec ima naj­ daljše okle in z njimi odganja druge samce od svojega harema. Okel lah­ ko zraste celo meter ali več in tehta nad 5 kilogramov. S konicami oklov si mrož včasih v led naredi odprti­ no, skozi katero prihaja po zrak. Z okli pa si pomaga še pri dvigovanju svojega težkega telesa iz vode na led. V rob ledene plošče namreč za­ piči okle, ki so kot peta okončina, in se nato potegne nanjo. Od tod tudi njegovo rodovno ime Odobenus, ki je zloženka dveh starogrških besed in pomeni tistega, ki hodi z zobmi.

13

stare zgodbe

n s p i l i i t F m r 16. del

Starodavna fantastična bitja iz pravljic in mitologije so v vseh tisočletjih ohranila svoj čar, pa naj gre za krilatega bika ali konja, za kačo s kronico na glavi ali za samoroga. V primerjavi z njimi so današnja izmišljena bitja videti, kot bi bila ustvarjena za enkratno uporabo. No, sicer pa tudi so. Vendar tudi v dobrem smislu.

Tradicionalna izmišljena bitja se prilegajo počasnemu ritmu pripovedovanja, kjer se zgodbe, ki jih pripovedujejo zvečer namesto filmov, ohranjajo iz roda v rod in preživijo stoletja ter nikoli ne pridejo iz mode. Svet, v katerem so ta bitja nastala, nas očara s svojo brezčasnostjo in že kar prazničnim pravljičnim vzdušjem, tako zelo drugačnim od vrveža, ki ga prenašamo vsak dan. Filmu in stripu pa smo lahko hvaležni, da sta iskala in poiskala fantastičnost tudi v vsakdanjosti, ki ni prav nič bleščeča in se mnogim sploh ne zdi zanimiva. Spiderman je značilen predstavnik novih junakov: na začetku filma živi najbolj navadno in dolgočasno življenje, kar si ga je mogoče misliti, potem pa mu nepričakovano doživetje odpre neverjetne pustolovščine, kjer bi jih najmanj pričakoval. Tudi Batman in Superman se zgolj z eno potezo iz vsakdanjih ljudi prelevita v super junake. Harry Potter in otroci iz Narnije so najprej povsem navadni ljudje, s preskokom pobegnejo še dlje, naravnost v pravljične dežele, njihovi avtorji pa ne raziskujejo novih možnosti, ampak se vračajo k čarom starodavnega.

Novi izmišljeni junaki popolnoma izkoriščajo tehnične možnosti, ki jih ponuja tako imenovana industrija zabave: že prizore letenja, ki jih omogoča, bi nam zavidala večina pravljičarjev od začetka človeštva. Vsebinsko pa prinašajo bistveno manj novega, saj je tudi velika večina vsega, kar najdemo v Narniji in Gospodarju prstanov, predelava starejših motivov, od večne bitke med dobrim in zlim, do bitij, kakršno je kentaver.

In kako bodo na naša novejša izmišljena bitja, na Spidermana, Batmana in Supermana ter na junake Vojne zvezd, gledali v daljni prihodnosti? Tega si ne moremo niti približno zamisliti.

Konec 20

Lucija in Damijan Stepančič

ILUSTRACIJA: DAMIJAN STEPANČIČ

izmišljena

21

narava

Živali pozimi Divje živali pozimi veliko energije porabijo za i manj ohranjanje telesne temperature. Zato se tud je gibljejo, več časa namenijo iskanju hrane, ker očja te manj, ali pa si poiščejo gosto porasla obm j pa v gozdu, kjer najdejo vsaj malo zavetja. Najbol jih pred mrazom ščiti gosta zimska dlaka.

22

V gozdu se tudi pod snegom najde hrana za vse tiste divje živali, ki zime ne prespijo ali predrem­ ljejo. Za srne, jelene, zajce, volkove, rise, divje prašiče, kune, lisice ... Že res, da pridejo veliko lažje do hrane, kadar zemlje ne pokriva snežna odeja, vendar pa se tudi pod snegom najde kaj za pod zob.

Jelenjad in srnjad se loti mladih dreves in lubja. S tem seveda lahko povzročijo nemalo škode v gozdu, zato jim takrat lovci v krmišča pripeljejo seno in koruzo, druga različna semena in zelenjavo. Toda sposobni so preživeti brez pomoči človeka. Njihova hrana pozimi res vsebuje manj hranljivih snovi, zato pa porabijo toliko manj energije za njeno pre­ snovo. V zimskih mesecih namreč potrebujejo veliko energije za vzdrževanje telesne toplo­ te, zato jim je lahko prebogata hrana na kr­ miščih prej v škodo kot v korist. Živali so se v dolgih tisočletjih razvoja prilagodile zim­ skim razmeram in so sposobne preživeti kljub mrazu in pomanjkanju hrane.

Tudi zveri ne mirujejo Jeleni in srne so v globokem snegu ve­ liko lažji plen volkov in risov, samo v snegu jih lahko ujame tudi medved.

Njihovi največji plenilci pa so volkovi.

Izčrpajo jih v dolgem pogonu, v kate­ rem ujamejo predvsem bolne in sla­ botne živali. Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujejo od 40 do 70 km.

Volk se hrani tudi z mrhovino, včasih pa napade domače živali, konje, go­ vedo in ovce. Hud mraz in visok sneg ga ne motita preveč, se pa vseeno raje giblje kar po gozdnih kolovozih. Ker lahko naenkrat poje tudi 10 kilogra­ mov mesa, zdrži nekaj dni brez hrane.

Pozimi ga greje topel zimski kožuh, za­ vetje pa si najde v naravnih votlinah.

Volkovi živijo v tropu in vsak njegov član ima točno določeno mesto v njem.

23

darovi sive astronomija celice narave

a t s a n e j o k Ka Luna?

Naš planet Zemlja ima samo en naravni satelit – Luno. Toda kako jo je »dobila«? Je Zemlja Luno ujela s svojo težnostjo, sta nastali hkrati, se je Luna odtrgala od Zemlje …?

Če hočemo razkriti to skrivnost, se moramo v mislih vrniti daleč nazaj v preteklost, v čas, ko je nastala Zemlja. To je bilo pred približno 5 milijardami let! Seveda tega dogodka ni nihče videl, toda astronomi lahko na podlagi številnih podatkov in opazovanj opišejo dogajanje v tistem času.

Rojstvo Zemlje in planetov Kot ste spoznali v članku Porodnišnica zvezd, zvezde na­ stanejo v velikih vesoljskih oblakih plina in prahu. Plin se skrči v vročo kroglo, ki začne žareti kot zvezda.

Tako je nastalo tudi naše Sonce. Toda okoli njega je ostalo še nekaj snovi, torej prašnatih delcev in plina. Ta se je vrtinčil okoli mladega Sonca, prah pa se je sprijemal v večja zrnca, ta v vse večje in večje kepe. Čez čas, v nekaj milijonih let, so kepe zrasle v velike skale. Na začetku je bilo okoli Sonca na milijarde teh skal. Vla­ dala je prava prometna zmeda in skale so se pogosto med seboj zaletavale in zaradi tega razpadale ali pa se sprijemale v vse večje skale. Največje skale ob trkih niso več raz­ padale, temveč so ujele manjše skale in vse bolj rasle. Tako so nastali prvi zametki plane­ tov, ki jim astronomi pravijo protoplaneti. Tudi ti so trkali med seboj in se lepili v vse večja in večja vesoljska telesa, ki so nazadnje polovila večino skal in plina na svojih poteh okoli Sonca.

Rodili so se planeti, ki so bili sprva vroče in žareče gmote, nato pa so se shladili in dobili današnjo podo­ bo. Med njimi je bila tudi naša Zemlja.

38 46

Zemlja dobi Luno Astronomi so dolgo raz­ mišljali in računali, kako je nastala Luna. Toda uganki niso prišli do konca, dokler niso za­ čeli uporabljati velikih superračunalnikov. S ta­ kimi računalniki je mogoče v zelo kratkem času narediti simulacije različnih načinov nastanka Lune. In pokazalo se je nekaj presenetljivega in stra­ šnega. Ko je bila Zemlja še zelo mla­ da in vroča, se je vanjo zaletel kot Mars velik planet. Toda Zemlja ni razpadla. Planeta sta se za zelo kratek čas zlila, večja količina snovi pa se je razletela v okolico. Prav ta snov se je ponovno združila v manjše vesoljsko telo – Luno, ki še vedno kroži okoli nas. Luna se je torej rodila v silovitem ve­ soljskem trku, ki se je zgodil pred približno 4,5 milijar­ de let. Zanimivo je, da je bila takrat Luna mnogo bližje Zemlji, kot je danes. Luna se še vedno oddaljuje od nas s hitrostjo nekaj centimetrov na sto let.

Luna je približno štirikrat manjša od Zemlje in povsem dru­ gačna od našega planeta. Dokler niso odkrili daljno­ gleda, si ljudje niso znali zamisliti, kakšno je njeno površje. Mnogi so menili, da je iz kristala in da na njej celo živijo nam podobna bitja. Toda daljnogledi so razkrili, da Luna nima ozračja, na njenem površju pa ni ne tekoče vode in ne življenja. Je ena sama kam­ nita puščava. Če gledamo v Luno s prostimi očmi, na njej vidimo le temnejša in svetlejša območja. Ker so nekoč mislili, da so temnejši madeži morja, jim še danes tako pravimo, čeprav so to le velike ravnice iz temne kamnine. Že manjši daljnogled pa razkrije, da je Lunino površje posejano z velikimi in majhnimi kra­ terji, za katere so nekoč menili, da so ugasli ognjeni­ ki. Toda to ne drži. Lunini kraterji so nastali takrat, ko so na njeno površje padla manjša vesoljska telesa.

Morda veš, kdaj so astronavti prvič pristali na Luni?

Andrej Guštin 47

FOTOGRAFIJE: NASA

ala

test

Si beremo misli?

Včasih zelo dobro vemo, kaj bi radi, pa tega kar nekako ne znamo povedati.

Drugič spet še nam samim ni jasno, kaj si želimo – kako naj bo jasno šele drugim? In potem mislijo, da nam delajo uslugo, v resnici nam pa parajo živce. Znaš jasno povedati, kaj ti je všeč?

Mama ve, da obožuješ pomfrit, in predlaga, 1.

da ga bo pripravila za kosilo. ** *

***

Malo se nasmehnem in prikimam: »Prav.« Molčim kot grob in se kot senca splazim h kosilu.

Kar poskočim v zrak: »Super!!!«

Prijateljica ti želi podariti knjigo in 3.

te sprašuje, ali si bolj želiš matematično

vadnico ali napeto pustolovsko zgodbo (seveda to drugo).

***

* **

Jasno povem, da bom bolj vesel pustolovke. Če me pozna, bo že sama uganila.

Vljudno mencam: »Vseeno mi je.«

48 40

Starši te sprašujejo, ali bi rojstni dan rad 2.

praznoval v ustanovi, ki se ti zdi najbolj

dolgočasna na svetu.

*** So nori?! Takoj se uprem. ** No, če že mislijo, da me bodo s tem razveselili ... * Čeprav nočem praznovati tam, prikimam.

Prijatelj ima kužka, ki si ga zelo želiš peljati 4.

na povodcu. Ko ti prijatelj to ponudi ... *** ... takoj primem za povodec. * ... se delam, da ne vidim. ** ... čakam, da mi ponudi še enkrat.

5.

Sošolci ti podarijo igračo, ki ti sploh ni všeč. *

***

**

Razočaran sem. Pričakujem, da mi ljudje berejo misli!

Prijazno povem, da bi jo raje zamenjal za kaj drugega.

Sprejmem jo. Potem se na njej nabira prah.

6.

V bližini domačega kraja je hiša strahov, ki si jo močno želiš ogledati. Oče predlaga, da te pelje.

* Praskam se po glavi. ** Brez večjih ceremonij grem z njim. *** Od veselja poplesujem.

Teta te povabi na torto. Ko skozi steklo opazujeta 7.

mamljive dobrote, vpraša: »Imaš raje sadno ali čokoladno?«

*

***

*

Prikrojim resnico: »Oboje enako.« Potem dodam: »No, mogoče raje drugo.« Brez oklevanja s prstom pokažem najmikavnejši kos.

Skomignem z rameni. Dobim napačen kos, ki se ga lotim s kislim nasmehom.

Barbara Jarc

Seštej zvezdice ob izbranih odgovorih. Rezultati:

7–11 *

Megla Redko pokažeš, kaj ti je všeč in kaj ne. Pri­ jatelji imajo zato s teboj kar nekaj težav, saj težko uganejo, s čim naj te razveselijo. Teža­ ve z njimi pa imaš tudi ti, ker se jim moraš kar naprej kislo nasmihati, ko »usekajo mimo«.

Poskusi kdaj prijazno povedati, kaj želiš. Saj to še ne pomeni, da si gospodovalen. Boš vi­ del, prijatelji ti bodo lahko večkrat polepšali dan.

12–16 *

Cinca marinca Čeprav ti je večinoma jasno, kaj si želiš in česa ne, tega ne kažeš preveč izrazito. Mor­ da zato, ker misliš, da to ne bi bilo vljudno, morda zato, ker še sam nisi preveč prepričan.

Ljudje težko uganejo tvoje misli. In veliko raje te bodo s čim razveselili, če boš razločno po­ kazal, da ti je to všeč. Torej le pogumno izrazi, kar misliš (seveda pa ostani vljuden).

17–21 *

Odločnež Zelo ti je jasno, kaj maraš in česa ne prene­ seš. To daš zelo jasno vedeti tudi okolici.

Dokler izražaš navdušenje, so veseli, če na veliko »šimfaš«, te pa postrani gledajo, mar ne? Dobro je, da veš, kaj bi rad. Vendar se včasih le poskusi zadržati in sprejmi tudi kaj manj všečnega, mogoče boš prijetno prese­ nečen. Tvoji bližnji pa tudi, zaradi tvojega le­ 41 pega vedenja!

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ