moj planet

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • DECEMBER 2011 • LETNIK 7

4

MESEČNIK, ŠT. 4 • DECEMBER 2011 • LETNIK 7 • 3,63 € za naročnike v šoli, 3,88 € za naročnike na domu, 4,59 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

V vesolje

Delovni psi Ločujmo odpadke

Praznične naloge

ljubljenčki

Prednike švicarskih pasem psov so uporabljali kmetje, pastirji, krošnjarji in veletrgovci za vlečenje vozičkov, spravilo lesa ter čuvanje živine in kmetij. Revni kmetje, ki si niso mogli privoščiti konja, so velike, mišičaste pse uporabljali za številna kmečka opravila. Domači kmečki psi so bili odlični za prevoz tovora, opravljali pa so tudi vlogo pastirja in so z glasnim laježem varovali domače dvorišče.

m s i a e a v s p r k c © Bernski planšarski pes

Veliki pojavi psa s sajasto črno dlako po telesu in glavi dajejo prisrčno milino bele konice tačk, ki jim pravimo copatki, bela prečka na čelu in bel smrček. Dolga svilena dlaka je prijetna za božanje pa tudi za česanje ni zelo zahtevna. Ti vedri, zaupljivi in dobrodušni psi so na svojo družino ljubeče navezani.

Delovni psi Nekdaj so bili odlični zganjalci črede, dober planšarski pes je lahko nadomestil kar tri pastirčke. Danes so bernski planšarski psi predvsem družinski psi. Nekateri pravijo, da so kakor švicarske ure – natančni, vdani, lepi in dobrega značaja. So učljivi in ubogljivi ter zelo primerni za šolanje. Za različna opravila jih uporabljata celo švicarska vojska in policija. »Bernci« so ohranili veliko ljubezen do vleke, zelo uživajo v vlečenju vozičkov s tovorom.

4

Bernardinec Rimljani so v 1. stoletju pred našim štetjem v osvajalnih pohodih potovali čez Alpe. Rimske legije so spremljali veliki, močni psi, predniki današnjih bernardincev. V Švici so postali planšarski psi in čuvaji, mnogo pozneje pa so menihi samostana sv. Bernarda vzredili znamenite pse reševalce s sodčkom pod gobčkom. Bernardince s kratko dlako so uporabljali za teptanje snega, prevoz mleka, iskanje v plazovih pogrešanih ljudi. Psi z dolgo dlako so bili za delo manj primerni, saj se jim je sneg na dlaki sprijemal v kepe.

Veliki švicarski planšarski pes Mogočen pes z gromkim glasom je predvsem čuvaj in pes za vleko. Na prihod tujca opozarja z laježem, s katerim želi priklicati gospodarja. Veliki švicarski planšarski pes je bil nekdaj marljiv delavec na kmetiji, pomagal je pri različnih kmečkih opravilih.

Ker so ga pogosto imeli mesarji, so ga klicali tudi mesarski pes. »Švicarji« še danes uživajo v vleki, uporabljajo jih za vlečenje vozičkov, v navezi s človekom pa za tek ali tek na smučeh. Ljubijo sneg in zimo, vročino pa težko prenašajo. Radi se namakajo v vodi ali blatu.

Bernardinec je visokonog velikan. Samci tehtajo najmanj 80 kg, samičke od 65 kg naprej. Na čelu imajo veliko kože, ki nad očmi dela izrazite gube. So mirni, zvesti, dobrodušni in preudarni psi. Radi imajo vodo in hladnejše podnebje, zelo jim je všeč sneg. Zaradi svoje velikosti znajo biti prikupno nerodni. So bolj lenobni, če pa se z njimi igramo, se z veseljem podijo za žogo, prinašajo palice in skačejo po vodi.

mladiček

Kakšni so Kratkodlaki kožuh se sveti v beli, rjasto rjavi in črni barvi. Sprva so ga imeli za kratkodlakega bernskega planšarskega psa, a je kmalu postal samostojna pasma. »Švicarji« so precej samosvoji, do tujcev znajo biti zadržani in nezaupljivi. Zelo so navezani na svojo človeško družino in so do nje zaščitniški.

Maja Ogrizek 5

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

m e ps o v

Velikan

rekorderji

Najbolj strupene ž

Poznaš rek, da so najsmrtonosnejši strupi v majhnih stekleničkah? To še kako velja za živalski svet – nekatere »smrtonosnice« so pravzaprav zelo majhne.

A te živali s svojim strupom ne pokončajo niti približno toliko ljudi kot virusi, paraziti in bakterije. Ogromno smrti na primer povzroči malarija, bolezen, ki jo povzroča izjemno drobcen organizem. Katerih živali, ki ubijajo s svojim strupom, se morate torej najbolj paziti?

Marmornega polžka iz rodu stožčarjev, ki veljajo za zelo nevarne plenilce, bi kljub njegovemu nedolžnemu imenu zlahka uvrstili na prvo mesto tega seznama. Le kapljica njegovega strupa menda lahko ubije 20 ljudi, čeprav ga večinoma uporablja za svoj plen. Njegova strgača je oblikovana kot harpuna, skozi katero vbrizga strup. Če plavate po tropskih vodah, ga nikar ne poskušajte prijeti, saj protistrupa ni. Čeprav je zelo strupen, pa je do sedaj zabeleženih le 30 smrti zaradi njegovega vboda.

Morske ose, ki niso ose, ampak meduze, veljajo za najbolj smrtonosno skupino živali na svetu. V zadnjih sto letih je zaradi ožiga morske ose umrlo že nekaj tisoč ljudi. Ima kockasto telo, iz katerega izhaja 15 skrajno strupenih ožigalk. Če meduza ožge človeka, mora takoj dobiti protistrup. Njen ožig tako neznosno boli, da žrtve skoraj praviloma padejo v šok, zaradi tega pa lahko utonejo ali umrejo zaradi srčnega zastoja, še preden dosežejo obalo. A brez skrbi: živijo le v vodah Azije in Avstralije, kjer so dobro usposobljeni za zdravljenje in iz leta v leto več žrtev preživi ožig.

6

živali na svetu

Modroobročasta hobotnica je zelo majhna, njeno telo zraste le do nekaj centimetrov, a njen strup je zelo smrtonosen.

Modre obročke, po katerih je dobila ime, pokaže le, ko se počuti ogroženo. Takrat postanejo debelejši in svetlejši ter utripajo, preostalo telo pa se obarva zlato rumeno. V sebi ima toliko strupa, da bi lahko ohromila 25 ljudi. Strupa pa – zanimivo – ne proizvaja sama, ampak ga proizvajajo bakterije, ki živijo v žlezah slinavkah. Čeprav se njen ugriz zdi nedolžen, saj skoraj ne boli, pa strup v slini povzroči omrtvičenje, težave z dihanjem in naposled lahko tudi smrt, saj ni protistrupa. Najdemo jih v plitvinah zahodnega Tihega oceana – od Japonske do Avstralije.

Zlata grozna listovka, le do 5 cm velika žabica, je podrevnica, ki živi v deževnih gozdovih ob vznožju Andov v Kolumbiji. Podrevnicam rečejo tudi žabe strupene puščice, saj so Indijanci njihov strup uporabljali na osteh svojih puščic.

Strup podrevnic, ki so bolj ali manj vse strupene, izločajo žleze v koži, žaba pa ga uporabi za obrambo pred plenilci (in preveč radovednimi ljudmi). Zlata grozna listovka ima v telesu dvajsetkrat več strupa od drugih podrevnic. Strupa pa ne pridobiva sama, pač pa ga dobi iz hrane in shrani v žleze. Z izjemo ene vrste kače te žabice nimajo plenilcev.

Strašni veščec, v angleščini imenovan kamena riba, saj ga zlahka zamenjamo za kamen, s svojim strupom, ki ga sprošča skozi bodice, povzroči nepopisno bolečino. Velja za najbolj strupeno ribo na svetu, saj njegov strup povzroči omrtvičenje in celo razpad tkiva, če je vbod bodic globok.

V tem primeru je lahko vbod tudi smrtonosen, če človek ne dobi zdravniške pomoči: vbrizgajo mu protistrup in odstranijo bodice. Veščec spada v isto družino kot škarpena, ki je pogosta tudi v Jadranu in prav tako strupena, a ne smrtonosna. Veščec sicer živi v plitvinah tropskih morij Tihega in Indijskega oceana.

7

okolje

O M J U » O L o m j u Ë Lo ODPdApDadKkEe o

Smeti so eden večjih ekoloških problemov. Povsod so. V zadnjih letih se je zmanjševanje količine odpadkov močno usidralo v našo zavest, zato pridno ločujemo odpadke in omogočamo njihovo recikliranje.

Zabojniki V Sloveniji smo ločevali odpadke že pred desetletji, in sicer papir in steklo. Danes obstajajo posebni zabojniki skoraj že za vse vrste odpadkov. Stojijo pred našimi domovi ali na deponijah, kamor jih lahko pripeljemo. Poleg papirja in stekla ločujemo tudi plastenke, pločevinke, baterije in akumulatorje, kemične snovi (barve, lepila, smole, detergente, zdravila), jedilna in motorna olja, žarnice, avtomobilske gume, belo tehniko in elektronsko opremo, pohištvo in leseno embalažo, oblačila in tekstil, kovino, les, nevarne odpadke, pa tudi na organske odpadke ne smemo pozabiti. Obstajajo še drugi odpadki, ki jih nismo omenili, z njimi se obrnimo na urejene deponije.

16

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK, ILUSTRACIJA: IVAN MITREVSKI

Kam gredo odpadki, ki jih ne moremo ločevati?

To so mešani gospodinjski odpadki, kot na primer kemični svinčniki, lepilni trak, pesek za muce, fotografije, cigaretne škatlice, ogledala, plastične igrače, otroške plenice, pasji kakci. Odlagamo jih v črn zabojnik. Smetarji vsebino zabojnikov odpeljejo na deponijo, na prostor, posebej urejen za tovrstne odpadke. Buldožerji jih stisnejo, kolikor se le da. Ko je deponija polna, kupe zasujejo z zemljo, zmleto travo, listjem in drobnimi vejami in pustijo, da se plasti »usedejo«. To pomeni, da se nasuta zemlja neha premikati, saj smeti ne smejo gledati iz zemlje. Paziti morajo na pline, ki nastajajo pri razgrad­nji zasutih smeti, in na vodo, ki lahko onesnaži bližnje potoke ali podtalnico. Po nekaj letih kupe ozelenijo in s tem še dodatno učvrstijo tla. Posadijo drevesa, posejejo travo, nanje postavijo na primer igrišče za golf. To so naredili leta 2007 tudi v Ljubljani!

Si pripravljen na izziv?

Razmisli, katere smeti nastanejo po nepotrebnem. Katerih smeti ne bi bilo, če bi ravnal drugače? Vsaka smet je za naravo breme, zato moramo ustvarjati čim manj smeti.

Začneš lahko že danes.

avelši

...

Kam bi kaj dali?

Včasih se pojavi vprašanje, v kateri zabojnik bi odvrgli neki odpadek. To sploh ni redkost, v poplavi kombinirane embalaže in novih izdelkov se resno sprašujemo, kam naj odvržemo pokvarjene CD-je ali pa baterije iz mp3predvajalnika, polomljeno ravnilo, kartušo od tiskalnika ali prazno pršilo za lase. Možnosti imaš več. Lahko se posvetuješ s svojimi starši in tako še njih spodbudiš k ločevanju odpadkov ali pa pogledaš na internet, kjer o ločevanju odpadkov veliko pišejo podjetja, ki se s tem ukvarjajo. Mimogrede, CD-ji in ravnila sodijo v črn zabojnik za mešane gospodinjske odpadke, baterije v posebne zbiralnike, ki so v večini trgovin z baterijami, kartuše gredo v poseben zbiralnik v trgovinah ali pa jih prodaš staro za novo. Prazna pršila za lase ali brivske pene spadajo v zabojnik za embalažo, torej v tistega z rumenim pokrovom.

… da sta pred desetletji zadostovala le zabojnika za steklo in papir? Skoraj vsa pijača je bila pakirana v steklenicah. … da so nekoč gospodinje šle po nakupih s košarami ali cekarji in sploh niso potrebovale vrečk? Živila so zavijali v papir, steklenice pa odkupovali v trgovinah … … da star pokvarjen avto lahko odpeljemo k pooblaščenemu zbiralcu, ki bo poskrbel za razgradnjo njegovih sestavnih delov? … da je v avtu veliko strupenih odpadkov (akumulator, zračna blazina, olje in bencin)? … da moraš ostanke hrane vreči v zabojnik za organske odpadke? Zavij jih v časopisni papir ali papirnato vrečko od kruha, nikakor pa ne v plastično vrečko.

Urška Galien 17

ogrožena

vrsta

Ta skrivnostna žival velja za eno največjih ugank živalskega sveta v Afriki. O njej dolgo ni bilo veliko znanega. Čeprav ni prav nič v sorodu s konjem, so jo opisovali kot konju podobno žival. V resnici je njen edini bližnji sorodnik žirafa. Po domače jo zato imenujemo kar gozdna žirafa, bolj strokovno pa okapi (Okapia johnstoni).

osebna izkaznica Družina:

žirafe (Giraffidae)

Red:

sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)

Brejost:

od 14 do 15 mesecev

Mladiči:

1

I P A K O

Dolžina živali z repom: približno 2,5 m okoli 250 kg Masa živali: Življenjska doba: Habitat: Razširjenost:

15 let in več (v ujetništvu) gost deževni pragozd

Telesne značilnosti

Okapi ima dolg vrat in razmeroma veliko glavo. Na dolgih nogah ima močan trup. Je temno rdeče barve. Kožuh ima gladek in kratek. Proge na nogah so bele in čokoladno rjave barve.

osrednja Afrika – Kongo

Dolg črn jezik Pozno odkritje Na pogled je okapi videti kot križanec med žirafo in zebro. To plašno žival so odkrili šele okoli leta 1900. Ko so primerjali okamnele ostanke prvotnih vrst žiraf, so ugotovili, da jim je okapi neverjetno podoben.

18

Nenavadno dolg je okapijev jezik, ki seže tudi do 30 cm v dolžino! Z njim doseže in smuka oddaljene liste dreves in grmovja. Oprime in ovije se okoli vejic, listov in poganjkov ter jih potegne v usta. Doseže tudi drevesno listje, ki raste 3 m visoko! Z gibčnim jezikom si tudi čisti kožuh, oči in veke – celo ušesa! Samica z njim čisti svojega mladiča.

Glasna srečanja Za gozdne žirafe velja, da živijo samotarsko. S sovrstniki se srečajo samo v času parjenja. Pozdravljajo se glasno.

Samci se med srečanjem precej napadalno vedejo. Spopadi se sprva začnejo s prerivanjem z vratom. Kaj kmalu se začnejo suvati in bosti tudi z rožiči.

Vez med materjo in mladičem

Zaščitena žival

avelši

Okapi je bil zaščitena žival že leta 1933. Vendar pa je težko izvajati nadzor oz. zaščito v oddaljenih in težko dostop­ nih predelih Konga. Okapijevo meso je namreč zelo cenjeno in zelo iskano. Pigmejcem je okapi pomemben del prehrane. Najbolj jih ogroža komercialni divji lov, ki močno škoduje tudi vsem drugim velikim gozdnim sesalcem.

...

… da so Pigmejci lovili okapija že stoletja pred odkritjem zahodnjakov? Odkril ga je šele tedanji guverner Ugande. Ker mu je v roke prišlo le nekaj kosov kože, je domneval, da gre za novo vrsto zebre. Zato so okapija po domače imenovali tudi »gozdna zebra«. … da imajo gozdne žirafe kratke, s kožo porasle rožičke? Podobni so žirafjim.

Rožiče imajo samo samci, samice pa imajo včasih le majhne nastavke. … da okapi slabo vidi? Nevarnost zaznava predvsem z velikimi uhlji in izostrenim sluhom ter vohom. … da ima družina žiraf debele in usnjate ustnice? Tako se žirafe zavarujejo pred trnjem. … da lahko žirafa z eno samo brco ubije celo leva? … da je bil leta 1992 ustanovljen tudi Naravni rezervat za okapije? Preučujejo namreč vedenje in način življenja okapijev, ki jih je ogrozila državljanska vojna v Kongu.

Tina Pavlovič 19

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

Pri večini živalskih vrst sesalcev so vezi med materjo in mladičem običajno tesne. Pri okapijih pa to ne velja. Mati svojega mladiča veliko pušča samega. Svojo mater vidi le ob dojenju. Kljub temu pa samica brani svojega mladiča, in sicer z brcanjem proti plenilcu. Prvih nekaj tednov se mladič pred plenilci skriva v gostem rastlinju. Njihov glavni plenilec je leopard. Pomemben prepoznavni znak, ki mu mladič sledi, je zebrast vzorec matere. Rožički se mladičem samcem razvijejo med prvim in tretjim letom. Popolnoma odrastejo v starosti 4 do 5 let.

Fotografija: NASA/JPL/Space Science Institute

vesolje

Vsi mladi ljubitelji vesolja boste veseli astronomskega koledarja, ki ga najdete v tej številki Mojega planeta. Na koledarju so označeni najpomembnejši astronomski dogodki v prihodnjem letu, ki jih nikakor ne smete zamuditi. Vse, kar potrebujete za njihovo opazovanje, je ščepec sreče z vremenom, prav pa pride tudi daljnogled ali manjši teleskop.

Dogodki v let

Bližnja srečanja s planeti Leto 2012 bo zelo ugodno za opazovanje planetov. Zemlja in drugi planeti krožijo okoli Sonca, zato se oddaljenost planetov od nas nenehno spreminja.

Merkur in Venera sta bližje Soncu kot Zemlja, zato sta na nebu tudi vedno zelo blizu Sonca. Drugače pa je s planeti, ki so od Sonca dlje kot Zemlja. Te je najlepše videti, ko so nam najbližje. Takrat so na nebu tudi na nasprotni strani kot Sonce, zato jih lahko opazujemo vso noč.

Roji utrinkov Utrinki ali meteorji so kratkotrajne svetleče sledi na nočnem nebu. Nastanejo takrat, ko v ozračje iz vesolja priletijo drobceni kamenčki. V določenem obdobju leta je videti zelo veliko utrinkov. Zdi se, kakor bi vsi prihajali z istega predela neba. Temu pravimo roj utrinkov ali meteorski roj. Za njihovo opazovanje ne potrebuješ veliko.

Toplo se obleci, vzemi ležalnik in poišči kak temen kraj, daleč od luči. Z malo sreče in nekaj potrpljenja boš v eni uri videl več deset utrinkov.

38

Fotografija: Giovanni Paglioli/ESO

u 2012

6. junij – prehod Venere čez Sonce

Prihodnje leto bo Mars odlično viden marca, Saturn aprila, Jupiter pa decembra. Tudi konec novembra bo v zgodnjih jutranjih urah užitek pogledati v nebo. Nad vzhodnim obzorjem bosta zelo blizu skupaj dve zelo svetli pičici. To sta planeta Venera in Saturn.

To je izjemen astronomski pojav, ko pride Venera natanko med Zemljo in Sonce. Pri tem s teleskopom vidimo Venero kot črn krožec, ki počasi potuje čez svetlo ploskvico Sonca.

Pojav je zelo redek, saj bo naslednji šele 11. decembra leta 2117, torej čez 105 let. Prehod Venere čez Sonce so astronomi pred 250 leti izkoristili za prvo natančno meritev oddaljenosti Zemlje od Sonca. Žal pa pri nas pojav ne bo viden v celoti. Venera bo začela prečkati Sonce, še preden bo to pri nas vzšlo. Morali boste zgodaj iz postelje in pojav opazovati takoj po vzhodu Sonca, da boste videli vsaj zadnji del prehoda Venere. Pri tem naj vam pomagajo izkušeni mentorji, saj je gledanje v Sonce lahko nevarno!

Fotografija: Andrej Guštin

Andrej Guštin

Fotografija: Erno Berko

Začetek letnih časov – dan odprtih vrat observatorija Golovec Za prvi dan pomladi, poletja, jeseni in zime naš največji observatorij odpre vrata za vsakogar, ki bi rad spoznal delo astronomov, pokukal skozi zares velik teleskop in izvedel kaj več o vesolju.

Vabljeni v čim večjem številu.

39

s e v V 1. Na dolgem potovanju po vesolju, ko okrog sebe ne vidiš dreves in naselij, ampak samo temo in zvezde, te lahko hitro zgrabi domotožje. Koliko pogrešaš starše, ko greš za nekaj dni v kolonijo ali na tabor?

Ko se začenja novo leto, veliko razmišljamo o tem, kaj nam bo prinesla prihodnost. In morda boš ti med tistimi, pri katerih bo že nekaj običajnega, da ne potujejo samo po našem ljubem planetu, ampak pokukajo tudi v vesolje. In če bo to res ... Kako daleč te bo ponesla pot?

∑ ∑ Če se okrog mene godijo nove stvari, še ∑ pomislim ne nanje.

∑ ∑ Nekajkrat se spomnim nanje in takrat jih pokličem. ∑ Tako močno jih pogrešam, da mi gre ves čas na jok.

2. Pri poletih v vesolje se znajdemo v breztežnosti, ko prosto lebdimo v prostoru in je lahko celo lulanje problem. Na breztežnost precej spominja vrtenje na vrtiljaku.

∑ ∑ Če me kdo vrti prehitro, kričim od groze, sicer pa imam vrtiljake rad.

∑ Vrtiljakov se izogibam, na njih mi takoj postane slabo

in se mi vrti.

∑ ∑ ∑ Najbolj uživam pri tisti hitrosti, ko vsi drugi že skoraj bruhajo.

3. Na meniju v vesoljskem plovilu se sveže kuhana hrana ravno ne znajde, čeprav astronavti zdaj že jedo s priborom. Koliko si izbirčen? ∑ ∑ Tudi brezoblične svaljke brez okusa z lahkoto ∑ spravim po grlu.

∑ Prisegam na sveže pečene polpete s hrustljavo skorjico.

∑ ∑ Raje imam svežo hrano, a v sili bi prenesel tudi pogreto.

48

solje 4. V breztežnostnem prostoru so mišice manj obremenjene, zato morajo vesoljski potniki vsak dan veliko telovaditi. Imaš rad šport?

∑ Sovražim vsako obliko gibanja, razen valjanja na kavču. ∑ ∑ ∑ Obožujem gibanje, pa tudi če je vsak dan isto. ∑ ∑ Nisem ravno navdušen telovadec, a če je treba, stisnem zobe.

5. Vesoljsko plovilo se lahko tudi pokvari in v vesoljski praznini zna biti to precej neprijetno. Kaj pa ti – kako se odzoveš, če si sam na poti s kolesom in ti poči zračnica?

∑ Ojoj, ojoj! Okrog tekam kot kura brez glave in pokličem starše, da me pridejo iskat.

∑ ∑ Stisne me pri srcu. Odpravim se domov in prosim starše, naj mi popravijo kolo.

∑ ∑ Sem zelo iznajdljive sorte. Peš grem do cilja ∑ in gumo popravim sam.

Od 5 do 8 zve­zdic

Od 9 do 12 zve­zdic

Od 13 do 15 zve­zdic

ZEMLJAN

ASTRONAVT

VESOLJEC

Ljudje se lahko do odra sle dobe še precej spremenimo, a če ti bodo ostale pri srcu po dobn stvari kot zdaj, si očitn e o med tistimi, ki pod nogami na jraje čutijo trdno zemljo. Hit ro ti postane slabo, pri hran i si precej izbirčen in prisegaš na udobje.

Torej lahko rečemo, da si po duši Zemljan. Seveda pa ni s tem nič narobe, ni vsak ustvarjen za to, da gre v vesolje.

Če bo v tvoji odrasli dobi nekaj običajnega, da greš lahko na turističen polet v vesolje (in ti za to ni treba odšteti celega bogastva), boš vsekakor šel. Da pa bi dolgo zdržal zdoma ali se v težki situaciji zanesel nase in ne čakal, da jo rešijo drugi, ti nekako ni v krvi. Očitno torej ne boš odkrival novih svetov, si pa dovolj radoveden, da boš preizkusil kaj novega.

Si iznajdljiv in radoveden, veliko si pripravljen potrpeti, preneseš hude telesne napore in le malokrat kompliciraš. Če poleg tega pogosto sanjariš, kako čemiš v vesoljskem plovilu in opazuješ mimo bežeče zvezde, se ti obetajo zanimive pustolovščine. Če boš imel v odrasli dobi možnost, da postaneš član vesoljske posadke, boš morda prav ti novi Krištof Kolumb.

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

Barbara Jarc

49