moj planet 9

www.mladinska.com/mojplanet • MESEČNIK, ŠT. 9 • MAJ 2010 • LETNIK 5 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET

TEST

9

Red za vsako ceno?

Nagradni natečaj za strip

e d a l e ž d e Opic Kakavovec

Po s t e r

1

sive celice domaÄ?e Ĺživali

4

Krave so nam tako blizu, da o njih gotovo vse vemo. Tako si mislimo, a verjetno so za nas tako vsakdanje, da o njih niti ne premišljujemo preveč. Ali res vemo vse o teh velikih rastlinojedih živalih, ki dajejo okusno pijačo, brez katere si ne predstavljamo niti enega dneva?

Udomačene Krave so udomačene živali. So najštevilnejši udoma­ čeni sodoprsti kopitarji. V nasprotju s psi so bile udo­ mačene predvsem zaradi neposredne koristi za človeka – kot vir hrane. Za nas so krave še vedno predvsem in v prvi vrsti proizvodne živali. Proizvajajo mleko in meso, ki sta pomemben del prehrane ljudi. Pasem krav je veli­ ko, večinoma pa se delijo na tiste, ki dajejo več mleka, in na tiste, ki bolje priraščajo. Prve imamo za mlečno proizvodnjo, druge pa za meso. Prav tako se njihova koža še vedno uporablja za izdelavo usnja. Včasih so te živali zelo pogosto uporabljali tudi za delo na poljih, danes pa so jih vsaj v našem okolju povsem zamenja­ li stroji. Vse bolj pa se uporablja tudi tisti manj želeni »proizvod« krav, gnoj, kot vir energije. Na blato krav ne gledamo več le kot na gnojilo ali onesnaževalca okolja, temveč se vse bolj uporablja za proizvodnjo toplote ali po predelavi kot gorivo.

O S E B ­N A IZ ­K A ­Z N I­C A

Vrsta:

Podvrsta: Družina: Teža: Brejost:

krave (Bos primigeni us)

B. p. taurus

govedo (Bovidae) od 500 do 900 kg 9 mesecev

Življenjska doba: od

15 do 25 let

5

Neverjetna prebavila Krave imajo, tako kot vsi predstavniki podreda prežvekoval­ ci, prav poseben želodec. Pravzaprav sploh nimajo pravega želodca, ampak veliko vrečo iz štirih delov. En del je tisti pra­ vi želodec (siriščnik), ki je približno takšen kot naš želodec, trije deli pred njim pa so tako imenovani predželodci – vamp (nekateri sladokusci imajo zelo radi kuhane vampe), kapica in prebiralnik. Prežvekovalci so zelo zanimive živali pred­ vsem zaradi njihove prilagoditve na izkoriščanje krme, ki je bogata s celulozo – celuloza je tisti del rastlin, ki je zelo zelo težko prebavljiv in je ljudje nikakor ne moremo prebaviti. Pri­ bližno tako je, kot bi jedli papir – tega pa vemo, da ne mo­ remo prebaviti. Kravam to uspeva, in ne le uspeva, celo zelo uspešne so pri tem. Iz težko prebavljive vlakninaste trave in sena jim uspe dobiti ne le dovolj energije, da zrastejo in se poredijo na kakih 600 kilogramov, ampak da dajejo še 20 ali več litrov mleka na dan! Če si predstavljamo ljudi, ki bi jedli le travo, kaj kmalu ugotovimo, da bi hitro shujšali – krave pa so v nasprotju z nami ob taki dieti sposobne preživeti, rasti in celo proizvajati. To so pravi proizvodni stroji na štirih nogah.

6

Živalsko kraljestvo v predželodcih To jim uspeva zato, ker v predželodcih, predvsem v vampu, živijo bakterije, praživali in druga mikro­ skopska bitja (teh je več kot 1000 na en mililiter vampovega soka!), ki v simbiozi s kravo predeluje­ jo trdo in slabo hrano v manjše in lažje prebavljive maščobne kisline in sladkorje, tako da jih krava v pravem želodcu in naprej v črevesju lahko prebavi in izkoristi. Vamp je največji predželodec, ki ima kar 100 do 150 litrov prostornine.

Dvakratna prebava Po hranjenju prežvekovalci predhodno slabo prežve­ čeno krmo z riganjem potisnejo v gobec, kjer jo na­ vlaženo s slino ponovno prežvečijo ter jo še drugič pošljejo v vamp na prebavljanje. Tako je izkoristek hrane še večji.

Krave rigajo in prdijo – in onesnažujejo?

… da krave lahko hodijo po stopnicah navzgor, zaradi zgradbe kolen pa ne morejo po stopnicah navzdol? … da krave v nasprotju s prepričanjem večine ljudi mleka ne dajejo ves čas, ampak le po tem, ko so imele telička? … da da ena krava v svojem življenju povprečno za 200.000 kozarcev mleka? … da krava proizvede tudi do 10 ton gnoja na leto? … da krave prežvekujejo tudi do osem ur dnevno? … da krava vsak dan popije več kot 150 litrov vode? … da imajo krave zelo dober voh in lahko vohajo dobrote tudi do več kilometrov daleč?

Maja Stopar

Krave so svete Indijci verjamejo, da so krave svete živali, ki jim moramo izkazovati enako spoštovanje kot mate­ ram. Tako prepričanje je nastalo, ker dajejo mleko, ki je vir življenja.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Pri prebavi nastaja veliko plinov, predvsem CO2, metan in amonijak, ki jih živali izločijo v okolje z riganjem in prde­ njem. Povprečno nastane na uro pri eni živali kar 30 litrov plinov, od tega pa kar 12 litrov metana. Vemo, da te pline prištevamo k toplogrednim plinom, kar pomeni, da tudi krave (ki jih je na svetu res veliko, da zadostimo našim pre­ hranskim potrebam) prispevajo k nastajanju prevelikih ko­ ličin toplogrednih plinov v našem ozračju. Proizvedle naj bi kar od 20 do 25 % vseh toplogrednih plinov. Metan vsrka veliko več toplote kot CO2, zato naj bi bil še bolj odgovoren za segrevanje našega ozračja.

Odrasla krava proizvede od 80 do 110 kg metana na leto, kar sicer ni prav velik vir tega plina, a upoštevati moramo, da je na svetu vsaj 1,3 milijarde krav. Razprave o točnosti predvidevanj, da je intenzivna živinoreja velik dejavnik pri segrevanju ozračja, še vedno potekajo, saj je zagotovo mnogo večji dejavnik izgorevanje fosilnih goriv in človeko­ va dejavnost. Vemo pa tudi, da brez toplogrednih plinov, ki absorbirajo sončno toploto in tako ogrevajo planet, življe­ nje, kot ga poznamo, ne bi moglo obstajati. Pravzaprav so krave (sicer res ne v takem številu) na svetu že precej dolgo, pa je ozračje ostajalo približno enako, občutno se je začelo ogrevati šele, ko je človek začel intenzivno izkoriščati mili­ jone let uskladiščena fosilna goriva. Živinoreja gotovo tudi prispeva k onesnaževanju našega planeta, a je le delček v mnogo večjem onesnaževanju, za katero lahko krivimo le svoj novi način življenja.

rastline

v a a k ov K

Že sadež je poslastica!

To, da je osnovna sestavina čokolade kakav, verjetno veste vsi.

Kako pridemo do njega, pa je že malo daljša zgodba ...

12

c e v

Kakav pridobivajo iz semen sadeža kakavovca, katerega latinsko ime je Theobroma cacao, kar pomeni hrana bogov kakav! Manjše drevo iz­ vira iz Srednje Amerike. Enkraten okus semen neobičajnih plodov so znali ceniti že Indijanci Azteki, ki so pripravljali napitek iz kuhanih zrn, imenovan xocolat. Namenjen je bil samo vladarjem. Nad njim je bil navdušen tudi Krištof Kolumb, ki je leta 1502 zrna pripeljal v Evropo.

Sprva napitka ni nihče maral, v 17. stoletju pa je začel postajati prilju­ bljen. A še dolgo so si ga lahko privoščili le najbolj premožni.

Polkilska čokolada z enega drevesa ...

Belo meso je prijetnega sladko-kislega okusa.

Do sedem metrov visoka drevesa kakavovca so pre­ poznavna po velikih ovalnih sadežih. V pol leta se razvijejo iz rdečih in belih cvetov, ki v šopih rastejo kar iz debla. Med zorenjem se sadeži spremenijo iz zelenih v rumene, oranžne ali rdečkastorjave plodove, v katerih so dragocena semena čoko­ ladne barve. Sadeži so dolgi do trideset centi­ metrov, težki okoli pol kilograma, v vsakem pa je od 30 do 50 semen velikosti mandljev. Ce­ loletni pridelek enega drevesa, ki ima običajno okoli petindvajset sadežev, zadostuje komaj za pol kilograma čokolade! Drevesa rastejo v senč­ nih deževnih gozdovih, vendar hibridne vrste, namenjene za gojenje, dobro uspevajo v nasadih na čistinah. Najboljši sadeži kakavovcev prihajajo iz tropskih dežel ob ekvatorju, predvsem iz Južne in Srednje Amerike, s Karibov, Zahodne Afrike in Papue Nove Gvineje.

13

sesalci

Pestro življe dželad Globoko na afriškem jugu, v visokih hribih črne dežele Etiopije živijo dželade, vrsta pavijana.

S košatimi grivami kraljujejo nad tisočmetrskimi prepadi in se za obiskovalce skoraj ne menijo.

Globoko v Afriki, v visokih hribih črne dežele Etiopije živijo dželade, vrsta pavijana.

S košatimi grivami kraljujejo nad tisočmetrskimi prepadi in se za obiskovalce skoraj ne menijo.

16

nje

Nekje v daljavi je zagrmelo – prihajala je popoldanska nevihta.

In po popoldnevu na zemljo hitro leže tema ... In te se dželade bojijo, saj se iz teme pogosto priplazijo njihovi sovražniki. Ve­ dela sva, da bodo opice kmalu začele svoj beg na varno, beg na poličke v stenah pod planoto, na kateri se »pasejo« čez dan.

Na poličkah bodo preživele noč, s prvim jutranjim svitom pa bodo s svojimi mladiči prihitele nazaj na zelene travnike.

Samo v Etiopiji

Čeprav naj bi v naravi živelo še med 40 tisoč in 50 tisoč dže­ lad, ti družabni in zanimivi sesalci živijo le v gorovju Simien na severu Etiopije. Vprašanje pa je, kako dolgo jih bo še toliko ...

Domačini jih – pa če verjameš ali ne – ne marajo preveč. Opice jim pogosto pojedo precej pridelka in se zato domačini pogosto kar utaborijo poleg svojih njiv in pazijo na žito. Veliko domači­ nov pa tudi verjame, da so za nesreče, ki včasih doletijo kakšno vas, krive prav dželade.

Ampak zakaj bi se opice naselile prav v gorovje na višini nekaj tisoč metrov, v dež, mraz, meglo in pod neizprosno sonce? Od­ govor je seveda povezan s hrano. Dželade imajo v nasprotju z drugimi opicami najraje travo, njena semena in koreninice, tu in tam pa si privoščijo še kakšno sadje ali žuželko. In prav trava je tukaj, na traviščih, ki se skoraj dotikajo oblakov,

izjemno sočna. Ena skupina dželad, v kateri O S E B ­N A IZ živi tudi do tisoč opic, lahko travo s hitrimi gibi ­K A ­Z N I­C A svojih spretnih rok »popase« čisto na kratko Latinsko ime: Theropithecus gelada – kot bi travo pokosili s kosilnico! Da pa džela­ Velikost: približno 70 cm , rep je lahko

de semena lažje izluščijo, imajo izjemno moč­ dolg tudi do po l metra ne sekalce, ki jih rade tudi »posončijo«. Poleg Teža: samice do 14 kg ,

tega imajo dželade v hribih precej več miru kot samci do 21 kg njihove kolegice opice iz doline. Dželade sicer Opis: rjav kožuh, do lga dlaka,

čez dan zmoti kak obiskovalec z aparatom, a tudi pleča odraslih samcev

nas lokalni vodiči hitro podučijo, da naj se pre­ pokriva dolga griva mikamo počasi in mirno, da ne bi vznemirili opic.

17

sive celice vesolje

Ko zasveti no super Nekoč so bili astronomi in tudi drugi ljudje nadvse presenečeni in celo prestrašeni, ko se je na nebu pojavila »nova« svetla zvezda. Nekatere »nove zvezde« so bile tako svetle, da jih je bilo videti sredi sončnega dne. Njihov sij pa je v nekaj tednih zbledel in za vedno so izginile z neba. Taki pojavi so zelo redki, saj se zgodijo le vsakih nekaj sto let. Danes vemo, kaj so te nenavadne zvezde.

Zvezde niso večne. V prostor pošiljajo ogromne količine energije v obliki svetlobe. Ta energija nastaja v njihovih sredicah.

Tam se najlažji element vodik zliva v težje elemente, pri čemer se sprošča energija in zvezde lahko svetijo mili­ jarde let. Ko zvezde porabijo zalogo vodika, se njihovo življenje bliža koncu. Najbolj dramatičen konec doži­ vijo zvezde, ki imajo več kot trikratno maso Sonca.

Ko jim povsem zmanjka vodika, se notranji deli zvezde skoraj v hipu sesedejo, zunanji deli pa v strahoviti eksploziji odletijo v okoliški pro­ stor. Takemu dogodku pravimo supernova.

Pri eksploziji supernove se sprostijo ogro­ mne količine energije, saj ta nekaj tednov sveti kot milijarde navadnih zvezd skupaj.

Današnji astronomi opazujejo večino eks­ plozij supernov v zelo oddaljenih galaksi­ jah, med bližnjimi zvezdami pa že več kot 400 let ni bilo nobene. Zadnjo eksplozijo su­ pernove v naši Galaksiji je leta 1604 opazoval znameniti nemški astronom Johannes Kepler.

Tedanji astronomi s svojim znanjem in brez tele­ skopov pojava niso mogli razumeti.

38 30

Vse, kar je po eksploziji supernove ostalo od zvezde, je vroč svetleči plin, ki se širi po vesolju.

ova

Prva in do sedaj edina bližnja superno­ va v zadnjem obdobju je zasvetila leta 1987 in je bila vidna le na južni zemeljski polobli. Odkril jo je ka­ nadski astronom Ian Shelton, ki je takrat v Čilu s posebno astro­ nomsko kamero slikal Veliki Magelanov oblak. To je bil ve­ lik dogodek za astronome, a so bili tudi delno razočarani, saj supernova ni eksplodirala tako blizu, kakor bi si žele­ li. Veliki Magelanov oblak je namreč manjša satelitska ga­ laksija, ki je od nas oddaljena dobrih 170 tisoč svetlobnih let.

Vseeno lahko danes z velikimi tele­ Čudoviti ostanek supernove skopi občudujemo nadvse slikovite iz leta 1987 ostanke zvezde, ki se je razpočila pred 23 leti. Njeni ostanki spominjajo na svetle­ če kolobarje ali celo na nekakšno oko. Še bolj zanimiv je skoraj 1000 let star ostanek eksplo­ zije supernove. Leta 1054 so bili kitajski astronomi za­ čudeni nad pojavom nove zvezde, ki je bila tako svetla, da jo je bilo nekaj tednov videti sredi belega dne. Da­ nes je na njenem mestu vidna meglica Rakovica, ki je od nas oddaljena približno 6500 svetlobnih let. Zvezda, ki je eksplodirala kot supernova in za seboj pustila ču­ dovito meglico, je ob svojem nastanku imela približno desetkrat večjo maso od Sonca. Rakovica je vidna tudi z večjim daljnogledom. S Hubblovim vesoljskim telesko­ pom so posneli meglico in razkrili neverjetne podrobno­ sti v njeni zgradbi. Plini, ki so se ob eksploziji razleteli na vse strani, se bodo postopoma porazgubili v vesolj­ ska prostranstva in se pomešali z drugimi oblaki pra­ hu in plinov, iz katerih se bodo rodile nove generacije zvezd in planetov.

s sodobnimi teleskopi žal niso mogli opazovati še kake bližnje supernove, a je po svoje to tudi sreča. Če bi namreč supernova eksplodirala blizu nas (to v vesolju pomeni nekaj deset svetlobnih let*), bi njena silovita svetloba lahko uničila življenje na Zemlji. Lahko smo mirni, saj so znanstveniki ugotovili, da med bližnjimi zvezdami ni nobene tako velike, da bi postala superno­ va. Huh! SLOVARČEK ba v enem letu; znaša pri­ Svetlobno leto – razdalja, ki jo prepotuje svetlo nas potuje svetloba pri­ do Lune Od etrov. kilom rd milija tisoč deset bližno žje zvezde 4 leta. bližno 1 sekundo, od Sonca 8 minut, od najbli

Meglica Rakovica je ostanek supernove iz leta 1054 in je vidna v ozvezdju Bik.

Andrej Guštin

39 31

FOTOGRAFIJE: NASA

Astronomi

sive celice

LAHKA križanka SESTAVIL JOŽE PETELIN

PROGRAM

POSLIKANI INDIJANSKI PREBIVALKA OKOLICE STEBRI

2 3

1

2

8

ŠPORTNO PRIZNANJE

4 GOLMAN IZVIR, IZ KATEREGA BRUHA VODA

3

NAMIZNO PREGRINJALO ČRTA V GEOMETRIJI

7

5

6 NAŠA TOVARNA ZDRAVIL

ENAKI ČRKI

1. IN 16. ČRKA

* ŽENSKO IME

EDVARD

5

IME ILUSTRA­TORKE SOTTLER

7

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

8

6

1

4

Sestavil: Jože Petelin

Besedo iz obarvanih polj napiši na dopisnico in jo na pošlji najpozneje 31. do maja na naslov: Moj planet, Iskano drevo, sicer značilno za tople kraje, napiši dopisnico in jo do pošlji 31.2010 oktobra 2009 na naslov 1536 Ljubljana.

NeLjubljana. pozabi pripisati svojih podatkov.

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dvaizžrebali nagrajenca, Moj planet, 1536 Ne pozabi pripisati svojih podatkov.

Med pravilnimi odgovori bomo dva ki bosta prejelakiknjigo zbirkeknjigo Zaliv dinozavrov. o pravilihVeč za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in nagrajenca, bostaizprejela iz zbirke PetVeč prijateljev. o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih dovoljenju si preberite strani 55.na strani 55. podatkov instaršev dovoljenju starševna si preberite Ime številki Mojega Ime nagrajencev nagrajencev bo bo objavljeno objavljeno na na internetni internetni strani strani www.mladinska.com/mojplanet www.mladinska.com/mojplanet in in vv junijski novembrski številki Mojega planeta. planeta.

50 42

nagradno

vp ra ša nje

Kdo sem?

FO­TO­GRA­FI­JA: SHUT­TER­STOCK

Mmm, kako dobra mačka, si nedvomno pomislil ob pogledu name. In imaš prav: veli­ kosti navkljub sem namreč bližnja sorodnica malih mačk. Znam presti, rjoveti pa ne, a nič zato, glavno, da se me bojiš ... Da ne? Počakaj, da zaslišiš moj krik kje v divjini. Živim v Severni, Srednji in Južni Ameriki, od tropskih predelov do zasneženih gorskih pokrajin. Pravijo mi tudi kuguar, gorski lev, srebrni lev … Naj tu skromno omenim, da me v Guinnessovi knjigi rekordov navajajo kot žival z največ imeni! Še nekaj zmago­ valnih številk: z mesta skočim tudi 7 metrov in več, v višino pa 5 metrov. Tečem hitreje kot 70 km/h, a sem bolj tekačica na kratke proge. Sem samotarka, družim se le v času parjenja. Po treh mesecih se skoti od 2 do 6 mladičev, za katere skrbijo samo samice.

Mladiče morajo braniti celo pred očetovo šapo, saj jih ta pogosto ubije! Plenim jele­ njad, ovce, govedo, zato me ljudje preganjajo. Čeprav ljudje seveda niste na mojem meniju, ne morem zanikati, da ni napadov na vas vedno več … Zaradi vaših posegov v naravo namreč vse pogosteje trčimo drug ob drugega. Me prepoznaš?

Jasna Merc

Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. maja 2010 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana.

Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 2 nagrajenca, ki bosta prejela knjigo iz zbirke Domači ljubljenčki. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55.

Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v junijski številki Mojega planeta.

43 51