Mp 10

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • JUNIJ 2013 • LETNIK 8

10

MESEČNIK, ŠT. 10 • JUNIJ 2013 • LETNIK 8 • 3,74 € za naročnike v šoli, 3,99 € za naročnike na domu, 4,70 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Sladko maščevanje

S v i zc i

Na travniku Kaj je vodni odtis

divje

živali

Prikupna kosmata gmota seveda ne zavija samo čokolade, kot prikazujejo v reklami, pač pa ima v naravi povsem drugo vlogo. Alpski svizec (Marmota marmota) je eden največjih glodavcev, zanj pa je značilno tudi zimsko spanje ali hibernacija.

4

c e z i v S

Velikokrat jih lahko opaziš, kako skoraj negibno ždijo na sončnem kamnu pred brlogom. A še zdaleč ne počivajo.

Oprezajo naokoli in so pozorni na razne šume blizu in daleč. Brž ko zaznajo nevarnost, se postavijo na zadnje tačke, glavo dvignejo visoko vznak in glasno, z rezkimi piski opozarjajo svojo skupnost na nevarnost. Oglasijo se še drugi ter poskrijejo v brloge, dokler ni zrak spet čist.

Takšna nevarnost je lahko človek, še večkrat pa ujede, planinski orel in lisica.

Zimski zaspanci V rovih, kjer prenočujejo, tudi prezimijo. To traja kar nekaj mesecev (od 5 do 6), v tem času pa se jim zmanjšajo vse življenjske funkcije. Imajo upočasnjeno prebavo in dihanje, zniža se jim telesna temperatura, ravno tako srčni utrip. Spomladi, ko temperatura začne naraščati (in doseže okoli 25 °C), pa ponovno postanejo zelo aktivni in predvsem zelo nenasitni. Ves čas so v gibanju, da naberejo različne trave, zelišča, korenine, semena … Svizec nabere in poje na dan tudi do poldrugi kilogram zelenja.

Vmes pa se pusti razvajati sončnim žarkom.

5

zanimivosti iz sveta

Osupljivi kulturni spom

Machu Picchu – izgubljeno mesto Inkov Machu Picchu so razvaline starodavnega mesta Inkov v gorovju Andi v Peruju. Izgubljeno mesto leži na sedlu med gorama Machu Picchu in Huayna Picchu na višini 2350 metrov. Zgrajeno je bilo okoli leta 1450 kot počitniško mesto za inkovsko plemstvo. Machu Picchu nad dolino reke Urubamba sestavlja okoli 140 hiš, tudi templjev in trgov. Kamniti zidovi so zgrajeni tako natančno, da v kamnite reže ni moč vtakniti niti noževe konice. Mesto je imelo na terasastih pobočjih zemljišča za pridelavo hrane, lastne vire vode in celo namakalni sistem. Zapuščeno mesto je prerasel gozd, zato so ga odkrili šele leta 1911.

Velika sfinga

– največji kip iz enega kosa kamna Velika sfinga stoji na puščavski planoti ob reki Nil v mestu Giza v Egiptu. Zgradili so jo starodavni Egipčani, znanstveniki pa ocenjujejo, da je stara najmanj 5000 let. Je eden največjih kipov na svetu, ki je narejen iz enega kosa kamna. Dolga je več kot 70 metrov in visoka 20 metrov. Predstavlja mitološki lik, ki je pol človek in pol lev. Sfinga, ki ji manjka nos, varuje tri piramide v Gizi, med katerimi je najbolj znana Keopsova piramida. Velika sfinga in piramide v Gizi so vpisane v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Stonehenge – kamniti velikan iz prazgodovine Stonehenge stoji v jugozahodni Angliji. Čeprav je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, gre za natančno zgrajeno kamenodobno svetišče. Stonehenge je bil zgrajen okoli leta 3000 pr. n. št. Sestavlja ga niz kamnitih krogov, sredi katerih stoji oltarni kamen. Največji kamni tehtajo do 45 ton (toliko tehta 9 slonov). Ime Stonehenge je anglosaškega izvora in pomeni »kamnite vislice«. Arheologi domnevajo, da je povezan z verskimi obredi in pokopavanjem umrlih. Nekateri raziskovalci pa pravijo, da gre za starodavno astronomsko opazovalnico.

Danes ga obiskujejo turisti in romarji z vsega sveta.

8

meniki sveta Tadž Mahal

– svetovna arhitekturna mojstrovina Tadž Mahal je razkošna palača pri mestu Agra v Indiji. V 17. stoletju jo je dal zgraditi mogulski vladar šah Džahan v znak žalovanja za svojo perzijsko ženo, ki je umrla pri porodu štirinajstega otroka. Tadž Mahal v perzijskem jeziku pomeni »krona palač«. Palača je prekrita z belim marmorjem in okrašena z dragimi in poldragimi kamni. Gradili so jo 23 let, njeno notranjost pa so okrasili najboljši umetniki iz Perzije in Turčije. Tadž Mahal je biser muslimanske umetnosti in mojstrovina svetovne kulturne dediščine. Danes kulturni spomenik ogrožajo vremenski vplivi, promet in onesnaževanje.

Grad Neuschwanstein

– arhitekturna lepota bavarskih gradov Grad Neuschwanstein stoji na Bavarskem v južni Nemčiji. Zgraditi ga je dal kralj Ludvik II., ki je vladal med letoma 1864 in 1886. Kralj si je dal zgraditi tri gradove, saj je rad menjaval bivališča. Danes bi rekli, da je šel na vikend.

Kralj, ki je bil znan tudi po imenih Labodji kralj in nori Ludvik, je oboževal umetnost in razkošje. Zaradi zapravljanja denarja je svoje podložnike skoraj pahnil v propad. Kralj ni imel potomcev in je pri 41. letih skrivnostno umrl. Ameriški ustvarjalec animiranih filmov Walt Disney je grad Neuschwanstein uporabil za film o Trnuljčici. Danes je grad ena najbolj obiskanih turističnih točk v Nemčiji.

– eno od sedmih čudes sveta

Zakladnica, ki se skriva v hriboviti notranjosti Jordanije, je najznamenitejša zgradba starodavnega mesta Petra. Zgradili so jo Nabatejci, starodavno arabsko ljudstvo, ki so živeli na ozemlju med Sirijo in Arabskim polotokom.

Bogastvo jim je prinesel karavanski posel na trgovskih poteh. Okoli 1. stoletja so zgradili veličastno mesto Petra, ki se je skrivalo v ozki skalnati soteski z 200 metrov visokimi stenami.

Zakladnica je izklesana v rjavordečo skalo in je bila grobnica pomembnega nabatejskega kralja. Danes je glavna turistična znamenitost Jordanije in eno od sedmih čudes sveta.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Zakladnica

Vlasta Mlakar 9

poskusa

Poskusa

z zracnim

Gotovo si se kdaj potapljal oziroma potapljala v morju ali bazenu. Vdihneš in hop pod gladino. Takrat pa začutiš, kako ti voda stiska pljuča, plavalna očala ali potapljaško masko. Globlje ko se potopiš, večji pritisk čutiš. To je tlak vode, ki s svojo težo z vseh strani pritiska nate. Zelo podobno na nas pritiska zrak, a po navadi tega sploh ne občutimo. Zakaj?

Zrak ima tezo Na prvi pogled se zdi, da je zrak nekako brez teže. Kakor bi na nas ne deloval s tlakom. Toda to ne drži. Nad nami je več kilometrov debelo ozračje, ki s svojo sicer sorazmerno majhno težo povzroča tlak, podobno kot ga voda na potapljača. Mi pa tega ne občutimo ali opazimo, ker je zračni tlak okoli POTREBUJEŠ: nas povsod skoraj enak.

Pojave, povezane s • v eliko polo časopisnega papirja tlakom, pa zaznamo, če • daljše ravnilo pride do razlike tlakov.

Zračni tlak lahko občutimo pri enostavnem poskusu.

POSTOPEK Na mizo najprej položi daljše ravnilo. En konec ravnila naj gleda približno deset centimetrov čez rob mize. Na mizo čez ravnilo položi večji kos papirja, najbolje kar veliko časopisno polo. Papir zgladi in poskrbi, da se čim bolj prilega mizi.

Na mizo položimo ravnilo, nanj pa časopisni papir.

Poskusi še sam. Meni se je ob udarcu po ravnilu papir strgal.

Nato z veliko silo udari po koncu ravnila, ki gleda čez mizo. Zgodi se nekaj nenavadnega. Čeprav je list papirja lahek, ga ravnilo ob udarcu ne more dvigniti. Navadno se papir raje strga ali celo zlomi ravnilo. Kot bi na papirju ležala velika teža.

12

Voda v narobe obrnjenem kozarcu

tlakom

Je mogoče kozarec z vodo obrniti, da voda ne steče iz njega?

Da, če znaš dovolj fizike in si tudi malo spreten.

POSTOPEK

POTREBUJEŠ: • steklen ali plastičen kozarec • debelejši papirček • vodo

V kozarec najprej nalij za prst vode.

Nanj položi papirček, ki mora pokriti vso odprtino kozarca. Nato z eno roko pridrži papir, z drugo pa kozarec hitro obrni. Mogoče se ti v prvo ne posreči, a z malo vaje se pri obratu kozarca voda ne izlije. Le kako je to mogoče?

Spomnimo se zračnega tlaka. Ta pritiska tudi na papir na obrnjenem kozarcu. Teža vode seveda pritiska navzdol. Pri tem v kozarcu ustvari manjši tlak od zunanjega. Seveda! Večji zunanji tlak tako zadrži težo vode v kozarcu.

Zakaj je tako Ker pod papirjem skoraj ni zraka, zračni tlak nanj pritiska le z vrha.

Pri hitrem udarcu po ravnilu zrak nima časa priti pod papir, zato pri tem premagujemo velik tlak zraka.

Tlak zraka je v resnici zelo velik. Na kvadratni meter površine pritiska tako, kot bi pritiskala teža ene tone!

FOTOGRAFIJE: ANDREJ GUŠTIN, MAJA BAJŽELJ, ILUSTRACIJA: JAKA VUKOTIČ

V kozarec natočiš malo vode in čezenj položiš papirček. Nato kozarec obrneš in …

Poglej! Meni je uspelo. Voda je ostala v kozarcu, čeprav je obrnjen.

Poskusa lahko izvedete doma ali v šoli. Pri prvem poskusu pazite, pa da se ne boste ob udarjanju po ravnilu poškodovali, pri drugem ali zunaj e izvajajt ga Zato i. lahko računate s tem, da se boste zmočil i mokrim malo tudi včasih in imi nad umivalnikom … S takimi zabavn sebe. okoli poskusi spoznavate svet Andrej Guštin 13

žuželke

Muhe sploh ni Muhe so ena največjih skupin žuželk, ki jih najdemo povsod, saj jih obstaja več kot

100.000 vrst!

prozorno krilo

vitke noge nežne ščetine

16

iso od muh!

avelši

...

… da imajo muhe v primerjavi z drugimi žuželkami samo en par pravih kril in spadajo med dvokrilce? Zadnja krila so zakrnela v majhne ravnotežne organe. … da domača muha zelo hitro leti? V eni uri lahko preleti več kot sedem kilometrov, kar je 350.000-kratna dolžina njenega telesa! Si predstavljaš, da bi muha, če bi bila tako velika kot reaktivno letalo, v eni uri skoraj obkrožila Zemljo? … da k muham spadajo brenčačke, mušice, obadi, komarji, trzače, muhe cece …? … da se ličinke muh imenujejo žerke in so drobne, bele, zvite cevaste oblike? Žerke se v idealnih razmerah zelo hitro razvijajo in se zabubijo v enem tednu. … da so nekatere vrste muh prenašalke nevarnih bolezni?

Najbolj so nevarne muhe, ki sesajo kri. Komarji razširjajo malarijo, muhe cece pa spalno bolezen.

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

sestavljeno oko

… da imajo muhe kot tudi vse žuželke tri pare nog?

… da je na fotografiji domača muha? Samica odloži vsak dan od 100 do 150 jajčec v gnijoče snovi. … da imajo muhe zelo velike oči in vitke noge? … da navadna hišna muha prenaša bakterijske in virusne okužbe?

M. B.

17

V A R T

ekosistem

Spomladi ob mlaki indel v njej dogaja Travniki sose pomemben naše marsikaj krajine. zanimivega.

Obrežno rastje kulturne So življenjski na novo mnogih požene,rastlinskih mnoge rastline prostor in zacvetijo, žabe v vodo odlagajo živalskih vrst. Poznamo različnemrest vrste in iz njega se razvijejo paglavci, okoli travnikov: gojene nižinske travnike, mlake spettravnike, začno letati kačji pastirji ... mokrotne suhe kraške travnike, visokogorske travnike ...

Skoraj vsi travniki v nižinah so nastali zaradi delovanja človeka, ki je pred davnimi časi izkrčil gozdove. Če na travnikih opustimo košnjo in pašo, se sčasoma ponovno zarastejo z lesnatimi rastlinami.

1.

1. Travniki so dobili ime po travah – vitkih, visokih rastlinah z ozkimi listi in drobcenimi cvetovi. Vse trave so vetrocvetke. Na travnikih jih raste na desetine različnih vrst. Ni jih lahko razlikovati med seboj. Na sliki je pasja trava.

Poleg trav najdemo na travnikih še celo vrsto drugih rastlin, med katerimi mnoge bujno in barvito cvetijo. Bolj ko je travnik raznobarven, bolj je raznovrstno njegovo rastlinstvo.

2.

2. Med zlaticami na travnikih najpogosteje srečamo ripečo zlatico. Vse zlatice so strupene, zato se jim živina izogiba.

3.

4.

3. Modrovijolični cvetovi travniške kadulje so oblikovani na prav poseben način: ko jih obišče žuželka, se prašniki, skriti pod zgornjim delom cveta, sprožijo, približajo žuželki in jo naprašijo s cvetnim prahom. Poskusi še ti: vzemi travno bilko in jo vtakni v cvet. Kaj se zgodi?

4. Detelje vsi poznamo. Poleg črne detelje, ki cveti rožnato, na travnikih pogosto srečamo tudi plazečo deteljo, ki ima bele cvetove, in poljsko deteljo, ki cveti rumeno. Vse detelje so odlične krmne rastline, črno deteljo pa uporabljajo tudi kot zdravilno zelišče.

5. Nežni cvetovi zvončic se na travniku odpirajo od konca maja do avgusta. Na sliki je razprostrta zvončica.

5.

VNI K

Poleg rastlin na travniku živijo tudi različne vrste živali. Mnoge si najdejo hrano in zavetje na travniških rastlinah, veliko pa jih živi tudi v tleh. Poleg drobnih nevretenčarjev, kot so pajki in žuželke, najdemo na travniku tudi večje živali, na primer kuščarice in slepce, kače, miši, krte ... Na travnikih si iščejo hrano mnoge vrste ptic, nekatere pa tu tudi gnezdijo.

6. Cvetni pajek na ivanjščici je pravkar ujel svoj plen.

6.

Med žuželkami so na travniku najbolj opazni metulji. Od blizu jih lahko opazujemo na cvetovih, ko srkajo sladko medičino s svojimi dolgimi sesalnimi rilčki. Včasih naletimo tudi na gosenice metuljev. Te se prehranjujejo drugače kot odrasli metulji: jedó liste rastlin.

Gosenice različnih vrst metuljev se hranijo z različnimi vrstami rastlin.

7.

7. Metulj lastovičar srka medičino iz cvetov glavinca.

8.

8. Gosenica lastovičarja se hrani z listi rastlin iz družine kobulnic, kamor spada tudi korenje.

9.

10.

10. Murni živijo v tleh. Pred vhodom v svoj rov samec spomladi in poleti glasno čirika. S svojim napevom vabi k sebi samice in obenem odganja druge samce. Poslušaj murnovo petje na pokošenem travniku in poskusi poiskati vhod v rov! Če s travno bilko pobezaš v murnovo luknjo, bo muren morda prišel ven in si ga boš lahko ogledal.

11. Čmrlja se sladkata z medičino, ki nastaja v cvetovih grabljišča.

11.

12.

12. Krt je prilagojen na življenje pod zemljo. Oči ima zakrnele, dlani pa lopatasto oblikovane. Z njimi si izkoplje podzemne rove. Kupom izkopane zemlje, ki jih narine na površje, pravimo krtine. Glavna hrana krtov so deževniki.

21 Tinka Bačič

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

9. Na travnikih najdemo veliko različnih vrst kobilic. Visoke skoke jim omogoča okrepljeni zadnji par nog. Tudi murni spadajo med kobilice.

Nušin

kotiček

Tačke na poč

Poletje prinaša veliko priložnosti za potepanja. Bodo vaši hišni ljubljenčki med počitnicami z vami raziskovali svet ali bodo ostali v domačem varstvu?

Na morje Še preden načrtujemo dopust, je dobro vedeti, kje bo med tem naš živalski sopotnik. Ga bo med našo odsotnostjo čuval sorodnik ali družinski prijatelj? Bomo raje poiskali mačji ali pasji hotel, kjer se bo naš domači ljubljenček dobro počutil? Možnosti je več kot dovolj, da lahko izberemo tako, ki bo ustrezala potrebam in značaju naše živali in ne nazadnje našim zmožnostim.

Najpogosteje se za potovanje z ljubljenčkom odločajo skrbniki psov. Ko načrtujejo dopust, izberejo nastanitev, kjer so dobrodošle tudi živali.

Načrt poti • Pri daljši poti načrtujemo vožnjo tako, da se izognemo potovanju v najbolj vročem delu dneva,

Med vožnjo naj bo naša žival v transporterju. To velja tako za mačke in pse kot za vse druge hišne živali. Če imamo premajhen avto za večji pasji transporter, lahko kupimo posebno oprsnico, ki jo pripnemo na psa kot varnostni pas.

Pomembno je, da je živali med vožnjo udobno, ravno tako pa tudi, da je varna. Med postanki živali ne puščamo same v neprezračenem avtomobilu, saj lahko tvegamo ...

• odpotujemo ponoči ali zgodaj zjutraj in načrtujemo dovolj postankov, da se lahko naša žival pretegne, osveži s hladno vodo in opravi potrebo, • poskrbimo za to, da med zunanjo temperaturo in temperaturo v avtomobilu ni prevelike razlike (avto naj bo zmerno klimatiziran), • žival po potrebi hladimo tudi z vlažnimi krpami.

… vročinski udar!

Ne pozabimo, da naša žival težje prenaša visoke temperature kot mi. Ko je nam vroče, je lahko zanjo že usodno. Če je žival preveč izpostavljena vročini, začne sopsti, pospešeno dihati in se sliniti, nato sledi nezavest. To so najvidnejši znaki vročinskega udara, ki resno ogroža življenje našega ljubljenčka. Če opazimo katerega od znakov, se nemudoma povežimo z najbližjim veterinarjem, svojo žival pa ohlajajmo s hladnimi obkladki ali mlačno vodo.

52

i h t i c n a č Na poti ali med dopustom lahko naletimo na slabotno žival, ki se ne more skriti pred sončnimi žarki in vročino, prav tako pa nima na voljo pitne vode. V takem primeru brez odlašanja pokličemo policijo (113). Enako velja, če med vožnjo opazimo žival, ki lahko povzroči nevarnost v prometu. Ob najdbi zapuščene živali, ki ni življenjsko ogrožena, se povežemo z zavetiščem ali Centrom za obveščanje (112).

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ALENKA SPAZZAPAN

Poletje je pravi čas za sprostitev, zabavo in pridobivanje novih znanj na malce drugačen način. Zanimivo priložnost za preživljanje prostega časa v družbi kosmatincev ponuja Društvo za zaščito živali Ljubljana, ki organizira poletni mladinski tabor na temo odgovornega odnosa do živali. Tam se bodo otroci od 10. do 12. leta starosti takoj po koncu šolskega leta učili razumevanja in spoštovanja pasje narave in temeljev komunikacije s psi. Več informacij o taboru »S tačko v roki« je dostopnih na spletni strani društva.

Ne glede na to, ali vroče dni preživljamo doma ali na dopustu, mora naša žival vedno imeti hladno vodo, sprehod vsaj dvakrat na dan (zjutraj in zvečer), možnost za počitek v senci in za osvežitev oziroma kopanje. Tudi vroči poletni dnevi so lahko razgibani in brezskrbni.

Z mačko, psom in belim dihurjem se lahko odpravimo v drugo državo Evropske unije, ko: • imamo evropski potni list za hišno žival, • je naša žival čipirana in • cepljena proti steklini.

Več o tem, v kakšnih razmerah se lahko s svojo živaljo odpravimo v tujino, izvemo pri veterinarju ali na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Naj bodo letošnje poletne počitnice nekaj neponovljivega za vas in za vaše kosmate in repate prijatelje!

Nuša Ema Miklavec

Društvo za zaščito živali Ljubljana 53