mpj planet 1

REVIJA, S KATERO SE ZABAVAM IN RAZISKUJEM SVET • SEPTEMBER 2010 • LETNIK 6

1

MESEČNIK, ŠT. 1 • SEPTEMBER 2010 • LETNIK 6 • 3,47 € za naročnike v šoli, 3,72 € za naročnike na domu, 4,10 € v prosti prodaji

www.mladinska.com/mojplanet

Pol Pol

Prvi šolski da n

Orangutani Ponovno na Luno Nagradni natečaj za naj fotografijo

dr.Vetko

ogrožena

vrsta

r O

t u g n a

Te sramežljive opice danes živijo le še v odmaknjenih vlažnih tropskih pragozdovih Bornea in Sumatre. Na vsakem otoku živi samostojna podvrsta.

In če je nekoč veljalo, da lahko orangutan pride z vzhoda na zahod otoka, ne da bi sestopil z drevesa, ni več tako. Zaradi množičnega izsekavanja gozdov so orangutani postali ogrožena bitja, ki so z nekaterih območij že izginila. Resno jih ogrožata tudi lov in trgovanje z njimi.

6

tani

osebna izkaznica Kraljestvo: Deblo: Razred: Red:

Animalia (živali) Chordate (strunarji) Mammalia (sesalci) Primates (prvaki)

Družina:

) Pongidae (človeku podobne opice

Rod:

Pongo

Vrsta:

Pongo pygmaeus Pongo p. pygmaeus – orangutan z Bornea atre Pongo p. abelii – orangutan s Sum

Podvrsti:

Velikost: Teža:

samci do 137 cm, samice do 115 cm do 50 kg samci od 60 do 90 kg, samice od 40

Samotarski prebivalci drevesnih krošenj Orangutani so precej velike, rdeče, dolgodlake opice značilnega videza. Imajo dolge roke ter kljukaste dlani in stopala, ki jim po­ magajo pri plezanju. Plezajo z vsemi štirimi okončinami, počasi in previdno. Z uporabo lastne teže lahko upognejo ali nagnejo vejo. Z lahkoto zanihajo drevo, da se približajo sosednjemu. Če jim ravno ni treba, se zelo redko spustijo na gozdna tla. Na dre­ vesu si naredijo tudi »gnezdo«, v katerem ponoči prespijo. Vsak večer se utaborijo na drugem drevesu. Samotarski popotniki so sposobni premagati velike razdalje. Njihovo območje domova­ nja namreč meri več kvadratnih kilometrov. Radi se držijo sami zase, družijo se le v času parjenja.

Sosede ignorirajo Čeprav se velikokrat zgodi, da se njihova območja pre­ krivajo, jih to ne moti preveč. Kadar se sreča več odraslih orangutanov na istem drevesu, ne kažejo skoraj nobenega medsebojnega zanimanja. Kljub temu pa znanstveniki do­ mnevajo, da se orangutani, katerih območja domovanja se prekrivajo, dobro poznajo in vedo, kje so njihovi sosedje.

Raziskovalci na Sumatri so odkrili tudi nekaj zelo družabnih orangutanov. V skupini je živelo skoraj 100 živali različnih starosti, ki so skupaj iskale hrano in si jo včasih celo delile.

Ži­v ijo v odmaknjenih vlažnih tropskih pragozdovih Bornea in Sumatre.­ 7

drevesa

s o k i v a r P Ko se jeseni in zgodaj pozimi sprehajamo po večjih krajih in mestih, nam vedno zadiši po pečenem kostanju, ki ga pečejo in prodajajo na ulicah. Danes je pečen kostanj posladek in v hladnih dneh nam merica okusnih plodov pogreje roke.

Drugače je bilo v preteklosti, ko hrane ni bilo v obilju; takrat je bil kostanj marsikje ena glavnih jedi.

12

Takrat je veljalo: »Za vsaka lačna usta eno kostanjevo dre­ vo.« Prednosti kostanja so, da raste v naravi in edino delo z njim je, da ga naberemo; plodovi se lahko skladiščijo tudi do pol leta, listje dreves so uporabljali za steljo živini in les je zelo uporaben.

Pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) imenujemo tudi domači kostanj. La­ tinski pridevnik »sativa« pomeni gojen, kar pove, da so ga ljudje pospešeno sadili in uporabljali tako plodove kot les.

V Sloveniji je najpogostejši na Primorskem, Dolenjskem in v Beli krajini, malo manj pa v okolici Ljubljane, Halozah in Za­ savju. Posamična drevesa najdemo lahko povsod tam, kjer v tleh ni apnenca.

Cveti junija in v začetku julija in je na območjih, kjer je bolj pogost, priljubljena paša za čebele. Kostanjev med je nekoliko tem­ nejše barve in rahlo grenkega okusa, spominja na zelišča.

Zdravilen V ljudskem zdravilstvu so uporabljali plo­ dove za lajšanje težav s krčnimi žilami in prebavnimi motnjami, listje pa se uporablja pri dihalnih težavah. Ne smemo pa pozabi­ ti na kostanjev med, ki vsebuje rudninske snovi (kalij, kalcij, železo, magnezij …) ter vitamine skupine B in vitamin C.

Maroni

Plodovi se razvijejo iz ženskih cvetov. Skledica, v kateri zorijo plodovi, ima najprej luske, iz katerih se pozneje razvijejo bodice. Skledico imenu­ jemo tudi ježica. Oktobra, ko so plodovi zreli, se ježica odpre. Z njo so plodovi zaščiteni, da jih kdo ne poje, še preden bi bili zreli, in imajo možnost, da iz nekaterih plodov zraste novo drevo. Poznamo veliko načinov priprave jedi iz kostanjevih plodov. Največkrat kostanj speče­ mo. To naredimo tako, da vsakemu plodu vsaj enkrat prerežemo lu­ pino, saj bi se drugače na vročini razpočil. Kostanj lahko pečemo tudi v žerjavici. Plodove nanizamo na žico, kot koralde na ogrlici, konca žice prepletemo med seboj in pokrijemo za nekaj minut z žerjavico.

Plodov ni treba rezati, ker so že preluknjani. Iz kuhanega kostanja pa lahko pripravimo namaze, omake ali pecivo. Kostanj se lahko prime­ ša tudi v kruh. Nekdaj so plodove sušili in jih nato zmleli v kostanjevo moko, ki so jo mešali s pšenično, in tako pridobili dodaten vir energi­ je, ko je druge hrane primanjkovalo.

Še danes se kostanj goji panjevsko (to po­ meni, da se tanjša drevesa, ki rastejo v gručah, požagajo, iz panjev dreves pa od­ ganjajo nova). Takšna so primerna za vino­ gradniše kole.

Martin Ileršič

aelši v

...

… da poznamo tudi divji kostanj, ki navadno raste v parkih, vrtovih in na gozdnem robu? Ta ni primeren za prehrano ljudi, so pa nekdaj z njim krmili živino in pripravljali zdravila za težave z nogami.

FOTOGRAFIJI: SHUTTERSTOCK

stanj

V krajih, kjer so talne in podnebne razme­ re ugodne za rast kostanja, gojijo kostanj z velikimi plodovi, ki jih imenujemo maroni. Ti so zaradi svoje velikosti še posebej prilju­ bljeni.

… da je les zelo obstojen, če je samo na suhem ali samo v vodi, hitreje pa propade, če se vlažnost spreminja? … da je najdebelejši slovenski kostanj Gašperjev kostanj v dolini Sopote nad Radečami?

13

vesolje

Ponovno

na

Priprave za ponovno osvojitev Lune so v polnem teku. Po zadnji odpravi Apolla 17 leta 1972 človeška noga ni več stopila na Luno.

Sovjeti so leto pozneje tja poslali še avtomatsko postajo Lunohod 2, potem pa so na Luno vsi kar nekako pozabili.

Cilj poslati človeka na drugo vesoljsko telo in ga varno vrniti na Zemljo, je bil dosežen!

22

Luno

Zadnja leta pa je Luna ponovno v središču zanimanja. Tokrat naj ne bi le za kratek čas pristali, ampak bi začeli graditi prvo stalno naselbino. Sliši se pionirsko, zato si poglejmo nekaj osnovnih načrtov.

Prvi astronavti naj bi se na našo vesoljsko sosedo vrnili do leta 2020. Poleg raziskovanja Luninega površja naj bi takrat začeli graditi tudi prvo večje oporišče, predhodnico stalne naselbine. Pri Nasi že načrtujejo in preizkušajo prototipe izvidniških robotov, vozil za astronavte in tovor, žerjavov za gradnjo in nove skafandre, ki naj bi ščitili astronavte pred vsemi vrstami nevarnosti med dolgotrajnim bivanjem na površju Lune. Testiranje prototipov bo pomagalo načrtovalcem in inženirjem pri izpopolnjevanju opreme, ki je potrebna, da bodo na Luno lahko poslali novo ge­ neracijo raziskovalcev, ki bodo med dolgotrajnim bivanjem se­ veda potrebovali pristajališče za vesoljske ladje za dovoz hra­ ne, prebivališča, sisteme za vzdrževanje ugodnih življenjskih razmer v njih, vozila za prevoz po Luninem površju kot tudi ro­ bote, ki jim bodo pri vsem tem pomagali.

Tovorno vozilo za na Luno V svetu avtomobilizma bi tile podatki zveneli zelo nenavadno: aktivno vzmetenje, šestko­ lesni pogon z možnostjo krmiljenja vsakega kolesa posebej, brez vrat, brez oken, brez se­ dežev in edina barva – zlata. In prav takšno je vozilo, ki se bo vozilo po brezpotjih 384.000 kilometrov od najbližjega pločnika, črpalke ali mehanika. To je namreč Nasino novo tovorno vozilo za na Luno, ki ga bodo uporabljali bo­ doči raziskovalci in obiskovalci, ki naj bi začeli na Luno prihajati že pred letom 2020. Oprav­ ljali bodo znanstvenoraziskovalne projekte in se pripravljali na daljša potovanja po vesolju, za začetek na Mars. Še pred njimi pa bodo Luno po dolgem in počez prekrižarili mobilni avtomatski laboratoriji za iskanje vode in ki­ sika. Ja, kolonizacija novega »kontinenta« je pred vrati!

23

sesalci

Jež

Vsi poznamo bodičasta bitja, ki tako hlačajo in si jeseni na bodice naložijo zalogo hrane za zimo – hruške in jabolka, pa kak oreh ali lešnik. Kaj ni tako pisalo v pravljicah o prijaznem gozdnem dedku? Ja, res je tako pisalo, a je daleč od resnice.

Ježi so sicer res počasni bodičasti strički, a na bodicah ne nosijo hrane.

Pravzaprav so žužkojedi. Bodice pa so enkraten način obrambe pred plenilci, ki jo premaga le malokdo. Kako bi tudi jo, ko pa se jež v nevarnosti zvije v klobčič in pokaže svoje zobe, oprostite, bodice.

40

Ježi živijo v gozdovih, pa tudi na travnikih blizu gozdov. Pogosto naletimo na ježe tudi v bližini naših domov. Radi se zadržu­ jejo v grmovju in živih mejah. Ježi so med hojo po podrasti ali travi neverjetno glasni. Včasih mislimo, da bo na jaso pritekla lisica, pa se le počasi priplazi samo ježek. V Sloveniji imamo beloprsega in rjavoprsega ježa, beloprsi je precej pogostejši.

Hrana ježev nikakor niso hruške in jabolka. Ježi so pretežno mesoje­ di in imajo sadje bolj za sladico. Najraje se mastijo z deževniki, žuželkami, polži pa tudi s ptičjimi in drugimi jajci. Radi se loti­ jo tudi gob in najrazličnejših koreninic.

Nočna bitja Ježi so najbolj dejavni ponoči. Takrat lomastijo in včasih nas na svojem pohodu lahko tudi prestrašijo. Ni pa nič neobičajnega, če na kakšnega naletimo tudi po­ dnevi. Pogosto ga srečamo v jesenskem času, ko še ne ve, kam bi se skril za preži­ vljanje zime v hibernaciji.

Zimsko spanje Ježi so ena od živalskih vrst, ki zimo prespi. V skrivališču iz slame, listja in vejevja postanejo povsem negibni. Telesna temperatura se jim zniža, bitje srca se upoča­ sni, utripa skoraj 20-krat počasneje kot sicer. Tudi vdihnejo le 10-krat na minuto.

osebna izkaznica

beloprsi jež (Erinaceus concolor) rjavoprsi jež (Erinaceus europaeus)

Družina:

ježi (Erinaceidae)

Vrsti:

Poddružina: Velikost:

pravi ježi (Erinaceinae) do približno 25 cm

od 400 do 1000 gramov niji od nižin Življenjski prostor: vsa Evropa, v Slove nadmorske višine ov metr 1000 do

Teža:

Parijo se spomladi, obdobje parjenja pa lahko traja tudi do avgusta. Po približno enem mesecu brejosti samica skoti povprečno pet mladičev, lahko pa celo do deset. Na leto ima samica eno ali dve legli. Težave imajo mladiči, ki so sko­ teni pozneje in so pred zimo še zelo mladi; ti le težko preživijo zimo. Prav tako je v gnezdu običajno nekaj večjih in močnejših mladičev, drugi pa so šib­ ki in majceni in dobijo še manj materinega mleka. Tudi ti običajno ne preživijo zime. Da jež preživi zimo, mora tehtati več kot pol kilograma.

Domači ljubljenčki Ja, nekateri ljudje imajo ježke tudi doma.

Običajno tiste, ki jih najdejo povsem ne­ bogljene in jih po steklenički hranijo ter jih tako »navežejo« nase. Ježi so lahko sim­ patični družabniki. Le da je treba vedeti, kako jim naloviti žuželke in deževnike …

Lisica

Mali ježki se včasih zatečejo po pomoč k ljudem. Ker sami ne bi preživeli zime, jim lahko pomagamo mi, tako da jim ponudimo zatočišče in hrano. Drugo zimo bo jež že dovolj močan, da bo zmogel sam. Izogibati pa se moramo pretiranemu stiku z njim, saj se nas lahko kaj hitro navadi. Najbolje je, da ga hranimo na skrivaj in tako ohranimo njegov prirojeni strah pred ljudmi.

aelši v

...

… da so ježi koristni, saj z vrtov preganjajo žuželke?

FOTOGRAFIJE: SHUTTERSTOCK

naj bi edina lahko »prelisičila« ježa, da razpre svoj bodičasti klobčič. Na bodečo kepico naj bi se polulala in jež naj bi se odprl. A podobno kot s pravljico o ježu in hruškah tudi tu verjetno ni prav veliko re­ snice.

… da so samotarji? … da živijo povprečno od 3 do 4 leta? … da ježi dobro vohajo in slišijo, veliko slabše pa vidijo? … da so mladički do drugega tedna starosti slepi? … da ježi znajo plavati in plezati?

Maja Stopar 41

P

s l ­ o i v r š

Prvi dan šole je pomemben za vsakega šolarja, za Anjo pa še posebej. Njena družina se je namreč poleti preselila na drug konec Slovenije. Tako je Anja 1. septembra prvič v novi šoli, med sošolci, ki jih še nikdar ni videla. Oglej si slike, ugotovi, kako Anjo sprejmejo, in obkroži ustrezne odgovore. Na koncu seštej zvezdice ob svojih odgovorih in preveri, ali si odgovoril pravilno ali ne.

1. Anja se znajde med novimi sošolci.

Kako jo sprejmejo?

∑ ∑ Ne zmenijo se zanjo.

∑ Prijazno se ji predstavijo. ∑ ∑ Iz nje se delajo norca. ∑

2. V razredu se je treba nekam usesti. ∑ ∑ Anja počaka, da vsi posedejo, in sede na prazno mesto. ∑

∑ Anja se odpravi na sedež, ki ji ga ponudijo sošolke. ∑ ∑ Anja vpraša sošolko, ali lahko sede k njej.

3. Anja prvič vidi novo učiteljico. Kakšna je učiteljica do nje? ∑ ∑ Očitno je učiteljica pozabila, da imajo novo ∑ sošolko.

Anji prepusti, da se sama predstavi ∑ ∑ Učiteljica razredu.

∑ Učiteljica prijazno pove razredu, od kod Anja prihaja.

48

ILUSTRACIJE: DAMIJAN STEPANČIČ

sk­ i d an 4. Kako se Anja zamoti med odmorom?

∑ Sošolke ji razkazujejo jedilnico, telovadnico ... ∑ ∑ Sama se razgleduje po šoli. ∑ ∑ Vsa preplašena se skriva v kotu. ∑

5. Anja pride domov in staršem pove, kako je bilo prvič v novi šoli.

∑ Vesela je, res so jo lepo sprejeli. ∑ ∑ Vsa v solzah potoži, da je bilo grozno. ∑ ∑ ∑ Vse skupaj se ji ne zdi nič posebnega.

Barbara Jarc

Od 5 do 8 zve­zdic

Od 9 do 12 zve­zdic

Od 13 do 15 zve­zdic

PRIJAZEN SPREJEM

RAVNODUŠNOST

POPOLNA ZAVRNITEV

Pravilno si ugotovil, da Anja doživela topel sp je re kar pomeni, da dobro op jem, In verjetno se strinjaš azuješ. , je lepo, če novega sošo da lc prijazno sprejmeš. Mord a a sam kdaj ∆nov« in veš, si bil je to. Če ne, pa se oč kako itn vživeti v drugega in ra o znaš da je lahko ljudem v ne zumeš, okolju težko. Zato je pr znanem av, da jim prihod olajšamo.

Zdi se ti, da so bili sošolci do Anje dokaj ravnodušni in da je zase v glavnem poskrbela sama. V resnici so Anjo lepo sprejeli in se ukvarjali z njo – lahko si še enkrat ogledaš sličice in se prepričaš. Sicer pa so sošolci ravnali tako, kot je treba – človeku, ki se znajde v novem okolju, najverjetneje ni lahko, in prav je, da mu pridemo naproti.

Ocenil si, da so Anjo popolnoma zavrnili in da se je sama precej držala v ozadju. Še enkrat si oglej sličice in preveri, koliko to drži. Niti malo namreč.

Morda si sam kdaj doživel, da te je neka skupina zavrnila.

To je res zelo neprijetno in polagamo ti na srce, da sam do novincev nisi tak. Daj ljudem možnost – še posebej takrat, ko jih sploh še ne poznaš.

49