moj planet 2, magazine for kids

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • OKTOBER 2012 • LETNIK 8

2

MESEČNIK, ŠT. 2 • OKTOBER 2012 • LETNIK 8 • 3,74 € za naročnike v šoli, 3,99 € za naročnike na domu, 4,70 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

P a nda

Listi in plodovi Potepanje po solinah

ogrožena

vrsta

i k p š a a j r O

O debelušnih in počasnih črno-belih pandah večina ljudi ve predvsem dvoje: da so zelo ogrožena vrsta in da so tako ljubki, da jih je nemogoče gledati, ne da bi se človek popolnoma raznežil. Oboje je pripomoglo k temu, da so pande postali simbol naravovarstva, hkrati pa našli pot v neštete zgodbe, filme, risanke in knjige.

osebna izkaznica Strokovno ime:

Ailuropoda melanoleuca

Višina ramen:

75 cm

Dolžina: Teža:

150 cm + 10–15 cm dolg rep samci 100–150 kg, samice do 100 kg

Teža mladiča ob rojstvu: 90–130 g pri 5–6 letih Spolna zrelost: Življenjska doba:

4

v ujetništvu 25–30 let

Visoko v kitajskih gorah se danes potika naokoli od 1600 do 3000 pand. Natančne številke ne ve nihče, vsekakor pa jih je tako malo, da so naravovarstveniki zaskrbljeni. To so še zadnji predstavniki svoje vrste, ki je bila nekoč razširjena povsod po severni in vzhodni Kitajski in okolici, vendar jih je intenzivno izsekavanje bambusovih gozdov prisililo, da so se umaknili v višave med 1200 in 3900 m nadmorske višine. V zadnjem desetletju so bili pande deležni veliko pozornosti – kitajska vlada je ustanovila preko 50 naravnih rezervatov, v katerih živi skoraj polovica današnjih pand. Vsi ti napori so končno obrodili sadove in danes pandam v divjini kaže veliko bolje kot nekoč, vendar je njihova prihodnost še vedno negotova.

anda Ljubitelji bambusa Ne glede na skrb vzbujajoče številke pa pande svo­ je dneve preživljajo prav lenobno in uživaško – 10 do 12 ur na dan jedo, preostali čas pa v glavnem pre­ spijo. Prav njihova prehrana je eden glavnih razlo­ gov, zakaj pande v današnjem okolju težko preživijo.

Njihov jedilnik je namreč izjemno dolgočasen – jedo skoraj izključno samo bambus.

Občasno si življenje popestrijo s sadeži, ribami, malimi glodavci ali žuželkami, vendar bambus vseeno sestavlja kar 99 odstotkov njihove prehrane. To pomeni, da so od njega življenjsko odvisni in seveda težko preživijo, saj je bambusovih gozdov vse manj.

Da je stvar še bolj zapletena, je bambus precej muhasta rastlina.

Vsi bambusi iste vrste cvetijo naenkrat, potem pa hkrati odvržejo semena in odmrejo. Preden so novi poganjki, ki zrastejo iz se­ men, dovolj veliki, da jih pande lahko pojejo, mine več let in med­ tem se morajo pande prehranjevati z drugimi vrstami. Zato ni dovolj le, da je v življenjskem okolju pande veliko bambusa, zelo pomembno je tudi, da bambus pripada različnim vrstam.

Zelo poseben palec Navdušenje nad bambusom pa ima tudi druge, manj neprijetne posledice.

Lomljenje bambusa zahteva precej ročnih spretnosti in pande to rešujejo s šestim prstom, ki ima isto vlogo kot naš palec: omogoča oprijemanje. Pravzaprav ni čisto pravi prst, v resnici gre za podaljšano koščico zapestja, ki pa pandam vseeno omogoča, da izjemno spretno lomijo bambusove vršičke in smukajo liste.

Tako spretne roke imajo poleg pand samo še opice in človek.

5

naravni pojavi

g n o j u O

Na ogenj pogosto pomislimo, ko slišimo gasilsko vozilo, ki s sireno in prižganimi lučmi hiti po mestu. Ogenj vidimo, ko opazujemo kres ob prvem maju ali svečko na pokopališču.

Ogenj nas lahko greje (ogenj gori v peči ali štedilniku) ali pa si z njim svetimo (prižgemo baklo ali svečko).

Kaj pravzaprav je ogenj?

Ogenj nastane zaradi gorenja, ki je kemijska reakcija. Gre za spajanje gorljive snovi s kisikom, kjer se, ko steče reakcija, sprošča energija v obliki toplote. Gorenje večine goriv (les, plastika, papir, tekstil, večina vnetljivih tekočin) tudi dobro vidimo, saj oddaja vidno svetlobo, sprošča pa se tudi dim. Prav zato, ker se med gorenjem sprošča toplota, nas gorenje tudi greje. Gorenju lahko rečemo tudi ogenj, ta pa lahko po­ stane požar, povzroča škodo, je nevaren za ljudi in je neobvladljiv. Tudi gorenju v peči ali na kresu in plamenu svečke lahko rečemo ogenj. Zelo hitro lahko preide v požar. Če vroč pepel stresemo v smetnjak, lahko zagorijo smeti. Požar lahko povzroči tudi prevrnjena svečka.

Gasilci pogasijo več požarov okoli novoletnih praznikov. Takrat ljudje po sta­ novanjih pogosto prižgejo veliko svečk. Če pride plamen svečke v stik z zaveso, s prtom ali z novoletno jelko, lahko hitro nastane požar.

8

Odrasli radi rečejo: »Z ognjem

Ogenj ni od včeraj Poznali so ga že v prazgodovini. Z gotovostjo lahko rečemo, da je ogenj starejši od prvih zapi­ sov o njem, saj za nastanek ognja pogosto po­ skrbi kar narava. Vsak dan po svetu udari več ti­ soč strel, ki zanetijo kar nekaj požarov. Do pojava ognja prihaja tudi pri izbruhu vulkanov. Domne­ va se, da so tako ogenj tudi odkrili.

Kaj je potrebno, da nekaj zagori?

Za gorenje so potrebni trije osnovni pogoji. Prvi pogoj je gorljiva snov ali gorivo, ki je lahko v tekoči, trdni ali plinasti obliki (primeri gorljivih snovi so les, papir, plastika, tekstil, guma, bencin, zemeljski plin). Drugi pogoj je vir vžiga ali energija, ki jo potrebujemo za vžig gorljive snovi (plamen vži­ galice, vžigalnika, iskra, strela), tretji pogoj pa je zadostna količina kisika (v zraku je dovolj kisika za gorenje gorljivih snovi). Vse tri za gorenje po­ trebne pogoje lahko združimo v požarni trikotnik. Za to, da nastane ogenj, mora biti trikotnik dobro povezan, izpolnjeni pa morajo biti vsi trije pogoji.

Primeri gorenja: • Ko z vžigalico prižgemo svečko, smo sklenili požarni trikotnik. Gorivo je vosek, vir vži­ ga je svečka, kisik pa prihaja iz zraka.

• Ko v gozd udari strela, po navadi tudi zagori. Ob udaru strele je temperatura tudi po več tisoč stopinj Celzija. To je več kot dovolj, da se vžge les v gozdu.

je navadno električna iskra, ki vžge gorivo. Ko to enkrat gori, teče gorenje naprej samo od sebe.

avelši

… da poznamo tudi nekaj primerov zelo hitrega gorenja? Požari v gozdu lahko ob sušnih razmerah napredujejo tudi s hitrostjo, ki presega 100 km/h. Takšnemu požaru tudi z avtomobilom ni moč uiti. … da zelo hitro gorijo tudi vnetljive tekočine, na primer bencin? Tudi tu se gorenje ... širi zelo hitro. … da se pred požarom obvarujemo z znanjem in preventivni ukrepi? Požar preprečimo, če onemogočimo, da se spojijo trije deli požarnega trikotnika. Tako do gorenja ne pride, če ni gorljive snovi, ni dovolj zraka ali energije za vžig. … da, ko svečko postavimo na negorljivo podlago (npr. keramične ploščice ali beton) in dovolj stran od drugih gorljivih snovi, do povezav v požarnem trikotniku ne more priti? … da, ko gasilci gasijo požar z vodo, odvzemajo energijo za vžig? Požarni trikotnik razstavijo in gorenja ni več.

Uredništvo se za sodelovanje zahvaljuje mag. Alešu Jugu s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Aleš Jug 9

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJE: JAKA VUKOTIČ

se ni za igrati!«

• Požarni trikotnik je sklenjen tudi v peči, kjer gori kurilno olje ali zemeljski plin. Vir vžiga

plazilci

Kubanski krokodil

Letos pozno spomladi sem obiskala Kubo, ki še vedno vztraja v komunističnem sistemu. To pomeni, da so skoraj vsi zaposleni, da imajo vsi enako nizko plačo, ki jim zadostuje za najnujnejše (hrana, stanovanje in stroški, ki so povezani s tem), zmanjka pa jim denarja za prestižne predmete, za prenosne telefone, avtomobile, računalnike …

Kuba

Imajo pa zato povsem brezplačno šolstvo (z učbeniki, uni­ formami, zvezki in prehrano, na fakultetah brezplačno bi­ vanje v študentskih domovih, dobijo pa tudi simbolično štipendijo, prej žepnino) in zdravstvo brez čakalnih vrst.

14

Predvsem pa imajo Kubanci to srečo ali nesrečo, da so še vedno v nemilosti Američanov, ki se že od leta 1959 (takrat je Fidel Castro izvedel revolucijo in prevzel oblast) Kubi ma­ ščujejo z embargom*. Zaradi embarga Kuba ne more kupo­ vati nikakršnih pesticidov, umetnih gnojil ..., kar pomeni, da se morajo kubanski kmetje znajti po svoje. Zato so prisiljeni kmetovati kot v starih časih, danes bi rekli ekološko, s tem pa pravzaprav pripomorejo k ohranjanju biodiverzitete** celotnega otoka.

Pošast iz pradavnine – na farmi Kubanski krokodil se od drugih vrst krokodilov ne raz­ likuje prav veliko in ravno tako je videti, kot da priha­ ja iz pradavnine. Od vseh krokodiljih vrst kubanski krokodil živi na najmanjšem območju. Dandanes ga najdemo le še na Kubi, pa še tam živi le na 300 km2 močvirja Zapata ter na 100 km2 močvirja na Otoku mladosti (Isla de la Juventud). Od blizu sem si ku­ banskega krokodila ogledala na eni od krokodiljih farm v Zapati, pravzaprav ne čisto od blizu, ampak varno za visoko in močno ograjo. Krokodili lahko na­ mreč kar visoko skočijo, res so sicer bolj hitri in spretni v vodi, toda kubanski krokodili so zaradi daljših in moč­ nejših zadnjih nog precej hitri tudi na kopnem. Družbo za ograjo so jim delali tudi nekoliko večji ameriški krokodili, s katerimi se lahko celo parijo in potem njihovi potomci seve­ da niso več čista vrsta. Kubanski krokodil je zelo ogrožena vrsta, v 90-ih letih prejšnjega stoletja so jih skoraj iztrebili z lovom. Prodajali so jih restavracijam, meso krokodilov je na­ mreč pri nekaterih sladokuscih zelo cenjeno, še bolj cenjena pa je v modni industriji njihova koža. Krokodili na farmi niso bili posebno živahni, še za hrano, mesnate goveje kosti, so se komajda zmenili. Očitno jih preveč hranijo in potem res ne čutijo potrebe, da bi negibni v vodi (nad vodo so samo oči in nosnice) ali na obali prežali za plenom.

V vodi in blatu Brez vode ta orjak ne more preživeti. Njegova debela, mastna in pretežno gola koža namreč nima žlez lojnic in znojnic, ki bi mu omogočale uravnavanje telesne tempe­ rature. Namesto njih ima žleze, ki izločajo rožnato rdečo sluz. Ta se na zraku zgosti v nekakšno prevleko, ki kožo ohranja vlažno in jo varuje pred okužbami ter močnimi sončnimi žarki. Na »vodni« način življenja ima prilagojene tudi oči, nosnice in ušesa. Razporejene so na vrhu glave in se samodejno zaprejo, če se žival potopi pod vodo.

Biotska raznovrstnost Tako je za Kubo značilna izredna ohranjenost biotske raznovrstnosti** ter veliko živalskih vrst, med katerimi nekatere najdemo samo na Kubi. Tam ni nikoli pretirano mrzlo in nikoli pretirano vroče, konec koncev leži Kuba v tropskem pasu, kar pomeni, da je povprečna januarska temperatura 21 °C, julijska pa 31 °C. In nikoli ne zmanj­ ka vlage. To so seveda idealne razmere tako za bujno rastlinstvo kot za številne živalske vrste. Med živalmi so najbolj znani kubanski krokodil, ptič tokororo in čmrlji ko­ libri (najmanjši ptič).

15

okolje Spodbujanje uporabe lokalnih izdelkov je v zadnjem času zelo razširjeno. Ne gre le za promocijo do okolja prijaznih dejavnosti, ampak za koristno spremembo našega načina življenja. Hruška, pralni stroj ali kratke hlače, ki pripotujejo iz daljnih dežel, za svojo pot porabljajo pogonska goriva in s tem zelo onesnažujejo naše okolje. Pa so med slovensko in argentinsko hruško kakšne razlike?

2. del: Lokalno, ne globalno

Slovenska hruška Hruška s tvojega vrta ali bližnjega sadovnjaka dozo­ ri na drevesu. Med zorenjem s pomočjo sonca pro­ izvede vitamine, minerale, sladkorje in druge zdrave sestavine. Zaliva jo dež. Sadeže oberemo ročno in jih položimo v zabojčke. Njihova pot se nadaljuje do le nekaj kilometrov oddaljenega kmetovega dvori­ šča, tržnice, bližnje trgovine ali hladilnice. Najboljši pa so seveda tisti sadeži, ki jih pojemo takoj.

Hruška iz daljnih dežel Hruška, ki bo do tebe prišla iz Argentine ali Južne Afrike, ne dozori na drevesu, ampak med dolgim potovanjem. Vsebuje veliko manj zdravih in korist­ 38

nih snovi kot tista, ki je dozorela na vejah. Na plantažah drevesa zalivajo z vodo iz vodovoda, uporabljajo insekticide in umetna gnojila za pospeševanje rasti. Po obiranju mora hruška prepoto­ vati na tisoče kilometrov, da te čaka v trgovini. Vsa lepa, pravilnih oblik, bleščeča in idealnih barv, vendar običajno brez prijetnega vonja in okusa.

Lokalno ni nujno cenejše Res je, da sta v trgovinah slovensko sad­ je in zelenjava lahko dražja kot pridelki iz tujih dežel. Razlog je predvsem v količi­ ni pridelka in ravnanju z njim. Več sadja ko pridelaš, nižjo ceno mu lahko daš. V manjših sadovnjakih po navadi ročno ne­ gujejo drevesa in sadje, na plantažah vse opravijo strojno. Delavca je treba nahra­ niti, obleči in plačati, s traktorjem je bist­ veno manj stroškov.

Pujsek s pašnika ali s farme?

Tudi meso nastaja na različne načine. Živali, ki jih jemo, so pred tem lahko tekale po soncu in pašnikih, živele v hlevu ali na farmah le ob umetni svetlobi. Težko je pojesti zajca ali piščanca, ki si ga en mesec vsak dan hranil s svežo travo in zrni, vendar je njegovo meso zagoto­ vo najbolj zdravo. Ogromno hranilnih snovi se izgubi med predelavo mesa v tovarnah, zato raje izberi zrezek kot pašteto ali hrenovko.

Podcenjeno človeško delo

Pridelaj si svojo hrano Posadi nekaj fižolčkov in skrbi zanje. Zalivaj jih in opazuj. Ogromno zelenjave lahko pridelaš sam. Poskusi z nezahtevnimi rastlinami, kot so korenje, paradižnik, solata in redkvica. Za začetek je dovolj nekaj jogurtovih lončkov, malo zemlje in nekaj semen. Ne zalivaj jih preveč, še posebej, če ne bodo stali na soncu. Morda pa lahko začneš z za­ čimbami, s katerimi boš pomagal svoji mami začiniti pico ali špagete.

avelši

...

… da sezonsko sadje in zelenjavo lahko kupimo le takrat, ko zori po naravnem koledarju? … da je do narave najbolj prijazno gnojilo kompost, ki ga pridelamo sami iz kuhinjskih odpadkov?

… da sadje in zelenjavo lahko pridelamo v rastlinjakih? To je vmesna pot med domačim vrtom in plantažo.

Urška Galien

39

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Ljudje, ki svojo hrano kupujemo v trgovinah, pogosto ne znamo ceniti ljudi, ki hrano pridelujejo. Zgodnje vstajanje, ure dela na žgočem soncu, sklonjeno ali čepeče telo in odpovedovanje dopustom – to je vsakdanjik vsakega resnega pridelovalca hrane. Zato naslednjič, ko boš na cesti pred seboj zagledal voznika traktorja, pomisli, kam gre, kaj je danes že naredil in kaj še bo. Tako boš mogo­ če tudi razumel, zakaj je domača hrana dražja od plantažne.

n u č a R

i k i n l a

so elektronske naprave, ki lahko obdelajo veliko informacij. Internet povezuje milijone računalnikov ter omogoča stike z ljudmi po vsem svetu, pa tudi dostop do širokega razpona informacij. Orodja, ki jih poganja računalniška tehnologija, uporabljamo skorajda vselej in povsod ... ko izračunavamo stroške, pišemo prijave, oblikujemo grafike ali igramo igrice in poslušamo glasbo. Računalniki so nepogrešljiv del vsakdanjega življenja.

Abeceda se začne z ≈Z« Računalnik Z3 je prvi mejnik v zgodovini računalni­ kov. Leta 1941 ga je razvil nemški inženir Konrad Zuse in bil je prvi računalnik na svetu, ki ga je poga­ njal program. Z3 je bil v bistvu kalkulator, a je bil ve­ lik kot garderobna omara, zmogel pa je le enostavne izračune. Pet let pozneje so ameriški znanstveniki izdelali veliko večji računalnik. ENIAC, kot so ga ime­ novali, je zasedel celo sobo, a je že reševal zahtevne probleme. Prvi računalniki so bili tako zapleteni, da so z njimi znali ravnati le strokovnjaki. Pa tudi zelo dragi so bili.

40

Računalnik Z3

Enice in ničle Da bi računalniki razumeli naše ukaze, jih pretvorijo v številska zaporedja enic in ničel. Računalniki imajo lasten jezik, ki obsega natanko ti dve števili. Če, recimo, priti­ snemo na tipko s črko »a«, jo bo računalnik prevedel v »01000001«. S pritiskom na tipko posredujemo kodo mikročipom, ki so programirani, da nato na zaslonu po­ kažejo »a«, vsakič ko prejmejo ukaz s to kodo. Vsaka črka abecede oziroma vsak ukaz ima svojo kodo.

V tistem času so bili proizvajalci računalnikov prepričani, da bo 25 računalnikov zadostilo svetovnim potrebam. A so se zelo motili. Potem ko je izum mikročipa radikalno spreme­ nil računalniško tehnologijo, so ti mali oblati utirali pot vse manjšim in zmogljivejšim računalnikom. Pred mikročipi so obstajali samo orjaški računalniki in le redko katero podjet­ je si jih je lahko privoščilo. A mikročipi so Američana Steva Jobsa in Stephena Wozniaka napeljali na idejo, da bi izdelala računalnik, ki bi ga lahko uporabljal prav vsak – osebni raču­ nalnik ali preprosto PC (angleška kratica za »personal com­ puter«). Računalnik sta vgradila v leseno ohišje ter opremila s tipkovnico, zaslonom in mikročipi. Izum sta poimenovala Apple oziroma »Jabolko«.

Operacija Za proizvodnjo čipov potrebujemo silicij, silicij pa pridobi­ vamo iz peska. Proizvodnja čipov je večplastna in občutlji­ va. Več kot tristo korakov je potrebnih, preden lahko čip vgradimo v računalnik. Niti najmanjši delci, kot so kožne luske ali prah, ne smejo priti v stik s čipom, ker lahko pov­ zročijo kratek stik in ga uničijo. Zato je zrak v obratih za proizvodnjo čipov desettisočkrat čistejši od zraka v opera­ cijski sobi bolnišnice.

i Min Iz KV

Razdelajmo PC je v bistvu zgrajen iz dveh delov – iz hardvera in iz softvera. Hardver označuje zunanjost računalnika oziroma vse, česar se lahko dotikamo, kot so zaslon, miška in tipkov­ nica. Softver označuje notranjost računalnika, shranjen je v čipih. Softver sestavljajo programi. Ti posredujejo ukaze, ki jih vnesemo s tipkovnico ali z miško, do pravih mest v ra­ čunalniku. Računalnik hrani vse informacije. Čipi so v bistvu računalnikovi možgani. Mikročip ni kaj dosti večji od nohta in ni dosti debelejši od človeškega lasu. Pod mikroskopom vidimo posamezne sestavne dele kot mesta z neskončnimi ulicami in hišami.

Številsko zaporedje enic in ničel v matematiki imenujemo: a) dvojiški sistem b) eniški sistem c) desetiški sistem Pravilni odgovor je 01000001 – kar označuje črko pred pravilnim odgovorom, ki je omenjena tudi v besedilu.

Da Vinci Learning ZA VEČ O RAČUNALNIKIH IN DRUGIH ČUDESIH PREKLOPITE NA KAJ IN KAKO VSAK DELOVNIK OB 16.30 – SAMO NA PROGRAMU DA VINCI LEARNING. 41

FOTOGRAFIJE: WIKIPEDIA, SHUTTERSTOCK

Sad čipa

Si prila 1. Čeprav v šoli sediš tam, kjer ti je všeč, te učiteljica presede k sošolki, ki ima slabši učni uspeh, češ da boš nanjo dobro vplival.

V naravi je tista vrsta živih bitij, ki se najbolje prilagodi okolju, tudi najbolj uspešna in se dolgo obdrži. No, seveda so obdobja, ko se vrste na Zemlji spreminjajo, dolga kot špaget – tako dolga, da si jih ljudje komaj predstavljamo. A da je tistim, ki so prilagodljivejši, lažje, velja tudi, če pogled skrčimo na kaj manjšega – na primer nate. Cepetanje od togote, ko ni vse po tvoje, je lahko le izgubljanje energije. Koliko si prilagodljiv?

∑ Krivica! Sam si hočem izbrati, s kom bom sedel!

Kje so moje pravice!

∑ ∑ ∑ Ponosen sem, da imam tako dober vpliv, in ji čim bolj pomagam.

∑ ∑ Nekaj dni hodim po svetu nakremžen, potem pa se sprijaznim.

2. S prijatelji se greste igrat. Ti se želiš igrati z žogo, oni pa človek, ne jezi se. ∑ ∑ ∑ Pristanem na njihov predlog in v igri uživam, kolikor se le da.

∑ Kaj »ne jezi se«, ko sem pa jezen, ker ni po moje!

Včasih se potem igram kar sam.

∑ ∑ Povem, kaj si želim, a ker sem edini, pač pristanem na to, kar si želi večina.

3. Na smrt si zaželiš, da bi rojstni dan praznoval v restavraciji s hitro prehrano, starši pa ti povedo, da si tega ne morejo privoščiti in lahko praznuješ le doma.

∑ ∑ Tako mi je hudo, da potočim tudi kakšno solzo.

A kaj hočemo ...

∑ Od besa se mečem po tleh. Zahtevam, da je po moje! ∑ ∑ ∑ Tudi prav. Takoj začnem razmišljati, kaj vse

bomo počeli.

48

godljiv?

4. V goščavi se igraš pustolovca. Pri »lovu na tigra« se zatakneš v trnje in si pri tem tako strgaš najljubše hlače, da jih je nemogoče zašiti.

∑ Joj, to kretensko grmovje! Joj, kakšen bedak sem! ∑ ∑ Za hlačami mi je žal. Ko bi le bolj pazil ... ali ne rinil tja. ∑ ∑ No, zdaj imam pa priložnost, da dobim nove ∑

najljubše hlače!

5. Dedek in babica ti obljubita, da te bosta v nedeljo, ko boš pri njiju, peljala v živalski vrt. A babica se takrat slabo počuti, zato z živalskim vrtom ne bo nič. ∑ ∑ ∑ Babici takoj skuham čaj in se potem po tihem igram, da je ne bi motil.

∑ ∑ Razočaran sem, a babica pač ne more nič pomagati. Bomo šli drugič.

∑ Obljuba je obljuba! Naj me peljeta ali pa naj babica ostane doma.

Barbara Jarc

Od 9 do 12 zve­zdic

Cepetavček

Sprijaznjenec

Če te nekaj preseneti, te hitro vrže iz tira. Prav zaprav prehitro. Kar preurno se razjeziš in niti pomisliš ne je tako, kot je po nove , da m, morda celo še boljše. Se ti ne zd tem izgubljaš veliko en i, da s ergije? Kaj je ne bi raje porabil za to nove razmere obrnil čim , da bi bo v prid? Za vsakim dežje lj sebi m posije sonce in v vsaki stvari je nekaj dobrega!

Če se ti kaj ponesreči ali ni po tvoje, ti je pri srcu precej težko. Kar je popolnoma razumljivo – le komu bi bilo vseeno? Kljub vsemu pa zmoreš to, da ni po tvoje, sčasoma tudi sprejeti. Poleg tega znaš lepo in prijazno povedati, kaj si želiš (kar je zelo dobro, prav je, da svoje želje izražamo), hkrati pa ne vztrajaš pri svojem za vsako ceno. Pohvalno!

Od 13 do 15 zve­zdic

Prilagodljivec

Si izjemno prilagodljiv. Še v istem hipu, ko se ti zgodi nekaj nepredvidenega (tudi če bi bilo to večini ljudi zoprno), že razmišljaš, kako boš v danih okoliščinah ravnal naprej. To je sicer zelo lepo, verjetno veljaš za »neproblematičnega«, a zate nas vseeno malo skrbi – ali znaš izražati svoje želje? Jih prepoznaš? Kdaj lahko tudi poveš, kaj ti ni prav.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Od 5 do 8 zve­zdic

49