Hisni Zdravnik september 2010

w w w. h i s n i Z D R AV N I K . s i

Hišni zdravnik VSE O ZDRAVJU • Letnik 2 • številka 8 • september 2010 • Cena: 3,90 eur

DUŠEVNO ZDRAVJE

Naučimo se avtogenega treninga Kaj in kako jesti pri težavah s težo?

Poporodna depresija ogrozi mater in otroka Zdravljenje debelosti z zdravili ZDRAVO BIVANJE

Hočemo varnost?

Zgradimo dirkališče!

Najstniki s 50 kilogrami preveč TEST

Kako dobro razumete prebrano?

Izberimo pravo zavarovanje ZDRAVA PREHRANA

Antioksidanti od a do ž Govorimo o cerebralni paralizi Dispepsija in GERB »kriva« za večino prebavnih težav

PREVERITE ZDRAVJE

10 strani testov in vaj

Sestavite svoj medicinski vodnik

Vsebina Biološko zdravilo tocilizumab tudi za revmatoidni artritis Avtoimunske bolezni: Ko organizem napade samega sebe Prva pomoč pri površinskih poškodbah Koliko beljakovin potrebujemo in kako do njih?

DUŠEVNO ZDRAVJE ZA VSE FRIDINE STRANI

100

NAJPOGOSTEJŠIH BOLEZNI

PREVERITE ZDRAVJE

Stres in izgorelost vodita v popolni zlom Vloga hranil za zdrav razvoj otroka

14 20

Samostojnost težja za starše kot za varovance Uporaba magnetnih polj v terapiji – 2. del

22 26

SPB: Vsaj enkrat okuženih osem od desetih odraslih Najbolj ogrožena skupina so mladi ZORA: Pregledanih več kot 80 odstotkov žensk S pomerjanjem kopalk do sramnih uši Migrena: Napad lahko sproži že košček čokolade Cilj zdravljenja preprečiti razvoj kronične migrene Kriteriji za pomoč pri prepoznavanju migrene

30 32 34 36 38 40 43

Fotoreportaža: Festival Zdravja v Europarku Maribor

45

Koliko vas ogrožajo bolezni srca in ožilja?

Kakšna osebnost ste?

54 56

Kako poskrbeti za hrbtenico med vožnjo?

S katerimi zdravili na dopust?

2

Hišni zdravnik

4 5 6 8

63 64

september | 2010

UVODNIK

Hišni zdravnik Letnik 2, številka 8, september 2010 Cena: 3,90 eur Izdajatelj: OSTANIMO ZDRAVI Brničičeva 13 1231 Ljubljana – Črnuče Glavna in odgovorna urednica: Mojca Šimenc mojca.simenc@ostanimozdravi.si Oblikovanje: Žiga Jokić atree, d.o.o.

Lektoriranje: Vesna Novak Oglasno trženje: marketing@ostanimozdravi.si

Telefon uredništva: 01 565 3416 Faks uredništva: 01 565 3417 Spletni naslov: www.hisniZDRAVNIK.si Na leto izide 12 številk. Letna naročnina na revijo Novi Hišni zdravnik znaša 46,8 evrov. Naročnikom priznavamo 25 odstotkov popusta, kar znese 35,1 evra z ddv. Za naročila pokličite: 01 565 3416 ali naročilnico pošljite po faksu: 01 565 3417 ali elektronski pošti: uredništvo@ostanimozdravi.si Za članke o delovanju učinkovin in zdravil velja opozorilo: »Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.« Uredništvo ne odgovarja za vsebine, navedene v oglasnih sporočilih.

Zdravniki niso javni uslužbenci Zdravniki so javni uslužbenci samo na papirju. Če bi delali tako, kot delajo ostali priklopljeni na državne jasli, bi nas bilo živih precej manj. Na tem mestu ne morem mimo zgodbe izpred nekaj mesecev, ko so oropali banko v mojem kraju. Policisti (policijska postaja je čez cesto) so potrebovali več kot dvajset minut, da so prišli na kraj dogodka. Peš razdaljo premagaš v petih minutah. Si predstavljate, da bi tako ravnali zdravniki? Javnost bi jih raztrgala.

V zadnji vojni vedno bojevitega Fidesa in vlade se javno mnenje močno nagiba na stran slednje. Pravzaprav na stran aktualnega ministra za zdravje, ki izstopa iz ekipe, ki ji očitajo sumljive manire in celo čudne posle. Ljudje ne razumejo, da predstavniki zdravnikov ne razumejo, da denarja ni. Zdravniki ne razumejo, da ljudje ne razumejo, da so njihove osnovne plače sramotno nizke. Osnovna plača zdravnika specialista za redni delovnik (40 ur na teden) je okrog 2100 evrov bruto.

Zdravniki (in medicinsko osebje) so tudi edina skupina javnih uslužbencev, ki jih je v resnici premalo. Statistika: število zaposlenih samo v organih državne uprave se je v desetih letih povečalo za skoraj četrtino, in to v dobi, ko praktično vse lahko opravimo z nekaj kliki. Število ljudi, ki živijo v Sloveniji, se je v tem času povečalo za manj kot za 3 odstotke. Komentar ni potreben.

Posebna zgodba je organizacija dela v zdravstvu. Kirurški sanatorij Rožna dolina z enakimi viri (človeškimi, tehničnimi…) v enakem času opravi še enkrat več posegov – govorim o primerljivih storitvah, kot druge bolnišnice. Komentar ni potreben.

Za tako sporna dežurstva v zdravstvu gre vsako leto 117 milijonov evrov, od tega 57 milijonov za dežurstva v zdravstvenih domovih. V ustanovah, kjer dežurstvo večinoma poteka tako, da se bolnika »pošlje naprej«! Plačilo pa je enako kot za dežurne na urgenci UKC Ljubljana, ki noč in dan pokriva območje, v katerem živi 700 tisoč ljudi, ali pa za dežurne na oddelkih intenzivne nege! Logično, da v precej zdravstvenih domovih ne pišejo poročil o delu med dežurstvom, saj nimajo kaj napisati!

Komentar – ne da ni potreben, človek ostane brez besed.

Mojca Šimenc

september | 2010

Hišni zdravnik

3

IZBRANO

Novice

Nedonošenčki z več težavami v šoli

Zahvaljujoč sodobni medicini danes preživijo tudi novorojenčki, rojeni pred 32. tednom nosečnosti in z izjemno nizko porodno težo. Skupina avstralskih in nizozemskih raziskovalcev pa je odkrila, da sta prav ta dva dejavnika zelo povezana z motoričnim razvojem otroka ter povezavo tudi ocenila. Skupina je opravila metaanalizo izbranih raziskav, rezultate pa objavila v reviji JAMA. V analizo so vključili podatke za skupno 9653 otrok, pri katerih so gibalni razvoj ocenjevali s tremi različnimi vprašalniki.

Povprečna gestacijska starost vključenih otrok ob rojstvu je bila 28,2 tedna, povprečna porodna teža pa 1060g. V 24-ih raziskavah so motorični razvoj ocenjevali z vprašalnikom Bayley Scales of Infant Development II (BSID-II), v 7-ih z vprašalnikom Bruininks-Oseretsky Test of Motor Proficiency (BOTMP) in v 10-ih z vprašalnikom Movement Assessment Battery for Children (MABC).

Ocena motoričnega razvoja po vprašalniku Bayley Scales of Infant Development II (BSID-II) je edina pokazala, da nedonošenčki in dojenčki z nizko porodno težo v prvih letih razvoja dohitevajo vrstnike, rojene ob roku. Drugi dve, predvsem MABC, pa je pokazala zaostajanje tako v osnovni kot srednji šoli. Prav tako je analiza pokazala, da so otroci po vseh treh merilih (BSID, BOTMP, MABC) dosegali slabše rezultate od svojih vrstnikov.(tz)

Vitamin B6 zmanjšuje tveganje za raka pljuč

Skupina raziskovalcev iz nekaterih večjih evropskih središč je v junijski številki revije JAMA (The Journal of the American Medical Association) objavila rezultate velike raziskave EPIC (European Prospective Investigation into Cancer and Nutrition), ki je vključevala skupno kar 400.000 ljudi in v kateri so ugotavljali vplive prehranskih navad na pojavnost rakavih obolenj. Izkazalo se se je, da povezava obstaja in da je precej močna.

V eni od ločenih študij so ugotavljali tudi »prehranske« dejavnike tveganja za raka pljuč, ki je pri moških ena od najbolj pogostih vrst raka. Vanjo so (povprečno 5 let pred pojavom bolezni) zajeli 899 preiskovancev, katerim so izmerili raven vitaminov B2, B6, B12, folata, metionina in homocisteina v krvi, ter 1770 ustreznih kontrolnih preiskovancev po starosti, spolu, dnevu odvzema vzorca krvi in državi izvora. Prav tako so izključili vplive nekaterih pomembnih dejavnikov, povezanih z nastankom raka na pljučih.

Analiza je pokazala, da je bil pojav pljučnega raka pri preiskovancih z visoko koncentracijo vitamina B6 in metionina v krvi bistveno manjši kakor pri tistih z majhno koncentracijo. Ugotovili so tudi, da jakost zaščitnega učinka ni povezana s kajenjem.

Podobno je bilo tudi pri visoki koncentraciji folata, vendar pa je bila v tem primeru pojavnost raka manjša le pri kadilcih in bivših kadilcih. (tz)

4

Hišni zdravnik

september | 2010

Internet in depresija mladostnikov

Dejstvo je, da se je uporaba računalnikov v zadnjih nekaj desetletjih močno povečala, kar glede na to, da živimo v dobi moderne tehnologije, ni nič presenetljivega. Prav tako vemo, da prekomerna uporaba interneta povzroča problematično vedenje s simptomi, podobnimi nekaterim drugim vrstam odvisnosti.

Vseeno pa so zaskrbljujoči rezultati raziskave, objavljeni na spletni strani revije Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine, ki so jo izvedli kitajski in avstralski raziskovalci. Spremljali so namreč povezavo med vedenjem, ki ga povzroča bolezenska raba interneta, in duševnim zdravjem mladostnikov.

Raziskava je potekala na Kitajskem, vanjo pa so zajeli 141 mladostnikov iz srednjih šol, v povprečju starih 15 let (od 13 do 18 let). Preiskovanci so na začetku raziskave morali izpolniti vprašalnik o uporabi interneta, imenovan Pathological Use of the Internet Test. Ta je pokazal prekomerno uporabo interneta pri 62 najstnikih (6,2%). Kasneje, po devetih mesecih, so pri vseh sodelujočih v raziskavi ocenili stopnjo depresije in tesnobnosti.

Visoko stopnjo tesnobnosti so ugotovili pri osmih (0,2%), visoko stopnjo depresije pa kar pri 87 (8,4%) sodelujočih. Statistična analiza je pokazala, da imajo mladostniki, ki prekomerno uporabljajo internet oz. so od njega odvisni, kar 2,5-krat večjo možnost za pojav depresije. (tz)

Uspeh umetne oploditve odvisen od starosti ženske

Uspešnost nosečnosti in poroda brez hujših zapletov po znotrajmaternični osemenitvi zaradi težav s plodnostjo sta izjemno nizka, približno 10% na krog. Tako so francoski raziskovalci iz Univerzitetnega medicinskega centra v Amiensu v reviji Fertility and Sterility objavili študijo o dejavnikih, ki bi lahko napovedovali uspeh osemenitve. Poskušali so jih prepoznati z analizo strokovne literature in štiriletnih poskusov.

V raziskavo so vključili 353 parov ter preučili podatke za 1038 krogov oploditve. V 24,3 % je bil vzrok za neplodnost pri ženski, v 32,6 % pri moškem, v 32,6 % pri obeh, v 10,5 % pa je vzrok ostal neznan. Pri vseh poskusih so drugi dan menstruacijskega cikla pričeli spodbujati jajčnike z gonadotropini in nadaljevali do ovulacije, 2 dni po slednji pa so opravili še osemenitev z mehkim katetrom s podkožno injekcijo 250 µg rekombinantnega hCG. Ženske so bile v prvem poskusu povprečno stare 31,4 leta, pri vsakem paru pa so naredili povprečno po 2,5 kroga. Vsega skupaj so dosegli 153 uspešnih znotrajmaterničnih osemenitev - od tega je bila v 5,2 % to biokemična nosečnost, v 2,6 % ektopična, v 13,5 % primerov je prišlo do spontanega splava, v 11,7 % pa se je nosečnost nadaljevala.

Analiza je pokazala starost kot najpomembnejši dejavnik obstoja nosečnosti.

Uspešnost osemenitve pri ženskah, mlajših od 30 let je bila 38,5%, pri ženskah, starejših od 40 let pa 12,5%. (tz)

september | 2010

Hišni zdravnik

5

Z D R AVO B I VA N J E

Hočemo varnost?

Zgradimo dirkališče!

Slovenija je po prometni varnosti pri dnu Evrope. Od januarja do decembra lani je na naših cestah v skoraj 21 tisoč prometnih nesrečah umrlo 171 ljudi, od tega 31 motoristov. Če imamo iz virtualnega sveta v podzavesti, da trk dveh avtomobilov »ni nič«, to pričakujemo tudi v realnem življenju.

Statistika, ki kaže upad prometnih nesreč, je varljiva, saj večino trkov brez poškodovanih vozniki »uredijo« sami, brez prisotnosti policistov.

Smo res slabi vozniki? »Pred 20, 30 leti smo bili v primerjavi z Evropo res zelo slabi vozniki,« pravi Brane Küzmič, nekdaj uspešni dirkač, zdaj že skoraj dve desetletji vodja prve šole vadbe varne vožnje pri nas. Z leti se je to zelo spremenilo, še pove. Smo boljši vozniki, vendar veliko bolj raztreseni, površni na cesti se nam mudi bolj kot včasih. »Vendar podobne vzorce opažam tudi v tujini.« 6

Hišni zdravnik

Pred leti smo vzroke za nesreče iskali v slabih cestah, slabih avtomobilih … . Tega zdaj ni več. Je torej vsa krivda za prometno »stanje« izključno na voznikih? »Večinoma. Res je, da imamo veliko boljše ceste in avtomobile. Vendar so se povprečne hitrosti v prometu zmanjšale na račun gneče na cestah. In – vedno se nam mudi, tudi za volanom.« Mladi kot dežurni krivci… »Mladi se vedno hočejo dokazovati in kuriti adrenalin, vendar jih je

takih procentualno zelo malo, kljub veliki publiciteti, ki so je zato, ker izstopajo, deležni. Najlaže je mladim pripisati krivdo za vse. 95 odstotkov mladih je v resnici zelo dobrih voznikov. Tisti ostali problematični pa mečejo slabo luč na vse. Analiza hudih prometnih nesreč tudi pokaže, da jih zelo pogosto zakrivijo starejši vozniki.« Kaj največkrat na cesti delamo narobe? Kaj opažate na tečajih varne vožnje? »Vozniki še nikoli niso prišli v kritič-

september | 2010

Brane Küzmič,

vodja šole vadbe varne vožnje

Če nekdo dve uri intenzivno izživlja adrenalin na dirkališču, na običajni cesti vsaj mesec, dva vozi normalno.

no situacijo in ne znajo pravilno reagirati. Veliko jih nikoli niti do konca ni »stopilo po zavori« – k sreči jim ni bilo treba. Ko se jim to zgodi na tečaju, so precej presenečeni.

Mnogo voznikov tudi sploh ne ve, kaj imajo v avtomobilih in kako to deluje. Devet od desetih jih novih sistemov, ki olajšujejo vožnjo, sploh ne zna uporabljati (abs, esp, asr…).

Tudi temu so namenjeni tečaji varne vožnje: da spoznajo svoje vozilo.

Z novimi tehnologijami se tehnike vožnje spreminjajo.

V tem je tudi problem avtošol: učijo še vedno »po starem«, tako da je prestrukturiranje pri njih nujno potrebno. V tujini obstajajo tovrstni tečaji za inštruktorje vožnje, vendar ker našim zakon udeležbe ne predpisuje, se jih pač ne udeležujejo.« Bi lahko za kakšen avto rekli, da je bolj varen od drugega? Govoriva o avtomobilih zadnje generacije. »Praktično ni več slabega avtomobila. Danes imajo vsi novi avtomobili abs zavore, z letom 2013 bodo vsi avtomobili morali imeti elektronično stabilni program… . Dejstvo pa je, da težji kot je avto, bolj je varen.

Pri težjih avtomobilih masa prevzame večji delež udarcev.«

izpit. Pa saj smo bili vsi nekdaj taki.

Opažam, da večji del mladih v tečaj varne vožnje pošljejo starši.« Kakšne je struktura ljudi, ki se udeležujejo tečajev varne vožnje?

Ali kdo demografsko izstopa? »Predvsem gre za ljudi srednjih let, veliko jih je tudi starejših od 50. Običajno tisti, ki že tako in tako varno vozijo, gredo še v tečaj. Radi pa bi v tečaje dobili tiste, ki vozijo nevarno.

Ti bi dodatno izobraževanje nujno potrebovali.

Z mladimi je užitek delati. Željni so znanja, hitro osvojijo vaje, vzorec reakcije hitro sprejmejo in ga, če je napačen, spremenijo. Spremeniti napačen vzorec reakcij in vedenja pri nekom, ki ima vozniško dovoljenje 30 let, je bistveno težje. Njihov vzorec je bil sicer pravilen pri prejšnjih generacijah avtomobilov, sedaj pa je napačen.«

Kakšna je najbolj pogosta reakcija po opravljenem tečaju varne vožnje? »Žal mi je, da nisem prišel prej.« Katere napake morate pri večini tečajnikov najprej odpraviti? Počasnost reakcij? »Ne odpravljamo napak, pač pa učimo, kako reagirati v kritičnih situacijah.

V vsaki kritični situaciji je podzavestna reakcija voznika, da zavira.

Razlika je samo v tem, da pri starejših traja sekundo ali več, pri mlajših pa manj kot sekundo.« Pa je to vedno prava reakcija? »Ne gre za to, ali je prava ali ne.

Nanjo preprosto nimamo vpliva. Kasneje pa je bistveno, ali vemo, kaj storiti. Če vemo, to tudi naredimo,

Ali smo slovenski vozniki pripravljeni dodatno investirati v učenje dobre in varne vožnje? »Običajni vzorec pri mladih voznikih je, da so prepričani, da »obvladajo vožnjo in vozilo, takoj ko naredijo

september | 2010

Hišni zdravnik

7

Z D R AVO B I VA N J E

Ko vozimo, se vsi prilagajamo večini. Če drugi vozijo počasi, vozimo tako tudi sami.

če ne, držimo nogo na zavori in čakamo, kaj se bo zgodilo. V tečajih učimo točno to: kako pravilno zavestno reagirati. Če bi hoteli, da se tudi ta odvije zelo hitro, bi morali napraviti zelo veliko število ponovitev in jo spraviti v podzavest. Za vsako zavestno reakcijo namreč porabimo več kot sekundo. V tem času pa avtomobil pri hitrosti 50 kilometrov na uro naredi skoraj 13 metrov… . In smo v jarku. Pri višjih hitrostih pa – tudi če vemo, kaj narediti, se nam to pogosto časovno ne izide. Zato je tako pomembna hitrost vožnje. Ko vozniki to doživijo v živo, postanejo bolj previdni.« Koliko na prometne nesreče vpliva nekoncentracija med vožnjo? »Ogromno. Naš reakcijski čas je okrog ene sekunde. Ko nismo skoncentrirani na vožnjo, se poveča in če je to samo za pol sekunde, v tem času prevozimo 20 metrov. Telefoniranje med vožnjo reakcijski čas voznika podaljša najmanj na 2 sekundi. To je najbolj nevarno opravilo med vožnjo sploh! V nekaterih državah so kazni za telefoniranje med vožnjo že višje kot za prekoračitev hitrosti.« Kaj pa visoke kazni? »Ni vse v kaznih. Imamo ene od najvišjih kazni v Evropi, v času sa-

8

Hišni zdravnik

mostojne Slovenije smo sprejeli že štiri prometne zakone… učinka pa skoraj nobenega. Manj hudih nesreč in mrtvih na cestah ni zaradi kazni, pač pa zato, ker so hitrosti, ki so najbolj usodne, zaradi gostote prometa znižale.« Kako poteka tečaj varne vožnje? »Uro in pol je teoretičnega dela, kjer tečajniki spoznajo ogromno novih stvari. Vsa teorija se potem praktično izvaja. Sledijo tri vaje dopoldan in dve popoldan. Delo poteka v skupinah – na šest tečajnikov je en inštruktor. Tečajnik posamezno vajo ponavlja toliko časa, dokler je ne osvoji.«

uro. Ženske prvič ne vozijo toliko.

Začnejo s 45, 50 kilometri na uro, vajo uspešno opravijo in so potem tudi pri 55 in 60 kilometrih na uro uspešne. Pri moških je obratno. Niti eden ne vozi 55 kilometrov na uro, pač pa najmanj 60. Vaje seveda ne opravijo, toda tudi potem, ko jo ponovijo pri 50 kilometrih na uro, jim ne uspe, ker so že od prej preveč nervozni.« Slovencem očitajo pomanjkanje vozniške kulture… »Vozniška kultura pomeni dati prednost pešcu, ne voziti v rdečo, uporabljati smerne kazalce pri menjavi voznega pasu, ne začeti iskati prestavne ročice, ko se na semaforju prižge zelena. Način vožnje pa je nekaj povsem drugega. Slovenci doma vozimo prehitro. Zakaj pa je v tujini drugače? In zakaj tujci, ko pridejo enkrat na naše ceste, začnejo »divjati«? »

Ali značajski tip človeka vpliva na to, kako vozi? »Seveda. Značaj človeka se na njegovi vožnji zelo pozna. Vožnja je tudi najnevarnejše delo, ki ga opravljamo, pa se tega sploh ne zavedamo.« Kaj pa razlika po spolu?

Vozimo ženske drugače? »Da. Ženske so veliko bolj pazljive voznice kot moški. Na naših tečajih se to zelo opazi. Primer: vajo delamo pri hitrosti 55 kilometrov na

september | 2010

Telefoniranje med vožnjo reakcijski čas voznika podaljša najmanj na 2 sekundi. To je najbolj nevarno opravilo med vožnjo sploh!

Zakaj? »Zato, ker se pri vožnji vsi prilagajamo večini. Če drugi vozijo počasi, vozimo tako tudi sami, in obratno.

Tipična situacija: tujec se pripelje skozi Karavanke, vozi tako, kot je navajen. Počasi. Že do Jesenic ga prehiti 50 avtomobilov. Posledica: tak način vožnje sprejme tudi sam.« Koliko bi pri varnosti na cesti pomagalo, če bi imeli dirkališče? »Ogromno. Vozniki, ki adrenalin kurijo v prometu, bi ga izživeli na dirkališču. Vendar ne gre samo zato. Na dirkališču vozniki lahko tudi preizkusijo avtomobil, zavore, svoje reflekse… . Pa še bolj varno je. Namreč: pri »cestnem divjaku« je 20 odstotkov njegove pozornosti usmerjeno v to, kje bo zagledal policista. Z 20 odstotki »gleda«, kdo mu bo pripeljal nasproti. Svoji vožnji tako nameni le 50 do 60 odstotkov pozornosti in temu primerne so tudi reakcije. Na dirkališču pa vso koncentracijo lahko usmeri samo »v vo-

lan«. In če nekdo dve uri intenzivno kuri adrenalin na dirkališču, na običajni cesti vsaj mesec, dva vozi normalno.«

ne bolijo, to pričakujemo tudi v realnem življenju. Streznitev pride že, ko malo bolj pritisnimo na zavoro in nas »odnese« naprej… . »

Če voznika »razmeče« na dirkališču, ga to strezni za vsakdanjo vožnjo? Mu neprijetna izkušnja ostane? »Seveda. Trdim, da bi bilo na naših cestah najmanj 50 odstotkov motoristov manj mrtvih, če bi imeli dirkališče.

Dirkališče ni samo za dirkanje, pač pa tudi za vzgojo in pridobivanje izkušenj.«

Podpirate obvezne tečaje varne vožnje za voznike začetnike, ki jih prinaša novi zakon? »Da. Menim celo, da bi tovrstni zakon morali dobiti že veliko prej.

Vendar bo treba biti pri izvajanju tega zakona zelo pazljiv in ga po potrebi dopolniti. Voznik začetnik tečaj potrebuje, ko že ima določene izkušnje in prevozi določeno število kilometrov.«

Najpogostejši izgovor za hitro vožnjo je: ker se mi mudi. Je upravičen? »Nikakor. Pred leti so s sedmimi kamerami spremljali mene in kolega na vožnji od Ljubljane do Celja.

Kolega do Trojan ni upošteval niti talnih oznak niti omejitev hitrosti. Čez Trojane – avtoceste še ni bilo, je upošteval talne oznake, omejitev hitrosti pa ne. Sam sem vozil strogo po predpisih. Razlika na cilju je bila sedem minut. Pa je on vozil »v smrt«, jaz pa točno po predpisih.

Res pa je, da so vozniki za menoj precej trobili…«

Ki je koliko? »Vsaj pet tisoč. Šele takrat sama vožnja (prestavljanje, zaviranje, spreminjanje hitrosti…) postane avtomatizem in se tečajnik lahko skoncentrira na vaje. Ne pa da premišljuje, aha, zdaj pride sklopka, pa prestavna ročica… . »

Ali obsedenost mladih z virtualnim svetom, v katerem se nikoli nikomur nič ne zgodi, vpliva na njihovo vožnjo? Če imamo iz virtualnega sveta v podzavesti, da trk dveh avtomobilov »ni nič«, in da polomljene kosti

september | 2010

Pri pripravi novega zakona inštruktorji varne vožnje niste sodelovali? »Ne.« Ali bi bili obvezni tečaji varne vožnje smiselni tudi za starejše voznike? Med povzročitelji najhujših nesreč jih je precej… »Ne bi bilo slabo, tudi zaradi vse nove tehnike, ki je vgrajena v avtomobile in ki je mnogi starejši ne znajo uporabljati. Mislim pa, da si tega nihče ne upa zakonsko prepisati.« Mojca Šimenc

Hišni zdravnik

9

Z D R AVA PREH R A N A

Antioksidanti od A do Ž Hipotetično so naše celice zmožne živeti 140 let. Šele pri tej starosti se telomere tako skrajšanjo, da celična smrt nastopi sama od sebe. Ampak tako teorija. Praksa je nekaj čisto drugega.

Način življenja, vplivi okolja, bolezni povzročijo, da telesni procesi potekajo precej drugače. Povprečna življenjska doba v razvitem svetu se je sicer v zadnjih sto letih zvišala za 25 let. Bi se lahko še bistveno več?

Oksidativni stres vzrok za bolezni Človeško telo je velika kemična tovarna in eden od najbolj pomembnih gradnikov v njej je kisik. Ko se porablja, nastajajo prosti radikali, ki v telesu sprožijo verižne kemične reakcije, ki poškodujejo celice.

Proces imenujemo oksidativni stres.

Preprečujejo ga antioksidanti, ki nase vežejo proste radikale in jih

tako nevtralizirajo. Oksidativni stres pospešuje staranje, slabi imunski sistem, negativno vpliva na gibalni in živčni sistem, povzroča bolezni. Če bi naše telo ostalo brez antioksidantov, bi umrli v nekaj minutah! Prosti radikali bi se vezali na druge molekule in povzročili usodne poškodbe.

Osiromašena industrijska hrana Večine antioksidantov človeško telo ne izdeluje samo in jih moramo vanj vnesti s hrano. Paradoks je, da z industrijsko pridelano (predelano) hrano v telo vnašamo vse manj vitaminov in posledično antioksidantov, potrebujemo pa jih vse več.

Naravni vitamin B je po delovanju za tretjino »močnejši« od umetno pridobljenega.

Najpomembnejši antioksidanti so: vitamin C, vitamin E, provitamin A (betakaroten), selen, cink, flavonoidi, resveratrol, likopen, karoteni, izoflavoni, glutation (slednjega celice proizvedejo iz aminokislin in ga ni potrebno vnašati s hrano. Je eden od najbolj pomembnih celičnih antioksidantov, ki med drugim sodeluje pri odstranjevanju ogljikovega peroksida ) in koencim Q10.

Glede na topnost ločimo dve veliki skupini antioksidantov. Hidrofilni (vitamin C, glutation…) so topni v vodi, lipofilni oz. hidrofobni pa v maščobah (vitamin E, koencim Q10…) .

Vitamin C Vitamin C je najpomembnejši vodotopni antioksidant. Pospešuje celjenje ran, krepi delovanje imusnkega sistema, sodeluje pri sintezi hormo-

10

Hišni zdravnik

september | 2010

Z D R AVA PREH R A N A

nov in nevrotransmiterjev, pospešuje vsrkavanje železa in zmanjšuje tvorbo kancerogenov nitrozaminov.

Sodeluje pri nastajanju kolagena in drugih molekul, ki utrdijo žilno steno ter tako preprečujejo arterosklerozo. Če je vitamina C v telesu premalo, le-to žile »utrjuje« drugače: mikroskopske razpoke gladi s holesterolom.

Priporočljivi dnevni vnos vitamina C za odrasle je 75 (ženske) oz. 90 mg (moški), najvišji dnevni odmerek pa je 2000 mg.

Najboljši naravni viri vitamina C so ananas, pomarančem limone, grenivke, limeta, borovnice, vrtne jagode, ribez, zelje, špinača, paprika, petršilj, brokoli, brsični ohrovt, paradižnik, krompir.

Vitamin E Vitamin E je skupina, ki jo sestavlja osem različnih vitaminov: tokoferolov in tokotrienolov. Topni so v maščobah in zlahka prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado in celične membrane. Je zelo močan antioksidant, saj ena sama molekula pred oksidacijo varuje tisoč fosfolipidov, molekul, ki so glavni gradniki celične membrane.

Vitamin E je pomemben za pravilni razvoj in delovanje živčevja. Priporočeni dnevni vnos je 15mg na dan.

Dolgo je veljalo, da je v prevelikih odmerkih škodljiv, vendar je študija

september | 2010

s 50-krat preseženim priporočenim dnevnim odmerkom pokazala, da to ne drži. Domnevajo, da se presežek z blatom izloči iz telesa.

Najboljši naravni viri so hladno stisnjena rastlinska olja, marelica, špinača, stročnice, oreški, neoliščena žita, otrobi. Naravni vitamin B je po delovanju v telesu za tretjino »močnejši« od umetno pridobljenega.

Provitamin A Pomemben je za normalen vid, krepi imunski sistem in vpliva na pravilni razvoj zarodka. Sestavljata ga dve večji skupini: retonol in karotenoidi. Priporočeni dnevni vnos je 7 (ženske) do 9 (moški) miligramov na dan.

Najboljši naravni živalski viri (retonol, retinal) so rumenjak, mleko, siri, maslo, jetra. Najbolši rastlinski viri (karotenoidi) so: vsa zelenjava zelene barve, korenje, petršilj, buča, paradižnik, marelice, mango, melona.

Med karoteonidi velja posebej omeniti likopen in lutein. Likopen, karotenoid rdeče barve, ščiti pred nekaterimi vrstami raka (pljuča, prostata, maternični vrat, mehur, trebušna slinavka) in prepečuje tvorbo LDL holesterola ter s tem arteriosklerozo. Lutein preprečuje nastanek sive mrene.

V prvem trimesečju nosečnosti predoziranje z vitaminom A (več kot 30

Če bi naše telo ostalo brez antioksidantov, bi umrli v nekaj minutah. mg na dan) lahko zveča tveganje za spontani splav in razvojne deformacije plodu. Tudi predoziranje pri odraslih ima lahko neželjene stranske učinke.

Polifenoli Gre za skupino močnih antioksidantov, katerih najbolj »znani« predstavniki so flavonoidi, resveratrol in antocianidi. So rastlinskega izvora in delujejo tako, da vežejo nase proste radikale ali preprečujejo oksidacijo vitamina C. Flavonoidi poleg antioksidacijskega delovanja tudi preprečujejo vnetja in delujejo protimikrobno.

Antocianidini (najdemo jih predvsem v lupini sadja) izboljšajo elastočnost žil in krepijo imunski sistem. Sadju dajejo vijolično in modro barvo. Falvonoid epikatehin se v veliki količini nahaja v črni čokoladi (je tisti, ki daje grenak okus). Iz telesa se zelo hitro izloči. Pomemben j za zdravo srce in ožilje.

Viri polifenolov so: lupina grozdnih jagod (resveratrol), cvetje bezga in lipe, glog, njivska preslica, ajda.

Katarina Košenina

Hišni zdravnik

11

Z D R AVA PREH R A N A

Koencim Q10, vrelec mladosti Znanstveniki univerze v Wisconsinu, ki so leta 1956 iz mitohondrijev srca goveda izolirali rumeno kristalno snov, niso slutili, da so odkrili eno od najbolj pomembnih molekul sploh. Kemijsko ime: 2,3-dimetoksi- 5-metil- 6-dekaprenil- 1,4-benzokinon so ji določili na Inštitutu za biokemijske raziskave na univerzi Austin v Teksasu.

Koencimi so spojine, ki pomagajo pospešiti ali upočasniti kemijsko reakcijo. Po strukturi so podobni vitaminom in iz njih v telesu tudi največkrat nastanejo. Če v telo ne vnesemo dovolj vitaminov s hrano, se koencimi ne morejo tvoriti.

Upad za četrtino povzroči bolezni Koencim Q10 je v vsaki človeški celici. Odtod tudi drugo ime zanj: ubikinon. Brez njega ni življenja, saj sodeluje pri nastajanju energije v celicah (tvorbi molekul ATP). Njegove koncentracije v tkivih različne.

Največ ga je v srčni mišici, jetrih, skeletnih mišicah, trebušni slinavki in ledvicah.

Celokupna količina koencima Q10 pri človeku je ocenjena na okrog 1,5 grama, od tega se ga polovica

12

Hišni zdravnik

12-tedensko jemanje 225mg Q10 na dan je sistolični tlak zmanjšalo za okrog 17mm Hg, diastoličnega pa za okrog 10mm Hg. nahaja v mitohondrijih. Čeprav ga človeško telo večinoma proizvaja samo, po 30. letu starosti njegova količina začne hitro upadati. Ko se zniža za več kot za 25 odstotkov, pride do nastanka različnih bolezni.

Na srečo velja tudi obratno: vnovična vzpostavitev ravnovesja številne bolezni ustavi ali upočasni njihovo napredovanje, vendar mora za to Q10 doseči najmanj trikratno plazemsko vrednost. V praksi to pomeni uživanje vsaj 150 do 300 mg Q10 na dan, pri nevroloških boleznih

celo do 2400 mg na dan.

Pri tvorbi koencima Q10 v telesu sodelujejo številni elementi v sledeh ter vitamini B2, B6, B12, vitamin C, folna in pantotenska kislina. Pomanjkanje Q10, ki se najprej zgodi v organih, ki za svoje delovanje potrebujejo največ energije: v srcu in v možganih.

Q10 in staranje Ker se koencim Q10 dobro vsrkava preko kože, je nepogrešljiv v kozmetičnih izdelkih. Dokazano upočasnjuje staranje: zmanjšuje gube in pozitivno vpliva na antioksidativnost kože. Dobro ga prenašajo vsi tipi kože.

Tudi lep nasmeh je odvisen tudi od koencima Q10. Krepi dlesni in preprečuje zobno gnilobo. Študije so pokazale njegovo pomanjkanje pri 60 do 90 odstotkih bolnikov z obolenji dle-

september | 2010

sni. Ko so začeli uživati Q10, se je stanje dlesni že po treh tednih bistveno izboljšalo.

Pri fizični aktivnosti se poraba kisika poveča tudi do desetkrat. Za več energije telo potrebuje tudi več koencima Q10. Q10 povečuje vzdržljivost, saj spodbuja celice k porabi kisika. Poleg tega, da je nujen za tvorbo energije in da deluje kot primarni antioksidant, tudi regenerira druge antioksidante, stimulira rast celic ter zavira programirano celično smrt.

Q10 in bolezni srca Velja, da odrasel človek dnevno potrebuje okrog 50mg Q10 na dan.

Crane v svoji študiji Biochemical functions of coenzyme Q10 sicer za zvečanje morebitne zmanjšane koncentracije priporoča 100 mg na dan. V zadnjih letih tečejo raziskave z orjaškimi odmerki (od 1200 do 3000 mg Q10 na dan). Kljub zelo visokim odmerkom testne osebe niso imele neželjenih stranskih učinkov.

Terapevtska uporaba Q10 se je v zadnjih letih zelo razširila. Uporabljajo ga pri srčnih operacijah, saj se izboljša pooperacijsko delovanje srca in zmanjša strukturno poškodbo.

Odmerki znašajo 200 mg na dan.

Q10 upočasni kronično srčno popuščanje (triletno preživetje bolnikov, ki so uživali 300 mg Q10 na dan, je znašalo 75 odstotkov, triletno preživetje bolnikov na konvencionalnem zdravljenju pa je bilo 25 odstotno).

Q10 in krvni tlak Q10 je učinkovit pri kardiomiopatijah, aritmijah, hipoksiji srca, preprečuje arteriosklerozo in znižuje krvni tlak. Študija, ki jo je vodil prof. dr.

Rosenfeldt in v kateri je sodelovalo 362 hipertonikov, je pokazala, da je 12-tedensko jemanje 225mg Q10 na dan sistolični tlak zmanjšalo za okrog 17mm Hg, diastoličnega pa za okrog 10mm Hg. Točnega mehanizma, po katerem Q10 vpliva na krvi tlak, niso odkrili, nekatere študije pa dokazujejo, da Q10 zavira razvoj sprememb endotelija pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom.

september | 2010

Q10 je nujen za tvorbo energije, deluje kot primarni antioksidant, regenerira druge antioksidante, stimulira rast celic ter zavira programirano celično smrt.

Dvojno slepa randomizirana študija je pokazala, da 120 mg Q10 na dan pomembno zmanjšuje verjetnost kasnejših srčno-žilnih dogodkov pri ljudeh, ki so preživeli miokardni infarkt. Druga (japonska) študija je pokazala, da uživanje Q10 zmanjšuje napade angine pektoris. Bolniki so po štirih tednih količino zdravil zmanjšali za polovico.

Q10 in bolezni živčevja Koencim Q10 je v velikih odmerkih koristen za bolnike s Parkinsonovo boleznijo in pri vseh boleznih, pri katerih je okvarjeno mitohondrijsko delovanje ali so prisotne oksidacijske okvare. Študija na bolnikih, ki so prejemali 1200 do 1500mg Q10 na dan, je pokazala izboljšanje motoričnih funkcij. Odmevna je

študija izpred treh let, v kateri so bolniki prejemali 1200, 1800, 2400 ali 3000mg koencima Q10 na dan ter 1200 IE vitamina E. Prišlo je do uspešnega zavrtja napredovanja bolezni. Podobne rezultate so dale študije na bolnikih z demenco in živčno-mišičnimi obolenji (mišična distrofija, huntingtonova horea…).

Starostna degeneracija rumene pege zelo okvari centralni vid, prizadene pa predvsem starejše od 50 let. Je neozdravljiva. Študija (Feher in sod.) je pokazala, da je Q10 v kombinaciji s karnitinom in omega 3 izboljšal vidno polje in ostrino vida.

Več študij je pokazalo, da uživanje 300 mg Q10 na dan zmanjšuje pogostnost napadov migrene (po treh mesecih kar za 55 odstotkov).

Katarina Košenina

Hišni zdravnik

13

DENTALNA MEDICINA

Skrb za zobe otroka se začne v nosečnosti

Kakovost prehrane vpliva na sistemsko zdravje in posledično tudi oralno zdravje. Povezava med prehrano in zdravimi zobmi se začne že pred rojstvom. Prehrana nosečnice vpliva na kakovost zob otroka, saj se formacija zob začne že v šestem tednu nosečnosti.

Slaba prehrana vpliva tudi na obrambno sposobnost telesa in zmožnost remineralizacije trdih tkiv. (zob, kosti). Sladkorji so glavna hrana bakterijam, ki povzročajo zobni karies. Bolj kot količina zaužitih sladkorjev je pomembna frekvenca. Večkrat kot zaužijemo s sladkorji bogato hrano, boljše pogoje ustvarimo za razmnoževanje bakterij in nastanek zobnega kariesa.

Sklenina, dentin, pulpa, cement Sklenina je najtrša, vendar zelo krhka snov v človeškem telesu. Je celični produkt celic ameloblastov, ki jo izdelajo, preden zob izraste v ustno votlino. Sestavljena je iz kristalov kalcijevega hidroksiapatita, ki so zelo pravilno zloženi v skleninske prizme.

14

Hišni zdravnik

Najpogostejši bolezni, ki ogrožata zobe, sta zobni karies in parodontalna bolezen.

Kristali po svoji dolžini prevajajo svetlobo, po širini pa slabo. Zaradi prevajanja svetlobe je sklenina na različnih delih krone različne barve.

Na griznem robu je modro siva, na sredini krone je sivo bela in ob robu dlesni rumenkasta. Barve so odvisne od struktur, ki ležijo pod sklenino, in od debeline sklenine. Kemična sestava sklenine je 4 odstotke vode, 1 odstotek organskih snovi in 95 odstotkov mineralnih snovi.

Naloga sklenine je, da omogoča žvečenje in grizenje, varuje dentin, daje estetski videz in ima vlogo pri govoru.

Dentin je zelo mineralizirano tkivo, ki tvori glavno zobno maso. Pokriva ga sklenina, v njem pa leži zobna pulpa. Od pulpe proti površini potekajo dentinski kanali. V kanalih se nahajajo podaljški celic odontoblastov, katerih telesa ležijo v pulpi, ter živčna vlakna. Zaradi živčnih vlaken zunanje vplive na dentin tudi čutimo kot bolečino. Sestavljajo ga manjši kristali kalcijevega hidroksiapatita in druge anorganske snovi(Ca, P, Mg, F…). Kristali so postavljeni manj urejeno kot v sklenini in so nanizani okoli kolagenske mreže. Zaradi kolagenske mreže in tekočine v dentinskih kanalih je dentin prožen in deluje kot blažilec griznih sil.

Pulpa je specializirano vezivno tkivo. Nahaja se v pulpni votlini in je povezana z organizmom preko api-

september | 2010

Fluoridi so pomemben dejavnik pri preprečevanju nastanka kariesa. kalne odprtine na vrhovih korenin.

Skozi apikalno odprtino je pulpa prekrvavljena in oživčena. Sestavljajo jo različne celice, v medceličnini pa različna vlakna, žile in živčna vlakna.

Naloga pulpe je izdelava dentina, prehranjevanje dentina in sklenine, zaznava dražljajev in obramba zoba pred vdorom mikroorganizmov.

Cement pokriva koreninski del dentina. Je sestavni del zoba, vendar je funkcijsko del obešalnega aparata zoba. Po sestavi je podoben kosti.

Sestavlja ga 12 odstotkov vode, 28 odstotkov organskih snovi in 60 odstotkov mineralnih snovi. V cementu so pritrjena kolagenska vlakna pozobnice, s katerimi je zob pritrjen v čeljustni kosti.

Osveščenost preprečuje karies Najpogostejši bolezni, ki ogrožata zobe, sta zobni karies in parodontalna bolezen.

Karies prizadane same zobe, medtem ko parodontalna bolezen uničuje obešalni aparat zob in tako prizadeti zobje izgubijo funkcionalnost, se začno majati, lahko pa tudi izpadejo.

Pojavnost kariesa je zaradi dobre preventive in obveščenosti ljudi v razvitih državah v upadu. Enako pa ne velja za parodontalno bolezen, ki je bolj prikrita, ne povzroča bolečin in se jo opazi šele, ko začne povzročati težave.

Pravilna nega zob Temeljito čiščenje zob, dvakrat na dan z zobno ščetko ter zobno pasto s fluoridi bo dovolj za ohranitev lepih in zdravih zob. Zjutraj si zobe očistimo po zajtrku in zvečer po zadnjem

september | 2010

Karies prizadane same zobe, parodontalna bolezen pa uničuje obešalni aparat zob. obroku. Pri tem pa je zelo pomembno, da si znamo zobe očistiti pravilno. Vsak zob ima 5 ploskev in vsaka ploskev mora biti očiščena.

Poleg lastne skrbi za zobe je zelo priporočljivo dvakrat letno obiskati ustnega higienika, ki vam bo poleg preventivnega pregleda strojno očistil zobe in odstranil zobni kamen.

Pri pregledu ustne votline pacientov, ki si redno umivajo zobe, pogosto opazimo zobne obloge na težje dostopnih mestih ter okoli zob, ki ležijo globje v ustni votlini. Na takšnih mestih se sčasoma pojavijo težave na zobeh ali obzobnih tkivih.

Ustni higienik ali zobozdravnik vas bosta podučila kako si zobe očistite pravilno in učinkovito.

Zobna pasta naj vsebuje fluoride Pri izbiri zobne paste izdelovalec ni tako pomemben, pomembno pa je, da vsebuje fluoride. Fluoridi so pomemben dejavnik pri preprečevanju nastanka kariesa. Površinsko nanašanje fluoridov na sklenino zmanjšuje demineralizacijo sklenine, pomaga pri remineralizaciji in zmanjšuje aktivnost bakterij, ki povzročajo karies.

Poznamo zobne zobne paste proti

kariesu, za zmanjševanje preobčutljivosti korenin, proti zobnemu kamnu, belilne paste... Uporabljajmo takšno pasto, ki je namenjena našim težavam in nam odgovarja. Zmerno uporabljajmo le paste za beljenje zob, ker vsebujejo groba abrazivna sredstva, ki ščasoma poškodujejo sklenino in dlesen.

Ščetko zamenjajmo vsak mesec Pomembne lastnosti zobne ščetke so gostota ščetin, zaobljenost vrhov ščetin, velikost glave in dobra lega v roki. Če je glava ščetke prevelika, težko dosežemo težje dostopne ploskve zob. Večina ščetk na tržišču je dovolj dobrih.

Električne zobne ščetke so enako učinkovite kot ročne, vendar so lažje za uporabo, za to jih priporočamo osebam, ki niso dovolj spretne z ročno ščetko. Ščetko je priporočljivo zamenjati vsak mesec.

Priporočljivo je uporabljati tudi zobno nitko in interdentalne krtačke, s katerimi očistimo medzobne prostore, ki jih ni mogoče doseči s ščetko.

Uroš Perović, diplomant stomatologije

Hišni zdravnik

15

DENTALNA MEDICINA

Parodontalna bolezen zvečuje tveganje za kap in infarkt Parodontalna bolezen je ena od najbolj razširjenih bolezni človeštva. Po nekaterih virih jo ima 80 odstotkov populacije, v Sloveniji kar 98 odstotkov vseh tridesetletnikov.

Parodontalna bolezen se pojavi kot preprosto vnetje dlesni, ki je posledica zobnih oblog.

Miha Bobič, spec. dentalne medicine, Zobozdravstveni center Babit Glavni vzrok za parodontalno bolezen sta nezadostna ustna higiena in zobne obloge. O njej smo spregovorili z Miho Bobičem, zobozdravnikom iz zobozdravstvenega centra Babit v Ljubljani, kjer v skladu s filozofijo celostnega pristopa k pacientu delujejo tudi ustni higieniki.

Ena od njihovih prioritet je izobraževanje pacientov o pravilni tehniki čiščenja ustne votline z namenom preprečevanja ustnih bolezni.

16

Hišni zdravnik

Zakaj nastane parodontalna bolezen in kateri so dejavniki tveganja?

Vzrok za parodontalno bolezen je prisotnost čezmerno namnoženih bakterij v obzobnih tkivih. Dokazanih je okoli 500 različnih vrst, ki so sicer normalno prisotne v ustih in neorganizirane ne delajo škode. Iz mehkih zobnih oblog, ki ostanejo na površini zob, se zaradi nenatančnega čiščenja zob razvije zobni kamen oz. trde zobne obloge (plak).

Plak je glavni predispozicijski faktor za razvoj parodontalne bolezni. Tveganje za razvoj parodontalne bolezni povečajo še kajenje, stres, razne bolezni, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa, sladkorna bolezen… .

Pojavnost parodontalne bolezni s starostjo narašča.

Kakšen je mehanizem razvoja paradontalne bolezni?

Bakterije, ki so v obliki plaka v stiku z dlesnimi, povzročajo njihovo vnetje. Če so dlesni pordele in nabrekle, govorimo o gingivitisu. Po daljšem obdobju se nečiščeni plak mineralizira in spreminja v zobni kamen. Ko se vnetje razširi v globja tkiva in prizadene kosti, govorimo o parodontalni bolezni.

Prvi znak je krvavitev iz dlesni pri blagem dotiku, oteklost dlesni, temno rdeče dlesni, včasih se pojavijo iztekanje gnoja, zadah ter majavost zob.

Gnojno vnetje in majavost zob zahtevata nujen obisk zobozdravnika!

Navadno se bolezen pojavi kot preprosto vnetje dlesni, ki je posledica zobnih oblog. To spremlja krvavenje in nabrekanje dlesni. Začetna stopnja (gingivitis) je ob ustrezni higieni ter profesionalni odstranitvi trdih in mehkih oblog še popolnoma reverzibilna. Čez čas se vnetje razširi na ostala obzobna tkiva, prihaja do razgradnje kosti in nastanka globokih obzobnih žepov, polnih bakterij, ki so v idealnem okolju za nadaljnje razmnoževanje.

Ob napredovanju pride do omajanja ter izgube zob, ki izgubijo kostno podporo.

Bolezen, ki poteka počasi in neboleče, ima poleg izgube zob tudi sistemske učinke.

Na katere organske sisteme lahko kvarno vpliva?

Parodontalna bolezen je dokazano povezana z boleznimi, ki prizadenejo druge organske sisteme. Je dejavnik tveganja za aterosklerozo, zvečzje nevarnost srčnega infarkta in možganske kapi. Lahko je vzrok za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenca.

Kako preprečiti parodontalno bolezen?

Osnovno sredstvo proti parodontalni bolezni in proti skoraj vsem boleznim ustne votline je učinkovito odstranjevanje bakterij. Obloge je treba mehansko očistiti, to je prvo pravilo. Ustne vode, vodne prhe in podobno so le dodatek, bistveno bolj pomembni sta zobna nitka in medzobna ščetka. Namen zobne

september | 2010

Ob napredovanju pride do omajanja ter izgube zob, ki izgubijo kostno podporo. paste je, da deluje kot detergent in da ščiti sklenino s pomočjo fluoridov.

Priporočam zobno ščetko z majhno glavo, mehkimi, a številnimi ščetinami, zobno nitko, medzobno ščetko in pasto, ki vsebuje fluoride. Pravilno tehniko čiščenja in uporabo pripomočkov za čiščenje pokaže in nauči zobozdravnik ali ustni higienik.

Redno, temeljito in pravilno ustno higieno naj obvezno spremljajo tudi redni obiski pri zobozdravniku in pri ustnem higieniku. Tega se Slovenci ne zavedamo in te navade še nimamo. Večina jih pravzaprav niti nima dostopa do ustnega higienika.

Kakšna je pojavnost paradontalne bolezni?

Več kot 90 odstotkov ljudi ima neko obliko parodontalne bolezni. Napredovalo stopnjo, kjer je že ogrožen obstoj samih zob in ki ima dokazane negativne sistemske učinke, ima približno tretjina prebivalstva.

V Sloveniji je delež okoli 98 odstotkov, vendar so sem vmeščene tudi blažje oblike. To sicer ne pomeni, da smo vsi Slovenci neuki v skrbi za ustno higieno, pač pa, da se moramo bolj posvetiti kakovosti higiene.

Glavno merilo je torej, kako natančno si očistimo zobe. Tu je nepogrešljiva profesionalna pomoč in motivacija za pravilno ustno higieno, ki jo nudijo ustni higieniki.

Umik dlesni zaradi parodontalne bolezni.

Vnetje dlesni.

Ali k parodontalni bolezni lahko pripomore beljenje zob?

Beljenje je omejeno na sklenino in naj ne bi vplivalo na obzobna tkiva.

Ob stiku z mehkimi tkivi pa povzroča opekline, zato naj obvezno poteka le pod strokovno kontrolo.

Katarina Podnar

september | 2010

Parodontalni absces.

Hišni zdravnik

17

Z D R AVO B I VA N J E

Osebna zavarovanja: Kako izbrati pravega?

Potreba po varnosti je ena izmed osnovnih človekovih potreb in ker nesreča nikoli ne počiva, lahko prizadene vas, vaše najbližje ali vaše imetje. Zato je smiselno, da se zavarujete in v času nesreče vsaj malo omilite posledice.

Naglica ne vodi nikamor V postopku odločanja za zavarovanje se nikar ne prenaglite. Premislite, ali želeno zavarovanje morda ni krito že v kakšnem obveznem socialnem ali drugem zavarovanju. Nato si najprej pridobite podatke o zavarovalnih pogojih in premijah različnih zavarovalnic, ter jih primerjajte med seboj. Ko izberete najprimernejšo zavarovalnico, še natančneje preberite običajno zajetne zavarovalne pogoje, tudi drobni tisk, da ugotovite, kaj zavarovalna pogodba krije in česa ne, ter v katerih okoliščinah, preden podpišete zavarovalno polico.

Dobro je vedeti Zavarovalna premija je dražja, če krije pogoste nevarnosti.

Zavarovalno premijo je mogoče znižati, če se iz zavarovalne pogodbe izključijo nekatere nevarnosti oziroma se vanjo ne vključijo (na primer tvegani športi). Če v zavarovalni pogodbi ni nekaterih za zavarovanca pomembnih nevarnosti, je le-te pogosto mogoče vključiti v kritje z doplačilom.

Zavarovana premija se lahko zniža, če se v pogodbo vključi franšiza - če zavarovalec prevzame nase del škode v zavarovalnem primeru.

Zavarovalni pogoji od zavarovanca zahtevajo, da z zavarovanimi stvarmi ravna skrbno, odgovorno in kot dober gospodar, sicer je v zavarovalnem primeru izplačana zavarovalni-

18

Hišni zdravnik

na lahko znižana ali zavarovanec do nje celo ni upravičen (na primer, če ni zaklenil ukradenega avtomobila).

Zavarovalec naj se zaveda, da prav vsega ni mogoče zavarovati. Nekatere nevarnosti so namreč preveč nepredvidljive oziroma posledica »višje sile«.

Vrste osebnih zavarovanj Za začetek je potrebno predvsem opozoriti, da je cena zavarovanja in izplačanih premij odvisna od vsakega posameznika, saj se zavarovalne pogodbe sklepajo na podlagi podatkov, kot so vaša starost, spol, čas zavarovanja, zdravstveno stanja, celo vaše kadilske navade, ter seveda denarja, ki ste ga pripravljeni vložiti.

Življenjsko zavarovanje Življenjska zavarovanja so namenjena zaščiti družinskih in drugih najbližjih članov, ki bi bili v primeru smrti zavarovane osebe obremenjeni s pokritjem raznih finančnih obveznosti. Med najpogostejše finančne obveznosti spada plačilo najetih še neizplačanih kreditov. Marsikdo se ne zaveda, da se posojila v primeru smrti kreditojemalca dedujejo na

Premislite, ali želeno zavarovanje ni morda krito že v kakšnem obveznem socialnem ali drugem zavarovanju.

najbližje družinske člane, kar pomeni, da morajo v primeru smrti pokriti obveznosti iz tega naslova.

Za življensko zavarovanje se je smiselno odločiti že v mladih letih, ker so mlajše osebe manj rizične in je zavarovanje zato cenejše, izbrano zavarovalno obdobje pa je lahko daljše. S tem za potrebno zavarovalno vsoto plačujemo nižje premije. Življenjska zavarovanja se najpogosteje delijo glede na način izplačila zavarovalnine. Ločimo: Kapitalska zavarovanja: izplačilo s pogodbo dogovorjene zavarovalne vsote oz. kapitala v enkratnem znesku (v primeru smrti ali doživetja) Zavarovanje za primer doživetja: predvideva izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote le po poteku zavarovalne dobe, če je zavarovanec še živ.

Zavarovanje za primer smrti: izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote le, če zavarovanec umre.

Zavarovanje za primer smrti in doživetja: mešano zavarovanje – izplačilo dogovorjene zavarovalnine v primeru doživetja ali smrti.

Zavarovanje na točno določen rok: zavarovalna vsota se ob poteku zavarovalne dobe izplača ne glede na doživetje ali smrt zavarovanca.

Zavarovanje za primer smrti in doživetja s kritjem kritičnih bolezni: Življenjska zavarovanja, pri katerih zavarovalec prevzame naložbeno tveganje: zavarovalna vsota se spreminja z indeksom (borzni indeks).

september | 2010

Življenjska zavarovanja se najpogosteje delijo glede na način izplačila zavarovalnine.

Rentna zavarovanja To je oblika osebnega varčevanja s katero lahko danes, ko smo še aktivni, poskrbimo za finančno neodvisnost v prihodnosti. Bistvo tega zavarovanja je, da z vplačilom enkratne premije ali z obročnimi vplačili zagotovimo sebi ali svojim bližnjim izplačevanje mesečne rente določeno časovno obdobje ali dosmrtno, odvisno od dogovora.

Nezgodno zavarovanje in nezgodno zavarovanje otrok Kakovostno sklenjeno nezgodno zavarovanje ob nezgodi zagotovi socialno varnost posamezniku, pa tudi njegovi družini.

Predvsem je to pomembno pri zaposlenih, pri katerih začasna ali trajna nezmožnost opravljanja poklica pomeni tudi izgubo dela dohodka. ZPIZ loči med nezgodo, ki se je zgodila na delu, poklicno boleznijo, nezgodo, ki se je zgodila v prostem času.

Premija za nezgodno zavarovanje otrok je ponavadi med tistimi izdatki, ki jih imajo starši na začetku šolskega leta. Zavarovalnice na svojo ponudbo opozorijo z letaki, ki jih dobijo otroci v šoli, pred sklenitvijo pa je smotrno pretehtati, kateri nezgodni primeri imajo največje finančne posledice, in si glede na to izbrati ustrezno kombinacijo zavarovalnih vsot.

Najbolj klasične kategorije, ki jih krijejo zavarovalne vsote nezgodnega zavarovanja, so dnevno nadomestilo, nadomestilo za bolnišnični dan, trajna ali stoodstotna invalidnost ter nezgodna ali naravna smrt.

september | 2010

Zdravstveno zavarovanje S sklenitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se lahko zavarujemo pred doplačili stroškov zdravstvenih storitev in zdravljenja.

Možna je tudi sklenitev nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja, ki nam omogoča večje udobje v procesu zdravljenja v bolnišnici. Zdravstveno zavarovanje je torej zavarovanje, ki nam zagotavlja višjo socialno varnost ob bolezni ali poškodbi. Deli se na dve osnovni obliki: obvezno zdravstveno zavarovanje in prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Obvezno zdravstveno zavarovanje obsega zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Zavarovancem zagotavlja pravice plačila stroškov zdravstvenih storitev, nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, posmrtnino in pogrebnino in povračila potnih stroškov v zvezi z uporabo zdravstvenih storitev.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje zavarovancem krije stroške zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki, ter izplačila dogovorjenih denarnih nadomestil v primeru bolezni, poškodbe ali posebnega zdravstvenega stanja.

Poznamo tudi dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanja, ki je posebnost našega sistema zdravstvenega zavarovanja. Je zakonska obveznost zavarovanca, da sam poravna razliko med deležem, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja in celotno vrednostjo uporabljenih zdravstvenih storitev

v okviru standarda obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Asistenčno zavarovanje Če veliko potujete, premislite o sklenitvi asistenčnega zavarovanja, s katerim si zagotovite materialno in/ ali intelektualno pomoč in storitve, doma ali v tujini. Pakete asistenčnih zavarovanj lahko sklenete za različna področja: turistično zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, zavarovanje pomoči na cestah... .

Zavarovalnice pri nas Na našem zavarovalniškem tržišču je prisotnih veliko zavarovalnic. Med večjimi domačimi ponudniki zavarovanj so zavarovalnice Triglav, Maribor, Tilia, Generali, Adriatic Slovenica, KD-življenje, od tujih pa Grawe, Wiener Stadtische in Ergo. Vse imajo precej podobno ponudbo, tudi premije se ne razlikujejo veliko. Najbolj se izplača, da osebno zavarovanje sklenete pri tisti zavarovalnici, pri kateri že imate kakšno drugo zavarovanje, zaradi česar ste deležni posebnih ugodnosti.

Med poplavo ponudb se ni lahko odločiti, zato dobro razmislite, kaj z zavarovanjem želite doseči in potem izberite zavarovanje, ki bo najbolj zadovoljilo vaša pričakovanja in potrebe. Osebna zavarovanja se lahko med seboj zelo razlikujejo, zato skrbno proučite, če so lastnosti izbrane vrste zavarovanja skladne z vašimi pričakovanji. Srečno!

Matej Dimec

Hišni zdravnik

19

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Naučimo se avtogenega treninga Avtogeni trening je ena od najpogosteje uporabljenih tehnik telesnega in mentalnega sproščanja. Številne raziskave kažejo, da je učinkovita metoda za zmanjševanje stresa in izgorelosti pri delu in v življenju. Z rednim prakticiranjem dosežemo intenzivno sprostitev z dolgotrajnimi učinki.

Avtogeni trening je znanstvena metoda, ki temelji na avtosugestiji.

Razvil jo je nevrolog in psihiater Johannes Heinrich Schultz na podlagi raziskav o delovanju človeških možganov in dela z ljudmi v hipnozi.

Samopriklic občutka teže in toplote Dr. Schultz je uporabil izkušnjo ljudi, ki so v hipnozi navajali, da doživljajo prijeten občutek teže in toplote v telesu. To spoznanje je razvil tako, da si človek sam prikliče občutek teže in toplote in se s tem spravi v avtogeno stanje, ki je podobno hipnotskemu.

Priklicu občutka teže in toplote je dodal še štiri vaje, s katerimi sugeriramo pomembnim organom v našem telesu uravnoteženo delovanje.

Sugeriramo si z močjo predstave in s ponavljanjem.

20

Hišni zdravnik

Šest osnovnih vaj

Avtogeni trening obsega dve skupini vaj: osnovne vaje in višjo stopnjo avtogenega treninga. Ko govorimo o avtogenem treningu, najpogosteje mislimo na osnovne vaje.

Gre za šest vaj, s pomočjo katerih se poleg telesnih sprememb doživlja tudi psihična relaksacija. Naučijo nas vplivati na zmanjševanje napetosti v mišicah, uravnavanje krvnega pritiska, uravnavanje dihanja, uravnavanje bitja srca in uravnavanje delovanja organov v trebušni votlini.

Izvajalec hkrati dajalec in prejemnik sugestij Pri avtogenem treningu uporabljamo sposobnost lastne sugestibilnosti, ki jo imamo vsi, saj je naraven pojav.

Besede, ki jih sprejemamo iz okolja in misli, ki jih proizvaja naša psiha, de-

lujejo sugestivno na našo osebnost.

Naše odločitve in naše vedenje so pogosto posledica teh sugestij.

Avtogeni trening ta pojav uporablja tako, da organizirano, zavestno in pozitivno uporabi tisto misel oz. predstavo, ki je koristna za nas. Oseba, ki izvaja avtogeni trening, ima občutek, da je vse v njenih rokah, ker je istočasno dajalec in prejemnik sugestij.

Avtogeni trening je zelo koristen, če ga redno izvajamo. Blagodejno deluje na razpoloženje in kvaliteto življenja in ima pozitivne učinke pri številnih boleznih.

Avtogeni trening namesto uspavala Vaje za sproščanje zvišujejo dejavnost celic, ki uničujejo tujke v organizmu in na ta način krepijo imunski sistem. Poleg tega z vajami avtoge-

september | 2010

Z vajami avtogenega treninga vplivamo na uravnavanje krvnega pritiska, dihanja, bitja srca in delovanja organov v trebušni votlini. nega treninga vplivamo na uravnavanje krvnega pritiska, dihanja, bitja srca in delovanja organov v trebušni votlini, kar pripomore k ponovnemu vzpostavljanju ravnovesja v telesu.

Pri nespečnosti avtogeni trening omogoča umirjanje do te mere, da človek brez večjih težav normalno zaspi in tudi kakovost spanja je drugačna. Pogosto se dogaja, da zaspimo že med samimi vajami.

Koristi za kardiovaskularni sistem Pri zdravljenju obolenj srca in ožilja je potrebno preprečiti nadaljevanje bolezni, pri čemer je pomembna razbremenitev stisk srčnega bolnika.

Avtogeni trening se je pokazal kot odlična metoda za doseganje osebnega umirjanja in s tem tudi razbremenitve srčne mišice, zmanjšanja krvnega pritiska, preprečitve infarkta in drugih obolenj.

Astmatik lahko z vajami avtogenega treninga doseže razbremenitev napetosti, ki ustvarja težave pri dihanju. Psihična razbremenitev prinese bolniku olajšanje, saj so dihalne poti v tem primeru sproščene in ne prihaja do krčenj, ki zraku ovirajo prosto pot do pljuč.

Pri glavobolih je bistvenega pomena, da se naučimo sprostiti napetosti. Pri tem lahko pomaga avtogeni trening, ki nam omogoča, da se naučimo sprostiti in tako vplivati na ožilje, saj glavobole povzroča prav njegovo krčenje.

6 tednov po eno uro na teden) in se dopolnjuje z učenjem še dveh drugih tehnik, ki pripomoreta k celoviti psihofizični sprostitvi in večji dovzetnosti za avtosugestijo. Na vsakem od šestih srečanj se učimo tehnik po sledečem vrstnem redu: · Progresivna mišična relaksacija (postopno sproščanje mišic), ki temelji na sistematičnem ozaveščanju napetosti v mišicah in sproščanju vsake skupine mišic posebej, po točno določenem vrstnem redu. · Vaje avtogenega treninga, ki se nadgrajujejo tako, da se na prvih dveh srečanjih uči priklicati občutek teže in toplote, na naslednjih srečanjih se uči vplivati na uravnavanje ritma dihanja, uravnavanje bitja srca, uravnavanje delovanja organov v trebušni votlini, na zadnjem srečanju pa kako prekiniti tok svojih misli, če to želimo.

· Imaginacija varnega kraja (imaginarno doživljanje varnega kraja s čim več čutili), ki pripomore k razvijanju občutka varnosti, notranjega miru in regulaciji čustev.

Za učinkovito izvajanje se avtogenega treninga učimo pod vodstvom izurjene vaditeljice/vaditelja, vendar je za dosego dolgotrajnih pozitivnih učinkov potrebna redna, sistematična vadba 5 -15 minut dnevno tudi doma. Ko tehniko osvojimo, jo lahko uporabljamo v različnih življenjskih situacijah.

Tamara Trobentar, specializantka integrativne relacijske psihoterapije Inštitut Satori, Inštitut za psihoterapijo in psihosocialno pomoč, Ljubljana

prakticiranjem s o im b o d ri p Kaj eninga: avtogenega tr rostitve napetosti in sp · Uravnotežanje dr z ugimi stik s sabo in hu, treme · Kvalitetnejši nobnosti), stra es (t ti os zn io je, da anks ne cilje: znano da · Zmanjševanje za o m ga se šneje do da pozitivne · Lažje in uspe ša delovanja in na na o aj liv vp hu. naše misli omorejo k uspe predstave prip odporov jih an ju notr an ov ag em pr i · Pomoč pr otivacije. in okrepitvi m nos do indiferenten od lj bo o m ga se o do ocionalen · Z redno vadb ajo za nas em im ki v, vo ja nih po va. mnogih neugod nas vzbujajo neprijetna čust v in lotiranja, itd. pomen ortu, učenju pi šp i pr st to vi inkovitejše · Večjo učinko m omogoča uč na ki , je an av nju, morepozn lesu in doživlja · Boljše samos te m še na v ja pomembgajan ki nam dajejo e, spremljanje do ak zn in be spremem em stanju. bitne telesne šem psihofizičn na o ije ac rm ne info

Kako poteka učenje?

Učenje šestih vaj avtogenega treninga poteka postopoma (običajno traja

september | 2010

Hišni zdravnik

21

PSIHA

Darja Radić, ministrica za gospodarstvo tableta so mi doslej pomagali pri okrevanju.

Katera bolezen pri svojcu vas je zelo pretresla, vam zamajala tla pod nogami?

Vedno me pretrese, ko izvem, da ima kdo od mojih prijateljev ali znancev raka, še posebej, če so to mladi ljudje. In vedno znova sem presrečna, če jim ga uspe premagati. V ožji družini imamo sladkorno bolezen. Zelo zahrbtna je in nam je prezgodaj vzela našega očeta.

Kaj ste ob tej hudi bolezni spoznali, kakšno izkušnjo pridobili?

Uživaj življenje vsak dan! Če pride bolezen, se z optimizmom spoprimi z njo.

Kaj od sadja in zelenjave imate najraje?

Najraje imam brokoli, fižol, borovnice in gozdne jagode.

Kaj vsak teden naredite za to, da varujete svoje zdravje?

Zavedam se, da žel premalo naredim za varovanje svojega zdravja.

Dokler si zdrav, se ne zavedaš, kakšno bogastvo imaš.

Kako se spominjate svojega prvega obiska pri zdravniku?

Pravzaprav se svojega prvega obiska pri zdravniku ne spominjam.

Nisem bila kaj dosti bolna. Kakšna angina ali prehlad, ki smo ju največkrat pozdravili kar doma.

22

Hišni zdravnik

Nam zaupate recept za solato po vašem okusu?

Brokoli samo za pol minute damo v vrelo vodo. Odcedimo ga in zabelimo z malo slanine.

Kako je bilo, ko ste bili v otroštvu prvič resno bolni?

K sreči v otroštvu nisem bila resno bolna. Mogoče je bila pljučnica še najhujša. Tudi to smo pozdravili v domači oskrbi z antibiotiki in čaji.

Kaj je bil najbolj nenavaden način, ki ste ga uporabili za samozdravljenje?

Nikoli še nisem uporabila kakšnega nenavadnega načina samozdravljenja. Čaji moje mame in kakšna

Ali veste, kaj je državni program SVIT? Poznam program SVIT. Če bi dobili povabilo vanj, bi se ga udeležili in zakaj?

Zagotovo bi se ga udeležila, saj je pravočasno odkrivanje bolezni zelo pomembno.

Vaš najljubši pregovor ali modra misel, povezana z zdravjem: Dobra misel – pol zdravja.

september | 2010

PSIHA

Dorjan Marušič, minister za zdravje

Kaj vsak teden naredite za to, da varujete svoje zdravje?

Kolikor mi čas dopušča, tečem. Zato me, ko sem čez teden v Ljubljani, lahko srečate v Tivoliju. Veliko tudi plavam, predvsem, ko sem v Kopru, saj je plavanje moj način športnega udejstvovanja že od malega, ko sem plavanje treniral.

Kako se spominjate svojega prvega obiska pri zdravniku?

Obiskov pri zdravniku se slabo spominjam, prvega pa se sploh ne spomnim, dobro pa se spominjam, da sem zaradi pogostih angin zdravniku moral večkrat »kazati jezik« in seveda grlo.

Kako je bilo, ko ste bili v otroštvu prvič resno bolni?

Spominjam se, da sem zaradi močne škrlatinke moral v bolnico na oddelek za infekcijske bolezni. Dni v bolnišnici se spominjam le bežno.

Kaj je bil najbolj nenavaden način, ki ste ga uporabili za samozdravljenje? Če je samozdravljenje tudi odganjanje glavobola, tega blažim tako, da pijem kavo z limono. Presenetljivo, napitek mi pomaga.

Katera bolezen pri svojcu vas je zelo pretresla, vam zamajala tla pod nogami?

Rak je bolezen, ki me vedno pretrese, že od smrti stare mame. Je bolezen, ki prehitro vzame človeka. Če gre za znanca, je bolečina krajša, kot če gre za bližnjega, na katerega si tako ali drugače navezan. Tega pogrešaš bolj in dlje časa.

september | 2010

Kaj ste ob tej hudi bolezni spoznali, kakšno izkušnjo pridobili?

Vsaka izguba je boleča in izguba človeka vedno pretrese. Prinašajo pa spoznanja kot je, da je življenje treba živeti in biti odprt in iskren do sebe in drugih.

Kaj od sadja in zelenjave imate najraje?

Sadje in zelenjava sta stalnica mojega jedilnika. Letno pojem zelo veliko sadja in zelenjave in pri tem nisem izbirčen. Posegam predvsem po sezonskem sadju, saj skušam slediti naravnemu ciklusu letnih časov. Češenj si na primer ne bi zaželel pozimi, jih pa z veseljem jem maja in junija, v času sezone.

Nam zaupate recept za solato po vašem okusu?

Zelena solata, fižol, avokado so sestavine solate, ki mi jo po svojem receptu pripravi soproga Alenka. Preliv za solato ne sme biti slan, da se okusijo vsi okusi zelenjave. Dovolj je le prava kombinacija kisa, oljčnega olja in nekaj popra.

Ali veste, kaj je državni program SVIT? Seveda, dobro ga poznam, tudi po službeni dolžnosti. Je eden od presejalnih programov za zgodnje odkrivanja raka, za katere vsi želimo, da bi se vanje vključilo čim večje število ljudi, ki po pošti prejmejo vabila.

Program Svit, program za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesju in danki, je še mlad, poteka nekaj več kot leto dni in po podatkih stroke je že rešil nekaj življenj.

Če bi dobili povabilo vanj, bi se ga udeležili in zakaj?

Vabilo sem prejel, izbrali so me po ključu, kot vsakega drugega državljana, in sem se ga že udeležil.

Program Svit je dobro zastavljen, saj vključuje vse ključne elemente: od preprečevanja bolezni, zgodnjega odkrivanja, zdravstvene obravnave, vključno s psihosocialno podporo, rehabilitacijo, raziskovanjem in paliativno oskrbo.

Uresničevanje tega programa bo prispevalo ne le k zmanjševanju bremena raka v Sloveniji, ampak tudi k zmanjševanju bremena drugih kroničnih bolezni, zato vabim vse bralce, da se vabilu po pošti odzovejo.

Vaš najljubši pregovor ali modra misel, povezana z zdravjem: Dobra volja in optimizem veliko pripomoreta k pozitivnemu pogledu na življenje in tako tudi k zdravju posameznika in skupnosti.

Hišni zdravnik

23

PREB AV IL A

Dispepsija in GERB »kriva« za večino težav Bolečine v želodcu, napenjanje, zgaga, zaprtje… . Težave s prebavili mučijo skoraj vsakega odraslega. Vzroki zanje so številni, v večini primerov pa gre za dispepsijo in GERB (gastroezofagealni refluks).

Prva izbira zdravljenja je zdrav življenjski slog s pravilno, uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja in brez razvad, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač.

in alkohola ter slabe prehranjevalne navade.

Med zdravili so prva izbira zaviralci protonske črpalke, redkeje kirurško zdravljenje.

GERB (refluks) najpogostejše Dispepsija pogostejša kronično obolenje prebavil pri ženskah Za GERB sta značilna pekoč občutek za prsnico ter zgaga in vračanje želodčne vsebine v požiralnik ali žrelo, tudi spahovanje, pretirano slinjenje, dolgotrajen kašelj, bolečine v prsih, težka sapa… Največkrat nastane zaradi ohlapne mišice zapiralke med želodcem in požiralnikom, zaradi česar se želodčna vsebina vrača v požiralnik in ga poškoduje.

Dejavniki tveganja so psihične obremenitve, uživanje mastne in močno začinjene hrane, debelost, kajenje, pitje veliko kave

Z dispepsijo označujemo več simptomov v zgornjem delu trebuha: napihnjenost, spahovanje, zgago, slinjenje, pekočo bolečino v želodcu, občutek hitre sitosti, tudi siljenje na bruhanje.

Za odpravljanje dispepsije največ naredimo sami. Izogibati se je potrebno preobilnim obrokom, težki, mastni ali močno začinjeni hrani, alkoholu, zelo mrzli ali vroči hrani in pijači ter kofeinskim in gaziranim napitkom. Uživanje večjih količin sadja, zelenjave, rib in žit zelo pripomore k izboljšanju sta-

Pripravek REGULAT® celostno vpliva na telo. Pomaga poti utrujenosti, razdražljivosti, stresu in težavam s prebavo.

Okrepljeni encimi ugodno učinkujejo na mnoge procese v telesu ter s tem prispevajo k vitalnosti in zdravju.

nja, poleg tega pa tudi preprečuje nastanek nekaterih drugih bolezni.

Izboljšanje prinese tudi počasnejše hranjenje, več manjših obrokov, od katerih naj bo najmanj obilna večerja, ki naj bo vsaj 2 do3 ure pred spanjem. Pomembna sta gibanje in skrb za normalno telesno težo.

Zdravila bolezenske znake le blažijo. Ko jih bolnik preneha jemati in če ne spremeni prehranskih navad, se težave ponovijo.

Nina Križaj

BOLEZNI SO DOMA V ČREVESJU Vzrok številnih bolezni se skriva v črevesju. Naš imunski sistem deluje tako, da vse tujke, strupe, viruse, bakterije, ki pridejo v stik z njim, imunske celice ocenijo in nato telo začne proizvajati protitelesa. Približno 70% imunskih celic je v črevesni sluznici, to pomeni da je 70% delovanja našega imunskega sistema odvisnega od zdravega črevesja. Zato je pri večini bolezni za trajno in uspešno ozdravitev potrebno obravnavati tudi črevesje. Že sami lahko naredimo veliko, tako da pazimo kaj zaužijemo.

Noki d.o.o. tel.: 01 436 84 01, gsm 041 710 625, www.regulat.si

24

Hišni zdravnik

september | 2010

a j i s e r DDeep presija

vočasno! ra p jo o jm a n z o p � Depresija: Pre postelje iz i t a t s v lo e c o k ž in otroka r te a m i z ro g � Bolnikom je te o ko resno h la a ij s re p e d a otroka a z e s č � Poporodn e n e m e le dneve n e c m e s la a p s � Pre september | 2010

Hišni zdravnik

25

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Depresija:

Prepoznajmo jo pravočasno!

Depresija je čustvena motnja, ki je pogosto neprepoznana in zaradi različnih vzrokov tudi nezdravljena. Še vedno je povezana s stigmatizacijo. Dvakrat bolj pogosta je pri ženskah kot pri moških, čeravno prizadene oba spola in je prisotna v vseh življenjskih obdobjih.

Depresija vpliva na človekovo razmišljanje, vedenje in delovanje, manifestira se z raznolikimi telesnimi težavami in je lahko vzrok popolni nezmožnosti delovanja, kakor tudi smrti. Čeprav je njen negativni vpliv še vedno podcenjen, pa hude posledice nosi tako posameznik, ki trpi za depresijo in njegovi družinski člani, kakor tudi družba v celoti, saj bolezen vpliva na bolnikovo delazmožnost, ki je zmanjšana še dolgo časa po zdravljenju.

Vzroki in dejavniki tveganja Vzroki za nastanek depresije še niso popolnoma raziskani, vendar pa so dejavniki tveganja, povezani z njo, kompleksne narave. Povezujejo jo z genetiko, saj je 30 odstotkov več možnosti, da se depresija ponovi pri otrocih depresivnih staršev.

Depresija se pogosteje pojavlja pri

26

Hišni zdravnik

nekaterih endokrinoloških boleznih (Cushingova bolezen, bolezni obščitničnih žlez..).

Epizode depresije v otroštvu ali mladosti napovedujejo večje tveganje za ponovitev bolezni v bodočnosti.

Pri ženskah tveganje povečuje hormonsko neravnovesje, ki se dogaja v času menstruacije, nosečnosti, poroda in obdobja po njem, ob menopavzi.

Depresija je v tesni povezavi tudi s psihološko socialnimi dejavniki (samski status, slabo socialno zaledje, nesoglasja v zakonu, stres) in osebna zmožnost premagovanja stresa.

Tveganje za epizodo depresije pri otrocih in najstnikih je 10 do 15 odstotno.

Simptomi, ki kažejo na veliko depresivno epizodo Depresivno motnjo označujejo simptomi, ki so prisotni vsaj 14 dni večino časa ali vsak dan in se ne pojavljajo posamično, ampak vsaj pet skupaj od navedenih. Od teh mora bolnik občutiti depresivno razpoloženje oz. žalost, obup, izgubo zanimanja in razpoloženja.

Zmanjšano zanimanje in zadovoljstvo se pojavi skorajda pri vseh dejavnostih, tudi pri tistih, za katere je bolnik kazal izrazito zanimanje. To se nanaša tudi na spolne aktivnosti, ali pri porodnicah na skrb za novorojenega otroka. Pojavi se lahko neješčost oziroma popolna izguba apetita, kar povzroči tudi zmanjšanje tesne teže. Lahko pa se bolnik začne hraniti prekomerno in se posledično poveča telesna teža.

september | 2010

Depresivno motnjo označujejo simptomi, ki so prisotni vsaj 14 dni večino časa ali vsak dan .

Tudi pri spanju sta možna dva scenarija. Nekateri znaki se kažejo s prekomernim spanjem, ali pa z nespečnostjo. Običajna je utrujenost in izguba življenjske energije, onemoglost. Pogosti so občutki krivde in brezvrednosti. Sposobnost mišljenja in osredotočenosti je zmanjšana, pojavi se tudi neodločnost. Pri hudih depresijah se pojavijo misli o smrti, ki se vse bolj pogosto ponavljajo, pa tudi poskusi samomora ali fizično nasilje do tretje osebe (detomor).

Depresija prizadene tudi otroke Depresija v otroštvu se lahko pojavi ne glede na socialno ekonomski položaj, izobrazbo, starost družine v kateri je otrok. Po nekaterih podatkih ima prav vsak otrok ali mladostnik 10 do 15 odstotkov možnosti za nenadni izbruh depresije. Pojavnost velike depresivne motnje je v skupini otrok in mladostnikov, starih od 9 do 17 let, približno 5 odstotna. Če se to zgodi, je verjetnost, da se bo ponovila v bodočnosti, veliko večja.

Okoli dvajsetega leta starosti pojavnost depresije naraste. K temu pripomorejo dejavniki tveganja, ki so bili prisotni že v otroštvu, depresivni starši, nasilje v družini, pomanjkanje varnosti. Hudo depresivno motnjo v odrasli dobi napoveduje depresivno razpoloženje, anhedonija in spogledovanje s smrtjo.

Nosečnost velik dejavnik tveganja V odrasli dobi je depresija pri ženskah dvakrat bolj pogosta kot pri moških. Značilno zanjo je obdobje nosečnosti in poroda. Med nosečnoseptember | 2010

stjo opazijo depresivne simptome pri 20 odstotkih žensk, 10 odstotkov pa jih razvije hudo depresivno motnjo. 10 do 15 odstotkov mater prizadene poporodna depresija, ki se pokaže po nekaj ( 5 tednov do 6 mesecev) tednih po porodu. Tiste nosečnice, ki so imele depresijo že v času pred ali med nosečnostjo, imajo večje tveganje za pojav depresije po porodu.

Depresija med starejšimi je po nekaterih podatkih zastopana v višji meri, kot kažejo uradni podatki (6,5%). Pogosteje kot sama depre-

sivna motnja so izraženi posamezni depresivni simptomi, povezani z drugimi boleznimi. Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj depresije v tem obdobju so ženski spol, žalost ob izgubi ljubljene osebe (vdove), motnje spanja, nezmožnost in depresija v preteklosti.

Nanjo vplivajo tudi finančni položaj, izguba doma oz. neprostovoljna premestitev v dom ter osamljenost.

Tudi v tem obdobju je samomor pogosto posledica depresivne motnje.

P. K.

Hišni zdravnik

27

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Bolnikom je težko celo vstati iz postelje O zdravljenju najpogostejše duševne motnje razvitega sveta – po nekaterih ocenah se z njo vsak dan spopada 130 milijonov ljudi, smo se pogovarjali z prof. dr. Rokom Tavčarjem, psihiatrom iz Psihiatrične klinike Ljubljana.

Kakšno je sodobno zdravljenje depresije in tesnobe?

Depresija in tesnoba sta lahko ločeni duševni motnji, ki pa velikokrat nastopata skupaj, zato je tudi njuno zdravljenje dokaj podobno.

Glede na to, da je pri depresiji in tesnobi navadno potrebno dolgotrajno zdravljenje (več mesecev), ga je potrebno skrbno načrtovati. To velja tako za zdravljenje s psihološkimi sredstvi oziroma psihoterapijo, kot za zdravljenje z zdravili (farmakoterapijo). Najbolje je, če se pri zdravljenju uporabljata hkrati psihoterapija kot farmakoterapija.

Poleg navedenega je pri tesnobnosti včasih koristno, če se bolnik izogiba večjemu uživanju kofeina in drugih poživil, saj ta lahko prav tako povečajo tesnobnost. Pri tesnobnosti so koristne tudi različne vaje za sproščanje, ki se jih je moč naučiti

28

Hišni zdravnik

na tečajih, lahko pa si pomagamo tudi s katero od knjižic s tovrstno tematiko, v zadnjem času so na voljo tudi zgoščenke in DVD plošče z opisi vaj. Vse navedeno je seveda na voljo v slovenščini, še veliko večji izbor vsebin pa je moč najti na medmrežju, a je večinoma v angleščini.

Tam najdete tudi naslove društev in organizacij, ki so vam lahko v pomoč pri obvladovanju depresije in tesnobnosti. Poleg pomoči, ki jo najdete pri vašem zdravniku oziroma terapevtu, lahko veliko naredite tudi sami.

Ali je bolnikovo sodelovanje pomembno?

Poleg že opisanega je pri depresiji potrebna postopna aktivacija, to je počasno ponovno prevzemanje vedno več nalog in zadolžitev, ki jih je zaradi depresije bolnik odložil ali vsaj zmanjšal. Seveda tu ne gre nujno za naporne in dolgotrajne naloge, v začetku bo težko že iti na sprehod ali narediti kaj na vrtu, pospraviti stanovanje itd. Količino aktivnosti je potrebno prilagajati trenutnim zmožnostim in jo ob izboljševanju stanja počasi povečevati.

Dolgotrajno jemanje anksiolitikov (več kot nekaj tednov) ni priporočljivo, saj lahko vodi v odvisnost.

Pri izvajanju zastavljenih aktivnosti (seveda prilagojenih zmožnostim) je vsaj v začetku potrebno vztrajati tudi, če trenutno ne prinašajo posebnega zadovoljstva oziroma so celo v breme. Tako bomo največ naredili za čim hitrejšo ozdravitev.

september | 2010

Antidepresivi ne začno delovati takoj, ampak šele po nekaj (približno dveh ali treh) tednih.

Ni koristno samo pasivno čakati na izboljšanje. Po drugi strani pa se med zdravljenjem tudi ne gre preveč obremenjevati, saj bi morebiten neuspeh pri preveč ambiciozno zastavljenih nalogah lahko vzel še tisto malo volje, ki jo trenutno bolnik ima.

Kot rečeno je zdravljenje navadno dolgotrajno, odložen pa je tudi nastop učinka. Tako se morda v prvem tednu zdravljenja ali dveh ne bo zgodilo nič, morda se bo počutje celo še malo poslabšalo ali pa bodo nastopili blažji neželeni učinki zdravil, vendar bolnik ne sme obupati.

Izboljšanje bo prišlo!

S katerimi zdravili uspešno zdravite depresijo in tesnobo?

Klasična delitev na zdravila za zdravljenje depresije (antidepresive) in tista za zdravljenje tesnobnosti (anksiolitike) praktično ne velja več, saj za obe motnji lahko uporabljamo enaka zdravila. Tu so mišljeni zlasti antidepresivi, predvsem tisti iz skupine zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI). Gre za novejša zdravila, ki delujejo tako na depresijo kot tesnobnost. Ta zdravila predstavljajo temelj zdravljenja depresije in tesnobnosti in so zaradi svoje varnosti in učinkovitosti navadno prvi izbor pri zdravljenju.

Zdravljenje z njimi lahko začne že družinski zdravnik, veliko pa se uporabljajo tudi v specialističnih ambulantah in bolnišnicah. Pri nekaterih navedenih zdravilih je potrebno postopno povečevati odmerek, obraten postopek pa je priporočljiv pri ukinjanju zdravila.

Kot izhaja iz imena, ta zdravila večinoma delujejo le na kemični prenašalec serotonin.

september | 2010

Poleg antidepresivov iz skupine SSRI so na voljo še številna druga zdravila, tudi takšna z dvojnim delovanjem (ta delujejo na dva ali več sistemov, ki skrbijo za kemični prenos informacije v možganih). Sem spadajo poleg novejših tudi starejša zdravila, imenovana triciklični antidepresivi (ime se nanaša na njihovo kemično strukturo).

Antidepresivna zdravila delujejo tako, da povečajo koncentracijo kemičnih prenašalcev informacije v možganih.

Vsa navedena zdravila se jemljejo v obliki tablet ali kapsul enkrat ali morda dvakrat dnevno, nekaj jih je na voljo tudi za intravenske infuzije, kar pa se v sedanjem času razmeroma redko uporablja.

Izbor antidepresivnih zdravil je torej zelo velik in bo vsakdo lahko našel zase ustrezno zdravilo, ki ga bo dobro prenašal in mu bo pomagalo.

Hkrati pa je izbor anksiolitikov veliko manjši. Na voljo so predvsem benzodiazepini, od katerih nekatere uporabljamo tudi kot uspavala.

Kako delujejo antidepresivi na pacienta?

Prva razlika je že na začetku delovanja. Antidepresivi ne začno delovati takoj, ampak šele po nekaj (približno dveh ali treh) tednih. To sicer ne pomeni, da sprva ni nobenih učinkov, vendar je na polni učinek potrebno počakati nekaj časa.

Navadno se po začetku jemanja antidepresivnih zdravil najprej izboljša spanje in zmanjša tesnobnost, samo razpoloženje, volja in koncentracija pa še ne. Tudi sicer je izboljševanje simptomov depresije navadno postopno. Zato pa antidepresivi ohranijo svojo učinkovitost ves čas zdravljenja, tudi več let, hkrati pa ne povzročajo odvisnosti.

Kakšno delovanje je značilno za anksiolitike?

Anksiolitiki delujejo obratno od antidepresivov, saj je nastop njihovega

Prof. dr. Rok Tavčar, Psihiatrična klinika Ljubljana

učinka navadno takojšen, kar bolnik občuti kot takojšnje olajšanje, s čimer je seveda zelo zadovoljen. Vendar pa se kmalu (že po nekaj urah) pojavi pojemanje učinka, sprva pomaga, če vzame nov odmerek, a se tudi njegov učinek kmalu izčrpa.

Zato se anksiolitiki navadno jemljejo večkrat dnevno. A po nekaj tednih nastane toleranca, kar pomeni, da do tedaj predpisan odmerek ne pomaga več in je potrebno za enak učinek povišati odmerek zdravila.

Vendar tudi povišan odmerek pomaga le določen čas, slej ko prej je spet potrebno povišanje odmerka.

Ali je pri dolgotrajnem uživanju anksiolitikov možna odvisnost in kako ukrepate, da do tega ne pride?

Prav zaradi omenjenega mehanizma delovanje je pri anksiolitikih ob dolgotrajnem jemanju možen ra-

Hišni zdravnik

29

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

zvoj odvisnosti. Če bolnik ne vzame zdravila, ima lahko odtegnitvene simptome (tresenje, znojenje, nemir, celo mišični krči), ki trajajo dlje časa. Iz navedenega je zato moč sklepati, da ni priporočljivo dolgotrajno jemanje anksiolitikov (več kot nekaj tednov). Če je zaradi povečane tesnobnosti potrebno tudi zdravljenje z anksiolitiki, se jih predpiše le za najkrajši možni čas in v najnižjem še učinkovitem odmerku, hkrati pa se že

Dejstva o depresiji

Najbolje je, če se pri zdravljenju uporabljata hkrati psihoterapija in farmakoterapija. uvedejo tudi antidepresivi. Ko začno antidepresivi po nekaj tednih delovati, se anksiolitike počasi ukine.

Načelno so tako (vsaj novejši) antidepresivi kot anksiolitiki varna zdravila, ki jih lahko uporabljamo tudi hkrati z večino drugih zdravil.

Depresija je ena od najpogostejših duševnih motenj. Ob motnjah prilagajanja in s stresom povezanih motnjah je na drugem mestu po pogostosti.

Pri ženskah se pojavlja kar dvakrat pogosteje kot pri moških.

Hujšo obliko depresije doživi 6 do 8 odstotkov bolnikov Domnevajo, da kar 50 odstotkov primerov z depresijo ne prepoznajo 10 do 15 odstotkov bolnikov naredi samomor.

Katarina Podnar

SZO/EURO lestvica dobrega počutja Priporočljivo, da se vprašalnik izpolni v 20 tednu nosečnosti, od 32 do 34 tedna nosečnosti, tretji dan po porodu ter 6 tednov po porodu, vsakič na poseben list! Nosečnica oziroma porodnica, ki zbere manj kot 7 točk naj se zglasi pri področnem psihologu oziroma na Ginekološki kliniki v Ljubljani, Psihološka ambulanta. Za obisk naj se dogovori preko socialno svetovalne službe po telefonu: 01/231 55 96, 01/522 61 32 in 01/522 62 79.

Višja številka pomeni boljše počutje vedno

Več ko polovico časa

Manj kot polovico časa

nikoli

1.

Sem potrta in žalostna

0

1

2

3

2.

Sem umirjena in spokojna

3

2

1

0

3.

Sem polna energije, živahna in aktivna

3

2

1

0

4.

Zbujam se sveža in spočita

3

2

1

0

5.

Moje vsakodnevno življenje je polno dogodkov in stvari, ki me zanimajo

3

2

1

0

Vir: Materinska knjižica; DZS d.d., avtorica: Vladimira Esejev dr. med

30

Hišni zdravnik

september | 2010

Poporodna depresija lahko resno ogrozi mater in otroka Poporodna depresija je psihična motnja, ki se pojavi v obdobju po porodu. Prizadeta je mati, ki ne more uživati z otrokom, in otrok, ki ni deležen materine ljubezni. V prvem letu po porodu zaradi nje pomoč poišče kar 10 do 15 odstotkov žensk. V polovici primerov gre za hudo poporodno depresijo.

Pri poporodni depresiji običajno poiščejo pomoč samo ženske ali njeni svojci pri najtežjih oblikah. Statistika kaže, da je na samomor (kot posledica psihične motnje) odpade kar 15 odstotkov smrti pri ženskah v rodnem obdobju ( od 15 do 49 leta starosti).

O poporodni depresiji smo se pogovarjali z mag. Ireno Virant, dr. med, specialistko ginekologije in porodništva, vodja porodništva v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj.

Kako se razvije poporodna depresija in kateri so dejavniki tveganja?

Mehanizem bolezni ni povsem pojasnjen. Strokovnjaki še niso po-

september | 2010

polnoma enotni, ali je poporodna depresija samostojna bolezen ali pa gre za depresivno motnjo, ki se je slučajno pojavila v obdobju po porodu. Dejavniki, ki lahko vplivajo na nastanek so nenadne hormonske spremembe, motnje osebnosti, motnje dojenja, zunanji stres, motnje v družinskih odnosih in genska predispozicija. Poporodna depresija se

Poporodno otožnost lahko opazimo pri 80 odstotkih otročnic in po nekaj tednih izzveni brez posledic.

pojavlja pogosteje pri neuravnovešenih ženskah in pri ženskah, ki so že imele psihične motnje.

V poporodnem obdobju je ženska čustveno labilna, znajde se v novi vlogi, postane mati. Tako kot obdobje pubertete in menopavze sta tudi nosečnost in porod zelo pomembni prelomnici v življenju ženske. V njih ženska normalno čustveno zori, lahko pa pride do bolezni.

Zaradi nege otroka in okrevanja po porodu je mamica utrujena, pogosto ne spi dovolj, telo je zaradi poroda spremenjeno, nekatere je strah, da jih partner nima več rad, morda dojenje ne teče lepo, nekatere se znajdejo v hudi socialni stiski. Če je bil porod te-

Hišni zdravnik

31

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

pacientke niso tako problematične, saj vedo in poznajo bolezen, tudi njihovo okolje prepozna problem in vedo kam po pomoč. Svojega psihiatra obiščejo že pred zanositvijo in se z njim dogovorijo o morebitni potrebni menjavi zdravila, potencialnih tveganjih za otroka.

Nepoučene velikokrat prekinejo z zdravljenjem v strahu, da ne bi škodovala otroku. Pri ženski z anamnezo duševne bolezni je običajno potreben dolg pogovor že pri prvem obisku pri ginekologu. Če sama ni obiskala psihiatra, jo tja napotimo ginekologi.

Problem predstavljajo predvsem ženske, ki so bile pred porodom brez duševne motnje. Večine teh ne prepoznamo, saj pomoč psihiatra poiščejo le tiste z najtežjimi oblikami.

Mag. Irena Virant, specialistka ginekologije in porodništva, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj

žak, če je otrok prizadet ali prezgodaj rojen, je povezava matere z otrokom zelo motena. Pomemben je odnos s partnerjem in celotno družino pa seveda ekonomsko stanje.

Pri katerih bolnicah je večja možnost razvoja poporodne depresije?

Bolj ogrožene so ženske po dolgoletnem zdravljenju neplodnosti, tiste ki so imele več spontanih splavov, ki so rodile prezgodaj, bile zlorabljene ali so še vedno zlorabljene s strani partnerja in pa seveda ženske, ki so že imele epizodo resne duševne bolezni.

Sama se pri svojem delu srečujem predvsem z bolnicami, ki so že imele duševno bolezen. Pri njih je verjetnost pojava poporodne depresije močno povečana. Običajno te

32

Hišni zdravnik

Ali poporodno depresijo lahko opazite že v porodnišnici? Kako se kaže in ali se lahko ponavlja?

Običajno ne, saj se poporodna depresija najpogosteje izrazi šele po odhodu z bolnišnice, nekaj tednov po porodu, ko je ženska že doma.

Spremembe lahko opazi patronažna sestra ali svojci.

Po porodu je večina žensk utrujenih, otožnih, čustveno občutljivih. Normalno je, da je ženska po porodu bolj jokava, čustveno bolj občutljiva, labilna, utrujena. To stanje imenujemo poporodna otožnost, ki jo lahko opazimo pri 80 odstotkih otročnic.

Po nekaj tednih sama po sebi izzveni in ne napoveduje težjih duševnih težav.

Pri nekaterih se to stanje podaljša, začetno vzburjenje lahko preide v stanje, ko se ženska ne more odpočiti. Problem je, če okolica tega ne prepozna in se depresija ne zdravi ustrezno. Lahko se razvije huda poporodna depresija z značilnimi fiziološkimi zapleti. Ženska izgubi apetit, pojavi se glavobol, zaprtost in huda utrujenost.

Huda poporodna depresija je lahko ogrožujoča tako za porodnico kot za njenega otroka.

Kakšne so lahko posledice hude poporodne depresije?

Huda poporodna depresija je lahko ogrožujoča tako za porodnico kot za njenega otroka, saj poskus samomora v tem času ni redkost, pojavlja pa se tudi zanemarjanje in ogrožanje otroka. Ženska ne ve, da je z njo kaj narobe, zato je zelo pomembna prepoznava bolezni s strani okolice: patronažne sestre, družinskega zdravnika ali izbranega ginekologa. Ko se porodnica zglasi na prvi pregled h ginekologu, jo je potrebno povprašati tudi po psihičnem počutju in se z njo pogovoriti. Ob natančni anamnezi lahko ugotovimo, ali ima težave s poporodno depresijo oziroma kakšno je njeno psihično stanje.

Zgodnje prepoznavanje in zdravljenje je zelo pomembno, saj se lahko depresija ponavlja in ponovno izrazi v še hujši obliki kot se je prvič.

september | 2010

Samomor kot posledica psihične motnje predstavlja 15 odstotkov smrti pri ženskah v rodnem obdobju.

Kdaj in kako je potrebno ukrepati?

Ali se pripravljajo kakšne novosti na tem področju?

Dokler je ženska le utrujena, žalostna in občutljiva, potrebuje podporo partnerja in družine. Pomembno je, da se lahko naspi in odpočije. Ko se začno pojavljati psihofiziološke težave, je potrebno poiskati pomoč strokovnjaka. V Sloveniji je bolnik, ki potrebuje obravnavo psihologa ali psihiatra še vedno nekako stigmatiziran s strani laične okolice.

Vendar pa se počasi tudi te stvari spreminjajo na boljše. Počasi se tudi o teh boleznih govori več.

Pomembno je, da ženska ostane v stiku s svojim ginekologom ali babico in jima zaupa. In na tem področju se uvajajo določene novosti. Menim, da bi bilo dobro za porodnice,

da tudi babico vključimo v proces nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja. Ta proces je že v teku, sicer babice preventivnih pregledov trenutno še ne opravljajo, saj je to neizvedljivo, ker jih je premalo.

Koliko pregledov bodo opravile babice? Želja je, da bi v prihodnosti babice opravile štiri preventivne preglede, ostale pa ginekolog, seveda, če bi nosečnost potekala brez zapletov.

Tako bi bodoča mamica babico, ki bo vodila njen porod in jo spremljala v poporodnem obdobju, spoznala že v času nosečnosti.

Pri tem je pomembna tudi vloga ginekologa: če bi imela ženska težave, bi bilo zelo dobro, če bi ga lahko poklicala. S tem bi hitreje prepoznali znake poporodne depresije in mogoče celo preprečili kakšno nepotrebno smrt zaradi samomora.

Seveda pa bi bilo potrebno izobraziti zdravnike (ginekologe, pediatre, družinske zdravnike), da bi znali

september | 2010

razlikovati običajne poporodne težave od duševnih motenj.

Potrebovali bi tudi več kliničnih psihologov, ki se ukvarjajo z omenjenim področjem, saj vemo, da bi žensko, pri kateri bi opazili psihične težave, laže poslali k psihologu.

V pomoč je tudi vprašalnik dobrega počutja v Materinski knjižici, ki je obvezen dokument vsake nosečnice. Že na oddelku otročnic bi jih morali vzpodbujati, da ga izpolnijo. Če bi porodnica dosegla določeno število točk, bi bilo potrebno to tudi povedati ginekologu, ki bi glede na rezultat in pogovor presodil, kako ukrepati.

Najbolj pa bi bili veseli seveda, če bi imela vsaka porodnišnica kliničnega psihologa. Trenutno je omenjenega kadra čisto premalo. V Slovenji imata samo terciarna centra (Ljubljana, Maribor) svojega psihologa, ki pa sta že sedaj preobremenjena.

Katarina Podnar

Hišni zdravnik

33

ŽIVLJENSK A ZGODBA

Prespala sem cele dneve, ne meneč se za otroka Približeval se je čas rojstva mojega prvega otroka. Otroška soba je bila pripravljena, oblačila, ki so jih darovale prijateljice, so zapolnile vse police v omari. Vse so mi tudi zaupale svoje izkušnje s porodom in časom po njem, in najpogostejši nasvet je bil: naspi se sedaj, ko se še lahko. Vse po vrsti so bile izmučene od zbujanja in drugačnega ritma, ki ga je prinesel otrok. Njihovim nasvetom sem se smejala.

Porod je bil čisto običajen, je rekla babica. Meni se po enajstih urah ni zdelo tako. Bolečine ob popadkih so bile hude in rojstvo je bilo olajšanje zame in za moža. Težko sem čakala, da so mi štručko položili v naročje, pričakovala vzhičenje ob materinstvu, srečo, o kateri sem toliko preposlušala. Pa nič. Počutila sem se kot prazna lupina. Tako je ostalo ves čas, ko sem bila v porodnišnici.

Doma so se težave poglabljale. Bila sem neprespana, čemernost so domači pripisovali utrujenosti. Mož je svojo porodniško zaključil, zato mi je na pomoč priskočila moja mama.

Sama sem vse bolj poležavala in vse večkrat prespala cele dneve.

Brez mamine pomoči bi bilo stanovanje nepospravljeno, otrok lačen in jaz komaj živa. Prijateljica mi je omenjala depresijo, pa je nisem resno jemala. Svoje stanje sem pripisovala izključno utrujenosti.

34

Hišni zdravnik

Na prvi pregled h ginekologu po porodu sem prišla shujšana, s podočnjaki, brezvoljna in neskončno utrujena. Že en sam pogled je bil dovolj, da je v ambulanto poklical še moža. Končno sem dojela, da vse le ni posledica poporodne utrujenosti. Večje težave imam. Ginekolog me je napotil k psihiatru , ki je potrdil njegove sume. Diagnoza: poporodna depresija. Že sama omemba depresije in zdravljenja z antidepresivi me je navdala z grozo in sramom. Kaj bodo rekli doma?

Ali sem za v norišnico? Kaj sem si zakuhala? Zdravnica me je potolažila, mi razložila delovanje zdravil in

Na prvi pregled h ginekologu po porodu sem prišla shujšana, s podočnjaki, brezvoljna in neskončno utrujena.

mi svetovala, kaj naj storim sama in kako naj me podpirajo domači.

Brez njih bi res težko zmogla.

Prvih nekaj tednov ni bilo večjega izboljšanja. Kasneje sem se z vsakim dnem počutila bolje, tudi spala nisem več ves čas. Prišli so sprehodi, počasi sem bila pripravljena tudi za obiske. Veselje se je počasi vračalo.

Ob pogledu na prvorojenca, družino in prijateljice sem se začela veseliti drobnih vsakdanjih stvari. Stvari so se postavile na pravo mesto.

Danes zaradi vsega, kar se m je zgodilo, nimam več občutka krivde.

Nisem žalostna, ker nisem doživela vzhičenja ob rojstvu svojega otroka.

Bom pa pri naslednjem veliko bolj pozorna nase in na svoje potrebe.

Zagotovo pa bom poslušala koristne nasvete prijateljic .

Mamica

september | 2010

19

Debelost: Kaj in kako jesti pri teĹžavah s teĹžo Debelost je bolezen, ki sodi k zdravniku!

Zdravljenje debelosti z zdravili Najstniki s 50 kilogrami preveÄ?

DEBELOST

Kaj in kako jesti pri težavah s težo Človeštvo se spopada z enim od največjih zdravstvenih problemov v zgodovini: debelostjo.

Nobena epidemija v zgodovini doslej še ni zajela 2 milijardi ljudi (do leta 2015 naj bi število naraslo na 3 milijarde) in čeprav se na prvi pogled zdi, da ne more biti usodna, temu ni tako.

Pogosto pozabljamo, da je hrana vir zdravja in energije za milijarde naših celic. Hrana je najcenejše zdravilo, kar jih sploh obstaja! Zdravje nam v največji meri prinaša raznovrstna, pretežno rastlinska hrana (sadje, zelenjava, neoluščena žita, stročnice, semena in oreški), ki ji lahko dodajamo zdravo živalsko hrano: čimbolj pusto in naravno meso (bolj belo kot rdeče), posnete mlečne izdelke in vsaj enkrat na teden ribe.

Bolj kot je hrana preprosta in naravna (sveža, industrijsko nespremenjena, ekološko pridelana), bolj je zdrava.

Debelost (v kombinaciji z ne-gibanjem, ki je v tem primeru tako vzrok kot posledica) je najpomembnejši dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja (vsako leto zaradi njih umre 17 milijonov ljudi), diabetes top 2 (300 milijonov bolnikov, umre jih več kot milijon na leto), bolezni skeleta in mišic ter je močno vpletena v najbolj pogoste vrste raka.

Naglica pri prehranjevanju nas drago stane V razvitem svetu prevladuje cenena, a bogato zapakirana in oglaševana hrana, ki je oropana koristnih mikrohranil, hkrati pa je izrazito, a nevidno »obogatena« s kalorijami. V naravi energetsko tako bogate in po koristnih snoveh tako siromašne hrane sploh ni.

36

Visoko kalorična hrana vzrok za bolezni Tako imenovana zahodna prehrana z veliko maščobami (trans in nasičenimi), rafiniranimi ogljikovimi hidrati (malo vlaknin, manj vitaminov in mineralov), veliko dodanega sladkorja in soli nam v kombinaciji s sedečim načinom življenja in uživanjem premalo svežega sadja, zelenjave in neoluščenih žit prinaša bistveno zvečano tveganje za bolezni srca in ožilja (srčna in možganska kap), več vrst raka in sladkorno bolezen – bolezni, ki v razvitem svetu terjajo daleč največ življenj. Da o debelosti z vsemi njenimi telesnimi in duševnimi posledicami sploh ne govorimo.

Bolezni, ki so nekoč prizadele predvsem starejše, se zdaj pojavljajo pri vse mlajših ljudeh, celo pri otrocih. Zanimivo je, da so s prevzetjem zahodnega načina prehranjevanja začele skokovito naraščati tudi v deželah v razvoju.

Kaj jesti in česa raje ne?

Na zmanjšanje nagnjenosti k vnetju lahko vplivamo z zdravo hrano, na primer z ribami, oreški, semeni (lan), sojo, temno zeleno listnato zelenjavo, neoluščenimi žiti in nekaterimi zelišči ter začimbami (kurkuma, rožmarin, ingver, paprika, čili), zelenim čajem (in obratno - proinflamatorno delujejo rdeče meso in jajca, sladkor, presežki kave in alkohola, rafinirani ogljikovi hidrati ter hrana z veliko holesterola ali hidrogeniranih maščob).« Prehranskih dodatkov – predvsem so to vitamini in minerali, včasih tudi aminokisline in vlaknine – ne smemo razumeti kot rešitev za našo osiromašeno prehrano. Prava uporaba prehranskih dopolnil je lahko le pika na i zdravi prehrani in načinu življenja. Noben prehranski dodatek ne bo nikoli mogel nadomestiti naravne in raznovrstne hrane.

K. K.

Bolj kot je hrana preprosta in naravna (sveža, industrijsko nespremenjena, ekološko pridelana), bolj je zdrava.

100 N A JP OGOSTEJŠIH BOLE ZNI

Debelost je bolezen, ki sodi k zdravniku!

Debelost je bila nekoč statusni simbol: obilni so si »lahko privoščili«. Danes je bolezen, ki bila lahko, kot pojasnjuje dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in vodja centra za zdravljenje debelosti Medico, usodna za cele generacije.

Dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in vodja centra za zdravljenje debelosti Medico.

Kaj je najbolj pomembno pri hujšanju? Naj se debeli ljudje (ITM 30 in več) hujšanja lotevajo sami? »Da bi lahko posameznik shujšal in telesno težo obdržal, mora v svojem funkcioniranju, samoorganizaciji, izbiri prioritet in načinu življenja marsikaj spremeniti, kar je izredno težko. Še posebej težko je ozdravljiva tista oblika debelosti, ki je posledica motnje hranje-

nja. Resna ogroženost zdravja je lahko dober, a pogosto le kratkoročen motiv. Hujšanja naj se nikoli ne bi lotevali sami, lahko pa se nanj motivacijsko pripravimo tako, da na primer uvedemo prehranski red in zmanjšamo uporabo sladkorja, živalskih maščob in sladkih napitkov.«

ustrezna redukcijska (manj kalorična) dieta. Redna primerna telesna aktivnost pa je predvsem ključnega pomena, ko telesno težo po hujšanju vzdržujemo in zato, da preprečimo porast teže. Je torej pomemben dejavnik, s pomočjo katerega bi lahko zajezili naraščanje epidemije debelosti v svetu.«

Ali je debelost bolezen?

Kdo najtežje shujša? »Od leta 2005 spada med bolezni tako debelost (indeks telesne mase nad 30) kot tudi prekomerna teža (indeks telesne mase med 25 in 30).

Ekstremno debeli bolniki (indeks telesne mase nad 40) so praviloma težje ozdravljivi, velikokrat pa težko shujša in zadrži nižjo težo tudi posameznik, ki nima ekstremno povišane teže, je pa že velikokrat hujšal z različnimi dietami in se nato po opustitvi diete znova zredil.

Težko ozdravljiva je tudi debelost pri otrocih, ki za opustitev ugodja, ki jim ga prinaša hrana, niso motivirani, in pri bolnikih, ki nimajo ustreznih kognitivnih in psihofizičnih sposobnosti, da bi lahko sledili zahtevam zdravljenja.«

Ali je debelost dedna?

Kaj vpliva na njen nastanek? »Debelost ni le dedna bolezen. Na nastanek debelosti v veliko večji meri kot dednost vplivajo družinski vzgledi: otroci staršev, ki imajo težave s težo (to velja v enaki meri za bolezni s prenizko težo, to je za anoreksijo), bodo imeli pogosteje težave s težo kot otroci staršev z normalno težo in z zdravimi prehranskimi navadami.

Dedna zasnova pa vpliva na našo presnovo, na to torej, ali naše telo potrebuje več ali manj kalorij v mirovanju in med aktivnostjo, delež tega vpliva na težo pa naj bi bil le 25-odstoten.«

Kje pri hujšanju je mesto gibanja?

Zakaj je pomembno? »Za hujšanje je potrebno predvsem vzpostaviti ustrezen način prehranjevanja na dolgi rok. Izguba kalorij, ki jo doprinesemo s telesno aktivnostjo, je sicer pomemben del urejanja teže, vendar k hujšanju doprinese manjši delež kot

Večina ljudi se po dietah ponovno zredi, v diete nato ne zaupajo več in velikokrat preživijo večino življenja v iskanju idealne diete – a vedno predebeli.

37

DEBELOST več, kot jih telo potrebuje. Ali se bo človek na izobilje hrane prilagodil na tak način (znanstveniki so izračunali, da bi za tako prilagoditev potreboval nekaj milijonov let) ali pa bo debelost iztrebila cele generacije, nam ob skokovitem naraščanju epidemije debelosti ni potrebno prav veliko ugibati.« Na kaj je treba biti pozoren pri hujšanju otrok? »Hujšanje otrok mora vedno potekati pod zdravniškim nadzorom in ob ustrezni vključitvi celotne družine v proces zdravljenja. Tudi hujšanje odraslih mora voditi zdravnik, pogosto pa je tudi v ta proces potrebno vključiti družinske člane. Drži dejstvo, da se največ debelosti začne že v otroštvu oziroma pred dvajsetim letom starosti.« Kako pomemben pri zdravi telesni teži otrok je šport? »Za zdravo težo otrok je gibanje izredno pomembno.« Zakaj so ločevalne diete v zadnjem času tako priljubljene in kakšno je stališče medicinske stroke do njih? »Ločevalne diete so medijsko prenapihnjene oblike prehranjevanja, ki tipično navajajo ljudi k cikličnemu prehranjevanju in soprispevajo k naraščanju števila debelih ljudi. Večajo tudi število bolnikov, ki postanejo rezistentni na zdravljenje, se pravi, da se na poznejše diete slabo odzivajo. Večina ljudi se namreč po dietah ponovno zredi, v diete Ali narava pozna debelost? Ali imamo živa bitja v telesu vgrajeno varovalko, ki upravlja z apetitom? »Pri živih bitjih, ki še živijo v svojem naravnem okolju, debelosti ne zasledimo.

Danes debelost razumemo kot posledico slabe prilagoditve človeka na izobilje, ki nam ga ponuja sodobni čas. Pri tem nimam v mislih le izobilja hrane, ampak tudi tehnološke dosežke, ki nas usmer-

38

jajo k neaktivnemu načinu življenja, ko ne moremo potrošiti kalorij, ki smo jih konzumirali s hrano. Ob boljši prilagoditvi na tak način življenja bi imel človek razvit tako imenovani črevesni blok, ko bi odvečno hrano izločil skozi prebavno cev neprebavljeno. Tako ima na primer človeško telo že razvite mehanizme, ko določene snovi izločimo prek prebavil ali ledvic, če jih zaužijemo

Zdravljenje debelosti se ne zaključi, ko pacient shujša, pač pa, ko je njegova teža stabilna in ko lahko verjamemo, da ne bo več porasla. To včasih traja več let.

100 N A JP OGOSTEJŠIH BOLE ZNI nato ne zaupajo več in velikokrat preživijo večino življenja v iskanju idealne diete – a vedno predebeli. Zdravljenje debelosti je veliko več (in veliko težje), kot le dieta.« Kako nekdo pride do zdravljenja pri vas? »K nam prihajajo različni pacienti (z napotnico splošnega zdravnika ali kot samoplačniki), ki so težje ozdravljivi, ki so že velikokrat poskušali hujšati, pa jim ni uspelo, ter tisti, ki imajo motnjo hranjenja. Seveda pa je med njimi tudi veliko ozaveščenih ljudi, ki hujšajo prvič, a se zavedajo, da potrebujejo strokovno pomoč in se zaradi tega obrnejo na naš center. Pacienti, ki želijo shujšati in poiščejo strokovno pomoč, imajo veliko večjo možnost v procesu zdravljenja vzdržati toliko časa, da dosežejo primerno telesno težo, potem pa težo tudi obdržati. Zdravljenje debelosti se namreč ne zaključi takrat, ko pacient shujša, ampak takrat, ko je njegova teža stabilna in lahko verjamemo, da ne bo več porasla, kar včasih traja tudi nekaj let. Prva faza zdravljenja je hujšanje, druga pa stabilizacija teže.« Ali in kdo lahko uspešno shujša brez strokovne pomoči? »Običajno tisti, pri katerih je zgodovina prekomerne teže kratka in je posledica nekega enkratnega dogodka. Ženska na primer, ki je imela celo življenje normalno težo in je med nosečnostjo pridobila nekoliko preveč kilogramov, a ima zdrave prehranske navade in vzorce gibanja, bo zagotovo težo lahko popravila sama.

Ali pa posamezniki, s sicer normalnim prehransko – gibalnim vedenjem, pri katerih je telesna teža blago porasla ob neki pomembni življenjski spremembi: na primer selitvi od primarne družine, začetku študija, poroki – takrat lahko traja kar nekaj časa, da najdejo »novi red«, v katerem bodo živeli. V takih primerih je za padec teže dovolj uvedba samodiscipline, prehranskega reda

Debelost ni le dedna bolezen. Na nastanek debelosti v veliko večji meri kot dednost vplivajo družinski vzgledi.

in telesne aktivnosti. A žal je pri večini pacientov z debelostjo potrebno zdravljenje. Vsakemu, ki je poskušal shujšati dvakrat ali trikrat in bil pri tem neuspešen, bi priporočala, da se obrne po strokovno pomoč.« Mojca Šimenc

39

DEBELOST

Zdravljenje debelosti z zdravili Svetovnemu trendu strmega naraščanja debelosti sledimo tudi pri nas. Kaj nam lahko pri boju z njo ponudi farmacija, smo se pogovarjali z doc. dr. Mojco Lunder iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani.

Kdaj se uporablja orlistat?

Orlistat se uporablja, kadar je indeks telesne mase višji od 30 kg/m2 oziroma kadar je višji od 28 kg/m2 in so pridružene bolezenski zapleti: sladkorna bolezen tipa 2, kardiovaskularni zapleti… .

Vendar se tudi takrat najprej poskuša z zmanjšanim vnosom hranilnih snovi (kalorična restrikcija) in več telesne aktivnosti. Izkazalo pa se je, da se pri pacientih velikokrat pojavi neka dodatna motivacija, kadar je priključena farmakološka terapija.

Dr. Mojca Lunder, Fakulteta za farmacijo v Ljubljani.

Za zniževanje prekomerne telesne teže je nujna sprememba življenjskega sloga. Kakršnakoli dodatna farmakološka terapija tej spremembi samo sledi, pravi dr. Mojca Lunder.

Katera zdravila za zdravljenje debelosti so na voljo pri nas?

Pri nas je trenutno na voljo samo ena učinkovina, ki pomaga zniževati telesno težo, in sicer orlistat. To je trenutno edina farmakološka terapija debelosti.

40

Kako uspešen je orlistat?

Uspehi so skromni. Oseba, ki s spremembo življenjskega stila izgubi 3 kilograme, bo ob sočasnem jemanju 120 mg orlistata trikrat dnevno izgubila dodatne 3 kilograme.

Pomembno je tudi vedeti, da orlistat pri nekaterih ljudeh ni učinkovit. Če oseba po 12 tednih uporabe orlistata ne izgubi vsaj 5 odstotkov izhodiščne telesne mase, je potrebno farmakološko zdravljenje ukiniti.

Pri uporabi orlistata se je potrebno strogo držati diete in se izogibati hrane, ki vsebuje preveč maščob.

Zakaj?

Zaradi mehanizma delovanja zdravila.

Orlistat deluje tako, da zavre delovanje pankreasne lipaze, encima, ki v prebavnem traktu razgradi maščobo in s tem omogoči njeno absorbcijo. Zaužita maščoba ostane nerazgrajena v prebavilih in se izloči z blatom.

Zdravilo prepreči absorpcijo okrog 30 odstotkov maščob. Prav zato tudi nastanejo najbolj pogosti neželeni učinki: prebavne motnje, oljnato blato, fekalna inkontinenca, napenjanje, vetrovi. Neželeni učinki so odvisni od tega, koliko se bolnik »pregreši« pri uživanju maščob.

Lahko se pojavita tudi glavobol ali infekcija zgornjih dihal. Našteti simptomi se večinoma pojavijo na začetku zdravljenja in sčasoma izzvenijo.

Ampak to ne pomeni, da je dieta brez maščob?

Maščobe so dovoljene v količinah, kot jih priporočajo načela zdrave, uravnotežene prehrane. Nenazadnje so maščobe za naše telo življenjskega pomena. Priporočljivo je, da znaša kalorični delež maščob približno 30 odstotkov in da je porazdeljen v tri glavne obroke. Če obrok ne vsebuje maščob, ali ga izpustimo, orlistata ni potrebno vzeti.

Ali orlistat vpliva na vsrkavanje ostalih hranilnih snovi?

Zaradi zmanjšane absorbcije maščob – večji del le-teh se izloči iz telesa z

Orlistat se uporablja, kadar je indeks telesne teže višji od 30 kg/m2 oziroma kadar je višji od 28 kg/m2 in so pridružene bolezenske posledice debelosti.

100 N A JP OGOSTEJŠIH BOLE ZNI blatom, je zmanjšana tudi absorbcija nekaterih lipidotopnih vitaminov (vitaminov, ki se topijo v maščobah; A, D E in K). Zato je smiselno uživanje čim več sadja in zelenjave, če je potrebno, pa tudi multivitaminskih pripravkov.

Ali farmakološko zdravljenje debelosti »sodi« k zdravniku ali ga lahko izvajamo sami?

Izkazalo se je, da je zdravljenje debelosti uspešnejše, če je je nadzorovano.

Večina ljudi s prekomerno telesno maso je ob nekem strokovnem nadzoru dodatno motivirana za vztrajanje pri spremenjenem življenjskem slogu.

Ni pa nujno, da ga izvaja zdravnik.

Programe zmanjševanja telesne mase v državah ZDA in Evrope izvajajo že nekaj let tudi v lekarnah. Takšen program so vpeljali tudi pri nas v Celjskih lekarnah javnem zavodu. V okviru teh programov farmacevt svetuje, izobražuje o zdravi prehrani in gibanju, pomaga pri postavitvi realnih ciljev, spremlja rezultate in zdravstveno stanje (indeks telesne mase, krvni pritisk, koncentracije glukoze, trigliceridov, holesterola v krvi) in nenazadnje lahko tudi priporoča in spremlja potek farmakološke terapije.

Ali je farmakološko zdravljenje debelosti z orlistatom primerno za otroke?

Kakšne so še kontraindikacije?

Ne. Delovanje orlistata pri otrocih ni bilo raziskano, zato se ga osebam mlajšim od 18 let ne predpisuje.

Zdravila ne smejo uporabljati osebe, ki imajo moteno izločanje žolča (holestaza), kronični malabsorpcijski sindrom (motnje absorpcije določenih hranil iz prebavnega trakta), alergijo na katerokoli sestavino zdravila in doječe matere. Posebna previdnost je potrebna pri diabetikih (v kliničnih raziskavah se je kot neželen učinek pojavila hipoglikemija).

Kaj pa druga zdravila za zdravljenje debelosti? Še do nedavnega je bila v uporabi tudi učinkovina sibutramin, ki deluje na centralno živčevje, tako da zmanjšuje apetit.

V možganih se nahaja precej zapleten mehanizem regulacije vnosa hrane, v katerega je vpletenih je zelo veliko peptidov in živčnih prinašalcev.

Sibutramin v stikih med živčnimi celicami v možganih poveča količino serotonina in nor-adrenalina, posledica tega pa je zmanjšanje apetita. Po določenem času uporabe se je izkazalo, da ima precej nevarnih stranskih učinkov, predvsem na srčnožilni sistem: povečalo se je tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, srčne aritmije, tudi srč-

ne in možganske kapi, zato so ga umaknili iz prometa.

Učinkovina rimonabant pa je bila že v četrti fazi kliničnih preizkušanj. Tudi ta zmanjšuje apetit. Deluje tako, da zavira delovanje tako imenovanih kanabinoidnih receptorjev. Na iste receptorje delujejo tudi spojine iz marihuane, vendar ravno obratno in poleg ostalih učinkov pri uporabnikih sprožijo tudi močan občutek lakote. Žal se je tudi pri

Pri pacientih se velikokrat pojavi neka dodatna motivacija, kadar je priključena farmakološka terapija.

41

DEBELOST rimonabantu izkazalo, da ima še druge učinke na centralno živčevje. Močno poslabša ali izzove depresivne motnje, , opazili so tudi nespečnost, anksioznost, celo suicidnost, zato so raziskave ustavili.

Sta bila sibutramin in rimonabant zelo učinkovita?

Pri obeh je bil pozitivni učinek na zmanjšanje telesne teže zmeren. Oba naj bi bila le neko pomožno sredstvo ob spremenjenem načinu življenja.

Pri nas tako v uporabi ostaja orlistat, ki ima to prednost, da deluje periferno, v prebavnem traktu, izven katerega se skoraj ne absorbira. Je varno zdravilo.

Ali se orlistat predpisuje na recept?

V odmerku 120 miligramov se ga predpisuje na recept. V nižjem odmerku (60 miligramov) pa je na voljo tudi v prosti prodaji v lekarnah.

Debelost je velik poslovni potencial in verjetno predmet številnih študij, pa vendar še nič ne kaže na preboj…

Tudi pri nas se veliko ukvarjamo s tem področjem. Nekaj časa je bilo precej naših študij usmerjenih na pankreasno lipazo – to je tarča, na katero deluje tudi orlistat. Iskali smo naravne zaviralce lipaze (med rastlinami in glivami), in nekaj izsledkov je bilo precej obetavnih. Kasneje smo se tega lotili z metodo bakteriofagni prikaza. V zadnjem času pa veliko raziskujemo centralno delujoče peptide, ki vplivajo na apetit: grelin in leptin.

Debelost postaja neozdravljiva kronična bolezen, ki ima to posebnost, da smo zanjo razen redkih izjem krivi izključno sami… . Ali boste farmacevti dejansko odkrili nekaj, kar nas bo rešilo epidemije debelosti?

V znanstvenih krogih je precej debate o tem, ali o debelosti lahko govorimo kot o bolezni ali gre za slabo zdravstve-

42

no stanje. Mnenja so zelo deljena. Definitivno so bolezen vsi sekundarni zapleti, ki spremljajo debelost: metabolni sindrom, okvare skeleta…

Farmacija se seveda trudi, da bi našla nekaj, kar bi bilo učinkovito. Ampak človeški organizem je »narejen« za stradanje. Evolucija je pri človeku oblikovala varčni genotip, ki se je šele v zadnjem času znašel v okolju presežka.

Je pa res, da nekateri ljudje zaradi poseben genske zasnove lahko veliko pojedo, pa se ne bodo zredili.

Potekajo tudi študije ljudi, ki veliko pojedo, pa se ne zredijo?

Debelost je izjemno popularna problematika, ki se jo znanstveniki lotevajo iz vseh možnih zornih kotov. Seveda nas zanima tudi, kakšen je genotip, ki je nagnjen k debelosti in obratno. V poskusih na živalih so odkrili že številne gene, katerih spremenjeno izražanje vodi v debelost ali v odpornost na debelost. Telesna masa posameznika je posledica delovanja velikega števila različnih genov in nenazadnje okolja.

Izredno malo je primerov, ko je razvoj debelosti neposredna posledica mutacije točno določenega gena. Pri teh boleznih so poleg debelosti, prisotni še številni drugi precej očitni znaki. Gre torej za veliko majhnih razlik, ki doprinesejo k genotipu, ki je ali ni nagnjen k debelosti. Vendar to nikakor ne sme služiti kot izgovor.

Kaj bo prinesla prihodnost?

Raziskovanje zapletenega mehanizma regulacije telesne mase razkriva vedno nove potencialne tarče za razvoj zdravilnih učinkovin. Številni peptidi in živčni prenašalci, ki v centralnem živčevju vplivajo na apetit, ponujajo veliko potencialnih mest preko katerih lahko zmanjšamo občutek lakote in vnos hrane. Centralno delovanje učinkovin pa je običajno povezano

s precej nepredvidljivimi stranskimi učinki, zaradi tega so številne raziskave usmerjene tudi v periferno delujoča zdravila. Zdravila, ki bi zmanjšala absorpcijo hranil iz prebavil, povečala porabo energije na račun proizvajanja telesne toplote ali delovala neposredno na metabolizem v maščobnih celicah.

Glede na to je človeški organizem tako dobro prilagojen na stradanje, prevladuje mišljenje, da bo za učinkovito zmanjševanje telesne mase v prihodnosti potrebno delovati na več mehanizmov hkrati s kombinirano terapijo.

Mojca Šimenc

Orlistat deluje tako, da zavre encim v prebavnem traktu, ki razgradi maščobo in s tem omogoči njeno absorbcijo.

100 N A JP OGOSTEJŠIH BOLE ZNI

Najstniki s 50 kilogrami preveč

Plaz prekomerno hranjenih otrok se je pri nas začel prožiti v zadnjih letih, vendar najhujše šele prihaja. Debelost ima pri otrocih popolnoma enake posledice kot pri odraslih. O njih smo se pogovarjali z dr. Natašo Bratina, specialistko pediatrije z dodatnimi znanji endokrinologije in diabetologije iz Pediatrične klinike v Ljubljani.

Kakšne so posledice debelosti pri otrocih?

Posledice debelosti so pri otrocih enako resne kot pri odraslih. Prekomerna prehranjenost prinaša povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi, moteno presnova sladkorjev…

Dr. Nataša Bratina, specialistka pediatrije z dodatnimi znanji endokrinologije in diabetologije, Pediatrična klinika Ljubljana.

Dejansko bomo morali začeti v Sloveniji biti plat zvona, ker smo na poti tja, kjer so vse zahodne države, pravi dr. Nataša Bratina. »Število prekomerno hranjenih otrok pri nas narašča, v zadnjem času se zgodi celo, da v obravnavo na kliniko dobimo otroke, ki tehtajo še enkrat toliko, kot bi bilo normalno. Otrok, ki bi moral imeti 20 kilogramov, jih ima 40.

Imamo primere najstnikov, ki so že zdavnaj presegli težo 100 kilogramov.«

Pri otrocih z močno povečano telesno težo najdemo posledice na več organih.

Opažamo zamaščena jetra z povišanimi jetrnimi encimi. Ti otroci imajo pogosto težave z dihalnim aparatom. Lahko pride do motenj dihanja med spanjem. Če so izjemno prekomerno prehranjeni, so lahko prisotne restriktivne dihalne motnje – prsni koš se pod težo maščevja ne zmore več širiti tako, kot bi se pri normalno prehranjenem otroku.

Pričakujemo tudi, da bodo ti otroci že zgodaj imeli težave z gibalnim aparatom, predvsem s hrbtenico, s kolki in s koleni.

Pri dekletih se lahko na to naveže še motnja menstrualnega cikla v smislu policističnih jajčnikov, prekomerna poraščenost, aknavost… Žal smo v letošnjem letu že pri 7 otrocih diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 2, kar je ob 35, pri katerih smo diagnosticirali sladkorno bolezen tipa 1, ker velik odstotek. Najmlajši je bil star 11 let.

Enaka shema, kot velja za odrasle in ki kaže, da debelost lahko prizadene vsak organski sistem, velja tudi za otroke.

Ali ti uničevalni procesi pri otrocih potekajo hitreje kot pri odraslih?

Literatura predvsem pri sladkorni bolezni tipa 2 svari, da se je treba pri otrocih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki so prekomerno prehranjeni, zelo zgodaj zavedati, da so procesi, ki vodijo v pozne zaplete bolezni, zelo intenzivni.

Pri otrocih je tudi doba, ko lahko debelost škodljivo vpliva na telo, daljša kot pri ljudeh, ki se zredijo v odraslosti.

Kaj je metabolni sindrom in ali je debelost nujni pogoj za njegov razvoj?

Metabolni sindrom vključuje vrsto motenj: motnjo pri presnovi sladkorja v obliki inzulinske rezistence, glukozne intolerance ali sladkorne bolezni tipa 2, povišan holesterol, povišan krvni tlak.

Gre za najbolj nevarno kombinacijo dejavnikov tveganja za zgodnji infarkt ali zgodnjo možgansko kap.

Na naši kliniki izjemno prekomerno prehranjene otroke pregledamo iz vseh vidikov: spremljamo krvni tlak in ma-

Še pred tremi leti smo vse otroke s sladkorno boleznijo tipa dva lahko prešteli na prste obeh rok.

Letos smo jih diagnosticirali že sedem.

43

DEBELOST

ščobe v krvi ter opravimo obremenilni test z glukozo. Rezultati kažejo, da se pri teh otrocih že zgodaj pojavlja inzulinska rezistenca in da imamo vedno več primerov motene glukozne tolerance. Krvni tlak je zelo pogosto na zgornji meji normale. Nekateri otroci potrebujejo še bolj podrobno obravnavo pri naših specialistih za visok krvni tlak in občasno tudi zdravila.

Ali otrok, ki je normalno prehranjen, sploh razvije metabolni sindrom?

Pri zdravem otroku z normalno telesno težo se metabolni sindroma ne razvije.

Vendar pa ena od teorij govori, da so otroci, ki so rojeni kot zahirani, bolj nagnjeni k diabetesu in debelosti. Tako da je zelo nizka porodna teža za gestacijsko starost lahko eden od dejavnikov tveganja za razvoj metabolnega sindroma.

44

Kako zdravite polno razvit metabolni sindrom?

Prva stvar pri zdravljenju je dietno svetovanje in svetovanje za zdrav način življenja. Vendar starši zelo težko sprejmejo, da otrok uživa količinsko in po sestavi neustrezno hrano. Prepričani so, da ne je preveč in si ne priznajo, da je hrana, ki mu jo ponujajo, neprimerna.

Uspeh zdravljenja je torej ključno odvisen od staršev?

Da. Brez tega praktično ne dosežemo nič. Tudi pri otrocih, ki so resnično najbolj ogroženi, saj imajo polno razviti metabolni sindrom, vključno s sladkorno boleznijo tipa 2, starši in okolica tega pogosto ne vzamejo dovolj resno.

Od zdravil v prvi meri priključimo metformin, ki ugodno vpliva na presnovo sladkorja in ima določen uspeh tudi pri

zniževanju telesne teže. Po potrebi dodamo zdravila za zniževanje krvnega tlaka.

Otrok s polno razvitim metabolnim sindromom bo verjetno tudi precej zgodaj potreboval statine za zniževanje holesterola v krvi.

Koliko se zaradi debelosti pri otroku zmanjša pričakovana življenjska doba?

Koliko se skrajša življenjska doba, je težko reči. Zavisi od tega, kakšno kombinacijo resnih obolenj ima otrok. Nekateri otroci so izjemno debeli, pa pri njih sprva ne opazimo kakšnih resnih zdravstvenih posledic debelosti.

Dojenček naj bi na teži v prvih mesecih mesečno pridobival okrog 750 gramov.

100 N A JP OGOSTEJŠIH BOLE ZNI Zagotovo pa je otrok, ki ima pri enajstih polno razviti metabolni sindrom, »kandidat« za infarkt pri štiridesetih.

Pred nekaj leti otrok s polno razvitim metabolnim sindromom niste poznali…

Ne. Vendar jih sedaj sistematično odkrivamo.

Res je tudi, da še pred desetimi leti na kliniko ni bilo toliko napotitev pretežkih otrok. Srečujemo se tudi z dve, tri leta starimi otroci, ki so že izjemno prekomerno hranjeni. Tak malček je zaradi svoje teže gibalno oviran, ne zmore kontrolirati svojega apetita, saj bi rad posegel po hrani, katere okus mu je všče čim bolj pogosto. Ker je praviloma ne le težji, pač pa pogosto veliko večji od vrstnikov nastane pogosto prvi vtis, da v razvoju kasni za vrstniki. V resnici pa je to zelo mlad otrok v prevelikem in pretežkem telesu...

Starši pogosto pozabljajo, da so oni tisti, ki otroku odredijo prehrano in da se otrok sam od sebe ne bo ustavil pred škatlo sladkarij. Morajo se naučiti, da otrokom hrano razdelijo na porcije in razumeti, da gre tukaj dejansko za vzgojo. Eno leto star otrok nikakor ne potrebuje piškotov, oblitih s čokolado. Ravno tako zadovoljen bo s koščkom sadja.

Otrokom začnemo prehitro ponujati kalorično bogato prehrano, na drugi strani pa jim žal uživanja le-te ne omejujemo dovolj.

Ste se problema debelosti pri otrocih kot vodilni terciarni center lotili tudi globalno?

V sodelovanju s Fakulteto za šport smo pripravili smernice za športno aktivnost pri otrocih, ki predvidevajo izven šole vsaj eno uro športne aktivnosti vsak dan. Ni treba, da je to neka organizirana športna aktivnost, ampak je lahko tudi igra z vrstniki, ki je danes praktično ni več.

Največji korak smo naredili pozimi, ko smo za pediatre širom Slovenije orga-

nizirali delavnico, kjer smo govorili o debelosti in njenih zapletih pri otrocih ter o povišanem holesterolu in smo tudi pripravili smernice za zdravljenje debelosti in hiperlipidemij pri otrocih. Zdaj želimo objaviti še smernice za športno

Raziskava Cindy pa kaže, da je polovica Slovencev prekomerno hranjenih (ITM 25 in več). Res pa je, da odstotek ekstremno predebelih ljudi (ITM 40 in več) zaenkrat narašča počasi.

aktivnost, ki bodo marsikateremu športnemu pedagogu ali zdravniko v oporo in pomoč.

Pediatrom, ki delajo na terenu, smo ponudili dietne nasvete v obliki članka, sedaj pa želimo delo nadaljevati tako, da bi organizirali mrežo pediatrov, ki bi se v vseh slovenskih regijah ukvarjali z debelostjo. Tako bi omogočili, da bi bili prekomerno hranjeni otroci pod dobrim zdravstvenim nadzorom.

Radi bi tudi oblikovali slovenski center ali celo več regijskih centrov, kjer bi potekala šola zdravega življenja in bi se starši naučili, kako pravilno hraniti otroke.

Mojca Šimenc

45

DEBELOST

Glikemični indeks posameznih živil Glikemični indeks (GI) je enota, s katero merimo hitrost, s katero se hrana v telesu razgradi v krvni sladkor. Njene vrednosti so od 1 do 100. Višje, kot so, hitreje se hrana razgradi, kar pomeni hiter porast sladkorja v krvi, temu primerno večje količine insulina ter posledično nalaganje maščobe oziroma debelost.

Dieta GI temelji prav na tem spoznanju: spodbuja uživanje živil z nizkim glikemičnim indeksom in omejuje uživanja živil z visokim glikemičnim indeksom. Živila razvršča v tri kategorije: zeleno, rumeno in rdečo. V zeleni so tista, ki imajo nizki glikemični indeks in jih lah-

ko uživamo prosto, v rumeni so tista, ki imajo srednje visok glikemični indeks in ki naj bi jih uživali občasno. V rdeči pa so živila z visokim glikemičnim indeksom, ki naj bi jih uživali čim manj.

Za dieto sicer GI veljajo vsa pravila zdravega prehranjevanja: jemo petkrat

na dan, ob istih urah, hrano uživamo počasi, glavni obrok je zajtrk, med posameznimi obroki pijemo dovolj vode ter na jedilnik »uvedemo« redno telesno vadbo.

VIR: GI dieta

Živila z nizkim glikemičnim indeksom (zelena) Zelena

35

Mandljevo mleko

20

Mleko v prahu ali sveže

30

Mandlji

15

Grah (sveži)

35

Bambus

20

Paradižnik

30

Črni ribez

15

Sezamovo seme

35

Jajčevci

20

Leča

30

Brokoli

15

Pomaranče (svež sadež)

35

Limonin sok - nesladkan

20

Stročji fižol

30

Zelje

15

Slive (svež sadež)

35

Fruktoza, sadni sladkor

20

Grenivke

30

Cvetača

15

Sončnična semena

35

Tofu

20

Marmelada brez sladkorja

30

Čili

15

Paradižnikova omaka (nesladkan)

35

Artičoke

20

Hruške (svež sadež)

30

Kumare

15

Jogurt

35

Palma areka

20

Skuta

30

Kalčki

15

Jabolko (svež sadež)

35

Kakav v prahu brez sladkorja

20

Mandarine, tangerine

30

Lešniki

15

Rjavi fižol

35

Sojino mleko

20

Surova repa

30

Gobe

15

Fige (svež sadež)

35

Šparglji

15

25

Čebula

15

Sladoled s fruktozo

35

Otrobi (ovseni, pšenični.)

15

25

Hren

15

Nektarine (svež sadež)

35

Brstični ohrovt

15

Borovnice Temna čokolada (več kot 70% kakava) Kosmulje

25

Zelena solata

15

Breskve (svež sadež)

35

Zelena

15

Kikirikijev namaz, pire (nesladkan) 25

Šalotka

15

Granatno jabolko (svež sadež)

35

Cikorija, endivija

15

Rdeče grozdičje

25

Soja

15

Kompot brez sladkorja

35

Bučke

15

Jagode (svež sadež)

25

Špinača

15

Paradižnikov sok

35

Janež

15

Lešnikov namaz (nesladkan)

25

Orehi

15

Beli fižol

35

Ingver

15

Robidnice

25

Avokado

10

Kvas

35

Por

15

Češnje

25

5

Marelice (svež sadež)

30

Olive

15

Korenje (surovo)

30

Kikiriki

15

Zelena leča

25

Česen

30

Pistacija

15

Malina (svež sadež)

25

Kis Začimbe (peteršilj, bazilika, origano, cimet, vanilija) Raki

Džem (brez sladkorja)

30

Kislo zelje

15

Grah posušen

25

Mleko

30

Sladka paprika

15

Mandljev namaz (nesladkan)

25

46

5 5

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Govorimo o

cerebralni paralizi Jakob je vesel in sproščen dvanajstletnik. V vseh pogledih je enak sošolcem, razen v drži telesa in gibanju. Desna roka je v nenaravnem položaju in je krčevito pritisnjena ob telo.

Ob premikanju se opazi šepanje na desno nogo, ki jo nekako »vleče« za seboj. Stopalo ima rahlo obrnjeno navznoter. Celotno gibanje je oteženo. Zaradi tega ima težave tudi pri pisanju. Prsti so sicer gibljivi, vendar zaradi prisiljenega položaja roke v nenaravni poziciji. Zato si pomaga s prilagojeno držo, pri kateri lahko zadovoljivo drži pisalo in piše. Pisava je okorna in težko čitljiva. Pri hoji in vseh gibalnih aktivnostih je počasnejši in okornejši, kar pa nadoknadi s svojo zgovornostjo in odličnim smislom za humor, zaradi česar je zelo priljubljen med sošolci.

možgane, »paraliza« pa na motnjo gibov in položajev pri gibanju. Prizadeto področje možganov je običajno eno od tistih, ki nadzoruje mišice in določene gibe telesa.

Cerebralna paraliza je lahko tudi posledica raznih nesreč, pri katerih pride do poškodb centrov v možganih, odgovornih za gibanje.

Definicija in dejavniki tveganja

Vzroki in dejavniki, ki povzročajo oziroma povečujejo verjetnost pojava cerebralne paralize pri otroku, so:

Cerebralno paralizo lahko definiramo kot skupino motenj gibanja, povzročeno zaradi poškodb možganov v nosečnosti, med porodom ali po porodu.

Pojem »cerebralna« se nanaša na

september | 2010

Ljudje s cerebralno paralizo so lahko nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno inteligentni.

· razne genske nepravilnosti, · različne infekcije, kot so toksoplazmoza, herpes, rdečke..., · pomanjkanje kisika,

· različna zdravila v času nosečnosti, · težak ali prezgodnji porod, · možganske krvavitve, · težave s prekrvavitvijo možganov, · edem možganov, · nenormalno razviti možgani, · bolezni, · zastrupitve, · alkohol, · fizično nasilje nad materjo…

Znaki za sum na cerebralno paralizo

Sum na cerebralno paralizo pri otroku zbujajo naslednji znaki: · slaba kontrola glave po starpsti treh mesecev · prekomerna napetost ali mlahavost mišičja, · nesposobnost sedenja brez podpore od 8 meseca dalje, · uporaba samo ene strani telesa, · težave s hranjenjem otroka, · odsotnost nasmeha...

Hišni zdravnik

47

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Glede na povedano je zelo važno, da se starši seznanijo s normalnim gibalnim razvojem dojenčka in opozorijo svojega pediatra, če se pojavijo odstopanja od le-tega.

Razlikujemo tri osnovne vrste cerebralne paralize: spastično, atetoidno in ataxično. Spet drugi jo delijo na spastično obliko, ekstrapiramidne oblike - ataksija, atetoza,distonija in mešano obliko.

Zaradi zapletenosti cerebralne paralize in njenih učinkov je včasih težko natančno opredeliti, kateri tip cerebralne paralize ima otrok, saj se celotna slika razlikuje od ene do druge osebe.

Končno diagnozo cerebralne paralize daje nevropediater.

Spastična cerebralna paraliza Sam izraz spastičen pomeni krčevit.

Osebe s to vrsto cerebralne paralize zelo težko kontrolirajo nekatere ali vse svoje mišice. Na pogled so vi-

deti trdi, otrdeli. Njihove mišice so napete, vendar šibke. Roke, noge in glava so pogosto v čisto določeni, zanje značilni drži.

Do te cerebralne paralize pride navadno takrat, ko živčne celice v možganski skorji (cerebralni korteks) ne delujejo pravilno. Če sta leva ali desna polovica telesa spastični, druga polovica telesa pa deluje normalno, to imenujemo hemiplegija. Če sta prizadeti obe nogi, roki pa sta normalni ali pa le rahlo prizadeti, to imenujemo diplegija.

Pri kvadriplegiji (tetraplegiji = bilateralni hemiplegiji) pa so prizadete vse štiri okončine - obe roki in obe nogi, pridružene so še težave pri drži trupa in glave.

Atetoidna cerebralna paraliza Pri ljudeh s to vrsto cerebralne paralize se napetost mišic ali mišični tonus spreminja (iz ohlapnosti v na-

Medicinsko tehnični pripomočki za invalide visoke kakovosti V podjetju Medimaj d.o.o. so želje in zahteve kupca najpomembnejše!

Podjetje Medimaj d.o.o. se ukvarja s trženjem medicinskih pripomočkov - laboratorijskega materiala in medicinskih pripomočkov za diabetike in invalide. Smo zastopnik za podjetja Greiner Bio-One GmbH, Avstrija, HMM GmbH, Nemčija in Pelikan Technologies GmbH, Nemčija, ki proizvajajo izdelke višjega kakovostnega razreda. NOVOST je prodaja medicinsko tehničnih pripomočkov za invalide proizvajalca DIETZ REHA –PRODUKTE GmbH, NEMČIJA, kot so: • Invalidski vozički,

• Invalidski vozički na elektromotorni pogon, • Električni skuterji, • Pripomočki za hojo – bergle, hodulje s kolesi ali brez, tri ali štirinožne palice za oporo pri hoji, • Sanitarni pripomočki – toaletni stol, sedež za tuš kabine, nastavki za toaletne školjke,…

• Pripomočki za umetno dihanje, • Blazine proti preležaninam.

Dietz Reha –produkte GmbH, Nemčija je specializirano podjetje s proizvodnjo izdelkov za ljudi, ki zaradi različnih razlogov v vsakdanjem življenju potrebujejo po-

moč pri hoji, gibanju,… Inovativni izdelki so oblikovani tako, da poenostavijo uporabo v vsakdanjem življenju in s tem bistveno izboljšajo kakovost življenja vseh vpletenih.

Mobilnost je še vedno ključ življenja. Z našim lahkimi in moderno oblikovanimi invalidskimi pripomočki smo zagotovili varnost in udobje – za Vas. Proizvajalec: Dietz – Reha produkte GmbH, Nemčija www.dietz-reha.com

NA VSE IZDELKE NUDIMO 2 LETI GARANCIJE! SMO POGODBENI DOBAVITELJ MEDICINSKO-TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS !

48

Hišni zdravnik

september | 2010

Cerebralno paralizo lahko definiramo kot skupino motenj gibanja, povzročeno zaradi poškodb možganov.

V delovno terapijo se lahko vključujejo že štirimesečni otroci. petost). Prisotni so še številni nehoteni gibi brez nadzora, zlasti dlani in stopala. Zaradi težav z nadzorom jezika, dihanja in glasilk je lahko govor pri teh osebah težko razumljiv.

To vrsto cerebralne paralize povzroča nepravilno delovanje osrednjega dela možganov.

Ataxična cerebralna paraliza Pri tej vrsti cerebralne paralize osebe težko lovijo svoje ravnotežje.

Pri hoji, če se že naučijo hoditi, so ponavadi zelo nestabilni. Pri tem tresejo z glavo in imajo sunkovit govor. Ataxična cerebralna paraliza je posledica nepravilnega delovanja malih možganov.

predvsem jo je u b e r t o p paralize. zdravljenje e o ln k a s r d b e e p r o e t c Or ko stično obli a p s s i c o r ot Zaradi teh značilnosti osebe lahko razvijejo določene vzorce gibanja, ležanja ali sedenja, kar vodi v okvare hrbtenice in sklepov. S primerno terapijo pri fizioterapevtu lahko te težave omilimo in posledično zmanjšamo kasnejše zaplete.

Posledice: Od komaj Epilepsija pogosto opaznih do hude prizadetosti pridruženo stanje Posledice cerebralne paralize so različne. Nekatere osebe so komaj kaj prizadete, mogoče se jim malo pozna pri pisanju ali govoru. Drugi imajo težave z govorom, hojo ali uporabo rok in nog. Spet tretji ne bodo nikoli sposobni samostojno opravljati vsakodnevnih nalog in sedeti brez podpore. Opazni so nespretni, počasni ali sunkoviti gibi, slabotnost, otrplost, mlahavost telesa oziroma določenega dela, nehotni ali spremljajoči nezaželeni gibi.

september | 2010

Velika težava za osebe s cerebralno paralizo je epilepsija, ki prizadene enega od treh otrok. Zelo je pomembno, da se epilepsija primerno obravnava s strani specialistov.

Ljudje s cerebralno paralizo so lahko nadpovprečno, povprečno ali podpovprečno inteligentni. Glede na svoje potrebe otroci dobijo potrebno pomoč ali jih uvrstimo v primeren vzgojno izobraževalni program.

Pri otrocih s cerebralno paralizo je zelo pogosto škiljenje. Lahko pride

tudi do okvare dela možganov, ki je odgovoren za razumevanje slik, ki jih otrok gleda. Tak otrok ima zdrave oči, vendar ne vidi normalno. V skrajnem primeru je lahko slep, v večini pa ima težave pri branju.

Lahko pride tudi do motenj zaznavanja prostora, na primer presojanje razdalje ali tridimenzionalne predstave objekta. Možne so tudi okvare sluha.

Pogoste so težave z govorom, žvečenjem in požiranjem. Govorno področje razvija in korigira logoped.

Nujna individualna obravnava Glede na to, da ne obstajata dva otroka z enako sliko cerebralne paralize, je potrebna individualna obravnava za vsakega otroka posebej. Fizioterapevt, delovni terapevt in logoped bodo skušali izboljšati otrokov tonus, gibanje in govor.

Hišni zdravnik

49

DUŠE V N O Z D R AV J E Z A V SE

Učinkovitost teh terapij je odvisna od stopnje poškodb možganov in od drugih okvar ali stanj, ki smo jih našteli že predhodno. Zelo pomemben je čas, ko smo začeli s terapijo, intenziteta, s katero jo izvajamo ter medsebojno sodelovanje vseh strokovnjakov, ki obravnavajo otroka.

Terapije se lahko izvajajo v raznih inštitucijah ali na otrokovem domu.

Delovna terapija Skozi ciljno naravnane aktivnosti in aktivno sodelovanje otroka in staršev skupa delovni terapevt izboljšati spretnosti, ki so nujne za čimbolj samostojno funkcioniranje osebe. V delovno terapijo se lahko vključujejo že štirimesečni otroci. To je dobra priložnost tako za delovnega terapevta kot za starše, da izmenjajo svoje izkušnje in jih uporabijo v prid otroka. Končni cilj delovne terapije je povečati samostojnost osebe pri skrbi zase in izboljšanju kakovosti življenja.

Najvažnejši so razvojni pristop, igralna terapija, aktivnost kot terapija ter izobraževanje staršev. Delovni terapevt prilagaja pristop in aktivnosti glede na otrokovo starost in napredek.

Kreativne delavnice V kreativnih delavnicah sodeluje skupina do deset članov pod strokovnim vodstvom delovnega terapevta. Čeprav temeljijo na elementih likovne terapije, upoštevajo delovnoterapijske principe in so z vodenimi aktivnostmi usmerjene na posameznika s cerebralno paralizo. Rezultat delavnice je predvsem razvoj samostojnega mišljenja in delovanja članov skupine ter izboljševanje njihove kakovosti življenja.

Terapije se izvajajo tudi v inštitucijah, namenjenih obravnavi teh oseb.

50

Hišni zdravnik

september | 2010

Ortopedsko zdravljenje K terapiji spada tudi ortopedsko zdravljenje. Potrebujejo ga predvsem otroci s spastično obliko cerebralne paralize. Lahko je konzervativno ali operacijsko. Osnovni namen je doseči hojo in mobilnost otroka v čim večji meri. Pri tem so v pomoč ortoze za roke in noge, ortopedska obuvala in pripomočki, kot so invalidski vozički, hojice, stoli, razne opornice…

Kljub vrhunskim diagnostičnim metodam in operacijskim tehnikam se najboljši rezultati dosegajo s preventivo, zgodnjim začetkom terapije (za kar je ključno zgodnje odkrivanje), izobraževanju staršev in kontinuirano razvojno rehabilitacijo ter spremljavo otroka.

Kaj lahko storijo starši?

Važno je, da starši sprejmejo svojega otroka kot osebo, ki ima cerebralno paralizo in ne kot cerebralno paraliziranega otroka. Najpomembnejši terapevti so prav starši. Pomembno je, da vedo, da je otrok edinstvena oseba, ki se lahko v okviru svojih zmožnosti uči in napreduje. Obravnavati naj se začne čimbolj zgodaj. Če menijo, da niso dovolj poučeni, naj se informirajo, poiščejo pomoč, se včlanijo v društva in podporne skupine, v krog ljudi, ki prestajajo ali so prestali podobno. Podprli jih bodo in jim skušali pomagati. Kajti ne gre za en velikanski korak. Gre za veliko drobnih korakov.

Helena Zupančič, prof. defektologije

september | 2010

Viri:

· SONČEK: Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije · TELEVIZIJA AS (oddaja Tudi jaz živim - video posnetek); http://www.tv-as.net · SEMOLIČ, Andreja: Igriva vadba za dojenčke spodbuja uspešen gibalni razvoj / Andreja Semolič. – Ljubljana : samozaložba, 2008 MB, El · VODNIK po pravicah invalidov v slovenski zakonodaji / [avtorji Barbara Kresal …[et al.].: prevod Marko Novak]. 1. Natis. – Ljubljana : Inštitut za delo pri pravni fakulteti, 2007 MB

Medicinski pripomoček za lajšanje vrsto zdravstvenih težav!

Možnost najema za 6 tednov (pripeljemo, namestimo, poučimo).

Pokličite: 040 807 327 (Tina) www.magus.si

Hišni zdravnik

51

KOMPLEMENTARNA MEDICINA

Prehranjevanje ljudi s kapha fluidom Kapha fluid je, kot smo se že seznanili v enem izmed prvih prispevkov o ajurvedi, sestavljen in elementov vode in zemlje. Zato je precej gost in odgovoren predvsem za količino in kvaliteto sluzi, ki obdaja sluznice v našem telesu.

Kapha fluid 'domuje' v želodcu in pljučih, kar pomeni, da se ob neravnovesjih najprej nabira na teh mestih. Ajurveda veleva, da bi kapha ljudje morali jesti hrano, ki je po svojih energetskih kvalitetah suha, topla in lahka. Sladek, kisel in slan okus večajo kapha fluid, zato se jim odsvetujejo. Trpek, grenek in pekoč okus pa kapha fluid manjšajo, zato so ti okusi za njih primerni in bi jih kapha ljudje morali v svoji prehrani poudariti.

Ker so kapha ljudje zelo čustveni in se v življenjskih stiskah pogosto zatekajo v hrano, morajo to svojo lastnost ozavestiti in posebno pozornost nameniti temu, da hrano ne uživajo kot čustveno nadomestilo.

Dovolj trije obroki na dan Primarni ukrep pri prehrani kapha ljudi je uživanje količinsko zmernih obrokov – trije obroki dnevno jim zadostujejo.

Zajtrk in večerja naj bosta lahka, kosilo, ki naj bo med 13. in 15. uro, pa naj bo količinsko in vsebinsko najmočnejši obrok. Zajtrk naj ne bo pred 9. uro (pozimi uro kasne-

Kapha ljudje so zelo čustveni in se v življenjskih stiskah pogosto zatekajo v hrano.

52

Hišni zdravnik

je), večerja pa naj ne bo po 20. uri poleti, oz. po 19. uri pozimi. Kapha ljudje naj en dan v tednu izberejo za post, ko lahko pijejo le zelenjavne sokove, zeliščne čaje in vodo. Še nekaj je pomembno: nikoli naj ne gredo spat po obroku. Raje naj odidejo na lahek sprehod. Tako se bodo na primeren način za svojo naravo sprostili in telesu pomagali, da obrok prebavi.

Voda: potrebujejo je manj!

Kapha fluidu je lastna večja zastopanost elementa vode, zato ljudje, ki jim ta fluid dominira, potrebujejo manj vode kot drugi tipi ljudi. Izogibajo naj se pitju mrzle vode ali dodajanju ledu v napitke. Lahko pijejo pravi čaj (črni), zeleni čaj, zeliščne čaje (predvsem grenkega in trpkega okusa). Kavo lahko uživajo, toda nesladkano. Tudi čaji naj bodo, če je le mogoče, nesladkani. Če uporabljajo sladila – v hrani ali pri napitkih – naj bo to predvsem in skoraj izključno med.

Sadje – splošno govoreč – ohlaja in v telesu zvišuje količino vode, zato ga je pri kapha konstituciji treba uživati v nekoliko omejenih količinah. Pri kapha konstituciji se še posebej ogibamo kombinacij sadja z mlekom in sladkorjem.

Zelo sladko sadje (ananas, mango, banane, 'medene' hruške, zrele breskve... suho sadje) ni dobro

za kapha ljudi, saj ima sladek okus enako sestavo elementov kot kapha fluid, torej ga veča. Dobro pa jim dene sadje, ki ima rahlo grenkast in trpek priokus, kot so črni ribez, borovnice, brusnice, robide, grenivke, granatno jabolko, vanila kaki, vinogradske breskve, samorodne vrste grozdja, jabolka, čvrste (ne presladke) hruške, limone …

Kapha ljudje in zelenjava Zelenjava je po svoji energetiki večinoma lahka, zato je za kapha ljudi zelo priporočljiva. Toda le, če jo zaužijejo surovo (v toplih mesecih), kuhano na vodi ali sopari ali dušeno z zelo, zelo malo olja, z dodatkom toplih in pekočih začimb in z zelo malo soli.

Zelenjava, ki iz telesa odvaja vodo: zelena, peteršilj, pastinak, rumeno korenje... je pri kapha konstituciji še posebej primerna za uživanje v večjih količinah. Tudi stročnice, ki so po svoji energetiki bogate z elementom zraka, ki kapha fluidu manjka, so sprejemljive, še posebej leča, fižol ledvičar, mung dal in adzuki fižol.

Začimbe, še posebej tople in pekoče (česen, poper, kajenski poper, čili, ingver, kurkuma, curry, hren, gorčica, rožmarin, majaron, timijan, bazilika, klinčki, cimet, kardamom, koriander, kumina in janež, sabljasti triplat) so zaželene v prehrani

september | 2010

Mleko je po svoji energetiki skoraj v vseh ozirih 'kapha' živilo, zato se mleko in mlečni izdelki kapha ljudem odsvetujejo. kapha ljudi. Le soli se je potrebno izogibati – dovoljena je v manjših količinah v zelo vročem vremenu.

Proč s kravjim mlekom in pšenico Kapha ljudje (razen seveda otrok) v svoji prehrani ne potrebujejo živalskih izdelkov, ker so njihova tkiva dobro in zadostno razvita. Torej naj opustijo vse vrste živil živalskega izvora (meso, živalske maščobe, jajca). Žitarice – polnovredne in kuhane na vodi (razen pšenice, ki kapha ljudem ni dovoljena) so kvalitetna in ustrezna hrana za kapha človeka. Žitarice naj v obrokih nadomestijo kruh in testenine, saj za slednje velja, da so 'lepljiva' živila in v telesu proizvajajo večje količine pregoste sluzi.

Mleko je po svoji energetiki skoraj v vseh ozirih 'kapha' živilo, zato se mleko in mlečni izdelki kapha ljudem odsvetujejo. Presnavljanje mleka in mlečnih izdelkov je zanje velikokrat bolj zahtevno kot presnavljanje mesa in lahko pripelje do alergij na hrano. Kot zamenjavo za kravjega lahko uživajo sojino ali riževo mleko. Otroci lahko občasno in v majhnih količnah uživajo pinjeno in kozje mleko (lahko razredčeno z vodo).

Zaključimo tale prispevek z navodilom za uporabo olj, ki naj bi bila v prehrani kapha ljudi zastopana le minimalno, s 'tankimi' olji, kot so koruzno, sojino, sončnično, repičino, in - kot dodatek po kapljicah - laneno olje.

Biljana Dušič, dr. med, specialistka ajurvedske medicine

september | 2010

Hišni zdravnik

53

TESTIRAJTE SE

Trenirajmo svoje možgane!

Z možgani je tako kot z ostalimi deli telesa: bolj, kot jih silimo k delu, boljši so. Z vajami jih ohranimo v odlični formi visoko v starost. Pripravili smo sklop vaj za urjenje možganov. Primerne so za vse starosti.

1. V tabeli imate navedenih 9 predmetov.

Imate eno minuto časa, da si jih zapomnite. stol lijak zofa

miza pipa naslanjač

klop ogledalo kavč

2. Bela pika se v vsakem koraku premakne za dve mesti v nasprotni smeri, kot teče ura, črna pa se v vsakem koraku premakne za eno mesto v smeri, kot teče ura. Po koliko korakih se bosta srečali v istem vogalu?

Pokrijte tabelo in jih poskusite v enakem zaporedju vpisati v prazna polja.

54

Hišni zdravnik

september | 2010

TESTIRAJTE SE

3. Vpišite ustrezno število.

72496 ustreza 1315 in 62134 ustreza 97 in 85316 ustreza 167 torej 28439 ustreza ?

4. Razvrstite naslednje besede po abecedi: Artropoda, arterija, arteriola, artičoka, artritis, artikulacija, artilerija, artritičen.

5. Kolikor hitro je mogoče, izračunajte naslednje račune.

6. Koliko časa preteče med naslednjimi rami: 19:10 02:05 14:25 05:45 11:05 19:20 19:15 03:35 20:10 07:35 03:50 03:10 01:45 11:40

september | 2010

do do do do do do do do do do do do do do

23:05 11:20 20:30 13:25 18:30 21:10 22:45 06:55 00:55 12:45 13:55 08:35 16:25 13:35

= = = = = = = = = = = = = =

(03:55) (09:15) (06:05) (07:40) (07:25) (01:50) (03:30) (03.20) (04.45) (05.10) (10:05) (05:25) (14:40) (01:55)

Hišni zdravnik

55

TESTIRAJTE SE

7. Kateri števili nadomestita vprašaja?

100, 95, ?, 79, 68, ?, 40, 23

8. Katera beseda ne sodi zraven?

Slaven, priznan, bajen, znamenit, sloveč

9. Kateri dve besedi sta si po pomenu najbolj nasprotni?

Namišljen, realističen, nečitljiv, neizvedljiv, radikalen, olepšan

10. Katera skupina črk ne sodi zraven?

CDEG HJKN

LNOR PSŠU

12. Pomikajte se med sosednjimi črkami navpično in vodoravno in poiščite besedo z 12 črkami. Poiskati morate prvo črko in dodati manjkajoče črke. Ne smete se pomikati diagonalno.

N I O

G R

A Z

C I J

13. Družabnik je sodelavcu to, ker je sokrivec: Spremljevalcu, prijatelju, soudeležencu, tovarišu, privržencu.

14.

ŠUVŽ DFGI

11. Katera slika ne sodi zraven?

15. Katera črka je tretja proti desni od črke takoj na levo od črke, ki je četrta proti levi od črke G? A

B

C

Č

D

E

F

G H

16. Kateri kvadratek manjka?

56

Hišni zdravnik

september | 2010

TESTIRAJTE SE

17. Poln sod vode vsebuje 85 litrov. Koliko litrov ostane v sodu, ko porabimo 40% vode?

18.

19. Koliko časa preteče med naslednjimi urami: (06:40) (12:15) (19:30) (16:50) (04:30) (08:55) (02:45) (03:50) (10:40) (02:55) (03:25) (03:20) (02:15) (13.00)

20. Kolikor hitro je mogoče, izračunajte naslednje račune.

Rešitve: 2. Po 4 korakih.

3. Število 12.

4. Arterija, arteriola, artičoka, artikulacija, artilerija, artritičen, artritis, artropoda.

7. Številki 88 in 55. Odštevajte: 5,7, 9, 11, 13, 15, 17 8. Bajen.

9. Realističen, neizvedljiv.

10. HJKN. Ostale sledijo vzorcu: CčDEfG. 11. Slika A. 12. Organizacija.

13. Soudeležencu.

14. Liku B. 15. Črka E. 16. C. Vodoravno dodamo črno piko, navpično dodamo krog.

17. 51 litrov.

18. A. Število stranic se zmanjša za 1. Število pik se poveča za 1 in spremeni barvo.

september | 2010

Hišni zdravnik

57

Povzeto in prirejeno po: G. Moore: Train your Brain, P. Carter: Inteligenčni testi, Učila 2008

04:05 do 10:45 = 01:55 do 14:10 = 03:50 do 23:20 = 12:30 do 05:20 = 02:10 do 06:30 = 11:50 do 20:45 = 20:00 do 22:45 = 12:45 do 16:35 = 12:15 do 22:55 = 10:00 do 12:25 = 06:05 do 09:15 = 12:15 do 15:35 = 16:05 do 18:20 = 04:05 do 17:05 =

TESTIRAJTE SE

Kako ustvarjalni ste?

Ustvarjalnost velja za osmo inteligenco. Gre za miselne procese, ki vodijo do edinstvenih idej in rešitev in za katero je pri večini ljudi odgovorna desna polovica možganov. Ker je ne uporabljamo tako pogosto kot levo in ker sodobna družba zahteva izrazito analitično razmišljanje, pri mnogih ljudeh ostaja vse življenje neizkoriščena.

S šolsko oceno od 1 do 5 ocenite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami. Če trditev v celoti velja za vas, jo ocenite z oceno 5, če sploh ne velja za vas, pa z oceno 1.

5. Rad-a se umaknem v svoj svet in ne maram, če me zmotijo med razmišljanjem.

5 4 3 2 1

1. Zelo težko se dlje časa osredotočam samo na en projekt. Vmes rad-a počnem druge stvari.

5 4 3 2 1

3

2. Bolj kot poslovna osebnost bi se opisal-a kot vizionar-ka.

5 4 3 2 1

6. Nered me ne moti.

5 4

7. Izkušnja je najboljši učitelj.

5 4 3

2

1

2

1

8. Pri okoljevarstvenih vprašanjih sem bolj občutljiv-a kot povprečni ljudje.

5 4 3 2 1

3. Pogosto si izbiram nove hobije, na primer slikanje ali igranje na inštrument.

5 4 3 2 1

9. Sodobna umetnost me zanima in je ne zavračam.

5 4 3 2 1

4. Ne bojim se izraziti svojega mnenja, tudi, če je neprijetno.

5 4 3 2 1

10. Pogosto razdrem stvari, da vidim, kako delujejo.

5 4 3 2 1

58

Hišni zdravnik

september | 2010

TESTIRAJTE SE

11. Moj um je aktiven tako zelo, da včasih ne morem zaspati.

5 4 3 2 1 12. Všeč mi je, da sem nekonvencionalen-a.

5 4 3 2 1

90 do 125 točk:

Zelo ste ustvarjalni. Vaša desna polovica možganov je izjemno dejavna. Ljudje, ki so po naravi ustvarjalni, se ne bojijo preizkušati novih stvari. Tudi, če svoje ustvarjalnosti še niste preizkusili, je priporočljivo, da to storite, ne glede na starost. Hkrati še naprej razvijajte svoje analitične spretnosti.

1

22. Ko dobim navdih ali idejo, jo poskusim uresničiti.

5 4 3 2 1

15. Zelo me moti, če ne morem narediti stvari tako dobro, kot bi rad-a.

5 4 3 2 1

Rezultati:

19. Željan-a sem novega znanja.

5 4 3 2

21. Sem zelo neodvisen-a v razmišljanju.

5 4 3 2 1

14. Na predavanjih mi misli pogosto uidejo drugam.

5 4 3 2 1

17. Dlakocepska pravila in predpisi me motijo.

5 4 3 2 1

1

20. Pogosto imam sanje, ki jih ne znam pojasniti.

5 4 3 2 1

13. Mislim, da sem bolj intuitivna kot razumska osebnost.

5 4 3 2 1

16. Raje imam samoto kot živahna družabna srečanja.

5 4 3 2 1

18. Moja domišljija je zelo živahna.

5 4 3 2

23. Rad-a preživljam čas v samoti.

5 4 3 2

1

24. Všeč mi je, da sem drugačen-a od drugih.

5 4 3 2 1 25. Kadar govorim po telefonu in imam pred seboj svinčnik in papir, skoraj vedno začnem čečkati.

5 4 3 2 1

65 do 89 točk:

Doseženi rezultat nakazuje, da ste povprečno ustvarjalna oseba. Imate določeno mero nagnjenja do ustvarjalnosti, vendar nimate časa ali samozavesti, da bi se preizkusili. Nujno je, da zavzamete bolj sproščen odnos do intelektualnega tveganja. Imate odlično izhodišče, da svoje ustvarjalne sposobnosti uravnotežite z logičnimi in analitičnimi.

Manj kot 65 točk:

Doseženi rezultat nakazuje nižjo ustvarjalno raven od povprečja, vendar za to običajno obstaja več vzrokov.

Zelo mogoče je, da imate mnogo idej, vendar raje sledite ustaljenim načelom in tradiciji. Verjetno ste vse svoje sposobnosti usmerili na določeno področje in tako nimate časa za raziskovanje drugih vidikov življenja.

Povzeto in prirejeno po: G. Moore: Train your Brain, P. Carter: Inteligenčni testi, Učila 2008

september | 2010

Hišni zdravnik

59

TESTIRAJTE SE

Ste po naravi anksiozni ali sproščeni?

Osebnost se oblikuje že zelo zgodaj v otroštvu in nas spremlja vse življenje. Določa, kako se bomo najverjetneje odzivali v najrazličnejših situacijah: agresivno, odločno, plaho…, in skoraj v celoti pogojuje naše socialno življenje. Zelo vpliva na čustveno inteligenco, ki pogosto bistveno določa, kako uspešni smo v življenju.

S šolsko oceno od 1 do 5 ocenite, koliko se strinjate z navedenimi trditvami. Če trditev v celoti velja za vas, jo ocenite z oceno 5, če sploh ne velja za vas, pa z oceno 1.

1. Pri delu imam pogosto postavljene kratke roke.

5 4 3 2 1 2. Glasni zvoki me motijo.

5 4 3 2 1

6. Pogosto se razjezim nase, če naredim napako ali opravim nekaj slabše, kot sem načrtoval.

5 4 3 2 1 7. Ujamem se, da begam naokoli hitreje kot ponavadi.

5 4 3 2 1 8. Pogosto imam občutek, da je čas moj vladar.

5 4 3 2 1

3. Ko začutim šibke bolečine, me pogosto skrbi, da je kaj resnejšega.

5 4 3 2 1

9. Hitro govorim.

5 4

4. Včasih od skrbi na morem zaspati.

5 4 3 2

10. V prometni gneči se pogosto razburim.

5 4 3 2 1

1

5. Težko odmislim težave in se sprostim.

5 4 3 2 1

60

Hišni zdravnik

3

11. Pogosto kritiziram druge.

5 4 3

2

2

1

1

september | 2010

TESTIRAJTE SE

12. Ne prenašam bedakov.

5 4 3

2

1

19. Pogosto se mi zgodi, da zardim.

5 4 3 2

1

13. Zelo se ženem za dosego cilja.

5 4 3 2

1

20. Pogosto sem zaskrbljen-a.

5 4 3

1

14. Sem bolj resna kot brezskrbna oseba.

5 4 3 2 1 15. Veliko gestikuliram.

5 4 3

2

21. Nisem optimist glede prihodnosti.

5 4 3 2

1

2

1

22. Skrbi me, ker nimam večje finančne varnosti.

5 4 3 2 1

16. Točnost mi je zelo pomembna.

5 4 3 2

1

23. Sem precej nepotrpežljiv-a.

5 4 3 2

17. Večkrat se mi zgodi, da določena stvar za več dni okupira moje misli.

5 4 3 2 1 18. Vedno igram na zmago.

5 4 3

2

1

1

24. Želim, da me ljudje vidijo kot zmagovalca.

5 4 3 2 1 25. Pogosto se zjutraj zbudim z zaskrbljujočimi mislimi.

5 4 3 2 1

Rezultati:

90 do 125 točk:

Ste nekoliko preveč anksiozne narave in se težko popolnoma sprostite. Vedno ste na preži za primer, da se zgodi kaj nepredvidenega. Mnoge skrbi napihnete čez vsako mero. Morali boste postati bolj sproščeni in začeti življenje jemati bolj lahkotno, sicer lahko zapadete v tesnobo.

65 do 89 točk:

Čeprav se občasno znajdete pod pritiski, jih jemljete kot del življenja. V splošnem ste uravnovešena osebnost, ki se zna spopasti s težavami in ne razmišlja o stvareh, ki bi se lahko zgodile, pa se verjetno nikoli ne bodo.

Sposobni ste ugotoviti, kdaj se preveč ženete. Takrat odmislite težave ali upočasnite ritem.

Manj kot 65 točk:

Doseženi rezultat nakazuje nižjo ustvarjalno raven od povprečja, vendar za to običajno obstaja več vzrokov. Zelo mogoče je, da imate mnogo idej, vendar raje sledite ustaljenim načelom in tradiciji.

Verjetno ste vse svoje sposobnosti usmerili na določeno področje in tako nimate časa za raziskovanje drugih vidikov življenja.

Povzeto in prirejeno po: G. Moore: Train your Brain, P. Carter: Inteligenčni testi, Učila 2008

september | 2010

Hišni zdravnik

61

TESTIRAJTE SE

Kako dobro razumete prebrano?

Obvladovanje besed je za mnoge najbolj pomembni del kognitivnih sposobnosti, saj kaže na našo zmožnost, da iz kaosa črk vzpostavimo red. Dobro razumevanje prebranega in učinkovita uporaba besed omogočata boljše izražanje in dobro izhodišče za vsa področja življenja.

V vsakem od naslednjih odlomkov manjka 15 besed, ki so navedena v poljubnem vrstnem redu pod njim. Vaša naloga je, da jih vnesete na prazna mesta tako, da bo besedilo postalo smiselno.

Vsako besedo lahko uporabite samo enkrat. Za reševanje imate na razpolago deset minut.

1

Komaj je ____________(1) ____________ (2) zastavil ____________(3) najpomembnejše in ____________(4) ____________(5), se je zgodilo ____________(6), kar se je lahko, in ____________(7) je peklenski direndaj, ko je Branko skozi ____________(8) okno ____________(9) mačko. Tako silovito se je pognal čez ____________ (10), da je bil videti kot ____________(11) rjav madež, in ____________(12) je porušil hišo, ko se ____________(13) z bolečim treskom ____________(14) ob kuhinjska ____________(15).

62

Hišni zdravnik

kuhinjsko najtežje skoraj

izbruhnil nesrečni vrata

svoje zagledal novinar

zabrisan najhujše vprašanje

vrgel mizo je

2

Vsak človek je v ____________(1) ____________ (2), a zaradi ____________(3) sodobnega ____________(4) in potrebe po ____________(5) mnogi od nas nikdar nimamo ____________ (6), priložnosti ali ____________(7), da bi ____________(8) svoje ____________(9) sposobnosti, čeprav ima večina od nas dovolj ____________(10) v ____________(11), da prepozna svoj ____________(12) v obliki ____________(13), ki smo jih z leti prejeli, ____________(14) in shranili v ____________(15). spodbude potencial speče

življenja pritiskov podatkov

ustvarjalen bistvu glavi

uredili specializaciji raziskali

časa možganih soli

september | 2010

3

____________(1) je ____________(2) novega ____________(3), ki se nalaga v ____________(4). ____________(5) učenja in ____________(6) je zato ____________(7) vsega našega ____________ (8) in ____________(9). ____________(10) nam, da ____________(11) o ____________(12) , obstajamo v ____________(13) in ____________ (14) ____________(15). kombinacija učenje omogoča

razmišljamo znanja načrtujemo

pridobivanje pomnjenja znanja

prihodnost spomin temelj

sposobnosti sedanjosti preteklosti

Kaj ne sodi zraven?

Iz seznama petih besed izberite tisto, ki ne sodi med ostale. To se zgodi lahko zaradi različnih razlogov. Na primer: miren, tih, sproščen, nerazburjen, umirjen. »Tih« ne sodi zraven, ker ostale besede pomenijo praktično isto. Ali pa: bivališče, dom, hiša, stanovanje, ulica. »Ulica« ne sodi zraven, ker je splošen izraz, ostalo so opisi bivališč. Časa za reševanje imate 30 minut.

1. Stoječ, pokončen, pravokoten, raven, navpičen 2. Neprimerljiv, najpomembnejši, izjemen, nepremagljiv, najodločnejši 3. Škatla, skrinja, košara, zaboj, pokrov 4. Dobrikati se, zavesti, premamiti, zapeljati, prepričati 5. Obiskati, pozvati, povabiti, sklicati, zbrati 6. Sinagoga, mošeja, pagoda, cerkveni stolp, katedrala 7. Burka, govoričenje, latovščina, žlubodranje, čenčanje 8. Zadovoljiv, popoln, sprejemljiv, ustrezen, primeren 9. Štirikotnik, kocka, kvadrat, krogla, pravokotnik 10. Goveji, ovčji, kozji, konjski, živalski 11. Posušen, izsušen, suh, pekoč, dehidriran 12. Pamflet, certifikat, katalog, letak, brošura 13. Brlog, brazda, or, brananje, pluženje 14. Opustiti, prodati, zapustiti, oddati, odstopiti

Rešitve:

Vsak pravilen odgovor prinese eno točko.

1

Nesrečni (1) novinar (2) svoje (3) najtežje (4) vprašanje (5) najhujše (6) izbruhnil (7) peklenski (8) kuhinjsko (9) mizo (10) zabrisan (11) skoraj (12) je (13) vrgel (14) vrata (15).

2 Bistvu (1) ustvarjalen (2) pritiskov (3) življenja (4) specializaciji (5) časa (6) spodbude (7) raziskali (8) speče (9) soli (10) glavi (11) potencial (12) podatkov (13) uredili (14) možganih (15).

3

Učenje (1) pridobivanje (2) znanja (3) spomin (4) kombinacija (5) pomnjenja (6) temelj (7) znanja (8) sposobnosti (9) omogoča (10) razmišljamo (11) preteklosti (12) sedanjosti (13) načrtujemo (14) prihodnost (15).

Rezultati:

12 do 16 točk: Povprečno 12 do 27 točk: Dobro 28 do 40 točk: Zelo dobro 41 do 45 točk: Izjemno

15. Snovati, klesati, krojiti, brusiti, slikati 16. Namišljen, čuden, iluzoren, prividen, neresničen 17. God, počitnice, karneval, rojstni dan, slavje 18. Poševen, stranski, nagnjen, kurziven, krožen 19. Kovati, žeti, šivati, ličkati, sekati 20. Sporadičen, periodičen, nereden, občasen, posamezen

Rešitve: 1. Raven. Ostali so obrnjeni navzgor 2. Izjemen. Ostali se začnejo na »n«.

3. Pokrov. Ostali so posode.

4. Zavesti. Ostali prepričujejo.

5. Obiskati. Pri ostalih pridejo drugi k nam.

6. Cerkveni stolp. Ostalo so kraji čaščenja bogov.

7. Burka. Ostalo je govorjenje nesmislov.

8. Popoln. Ostali so zgolj »v redu«.

9. Krogla. Ostali so oglati.

10. Živalski. Ostali niso splošni.

11. Pekoč. Ostali so suhi.

12. Certifikat. Ostalo so vrste informacij.

13. Brlog. Ostali so na površini in ne v zemlji.

14. Prodati. Pri ostalih ne sprejemamo denarja.

15. Snovati. Ostalo delamo z rokami.

16. Čuden. Ostali so neresnični.

17. Počitnice. Ostalo so praznovanja.

18. Krožen. Ostali so ploski.

19. Ličkati. Pri ostalih potrebujemo orodje.

20. Periodičen. Vsi ostali se pojavljajo neredno.

Rezultati:

8 do 11 točk: Povprečno 12 do 15 točk: Dobro 16 do 17 točk: Zelo dobro 18 do 20 točk: Izjemno

september | 2010

Hišni zdravnik

63

POČITNICE

Z dojenčkom na počitnice

Zadnji poletni mesec je kot nalašč za počitnice. Septembra vročina popusti, morje je še toplo, v termah ni več gneče. Poznopletni dopust je lahko lepo doživetje za vso družino.

Malčkom sprememba okolje dobro dene in tudi za dojenčka, če je zdrav, ovir za počitniško spremembo okolja ni. Potrebno pa je upoštevati nekaj dejstev, sploh če gre za dojenčka, mlajšega od enega leta.

Dojenčkom voda zelo prija Večina dojenčkov, v vodi zelo uživa.

Gibanje v vodi pozitivno vpliva na motorični, psihični in socialni razvoj otroka. Dojenček se v vodi v fredovem obroču (od starosti 4. mesecev naprej) lahko samostojno tridimenzionalno giba, za kar bo na kopnem potreboval še precej mesecev.

Dojenček hitreje izgublja toploto kot odrasli, na kar moramo biti posebej pozorni. V vodi, ki ima manj kot 28

64

Hišni zdravnik

stopinj Celzija, naj se zadržuje le krajši čas. »Problem« rešimo z otroškim bazenčkom z morsko vodo, ki mu dodamo toplo sladko vodo in postavimo – obvezno! v senco.

Enako velja za zelo toplo termalno vodo – z dojenčkom se ji, tudi zato, ker vsebuje veliko mineralov, izognimo. Večina slovenskih term ima otroške bazenčke, kjer je voda zanje primerna. Kljub vsemu ob prihodu v terme preverimo, ali in kakšne omejitve veljajo za majhne otroke. Za do-

Gibanje v vodi pozitivno vpliva na motorični, psihični in socialni razvoj otroka.

jenčke je v bazenih obvezna uporaba kopalnih plenic.

Morje je za večino dojenčkov premrzlo, zato naj prve resnejše kopalne izkušnje pridobivajo v termah. Tam bodo v resnici uživali.

Pazljivo prvih šest mesecev Pogosta bazenska nadloga pri majhnih otrocih so izpuščaji zaradi klora.

V tem primeru otroka speremo s tekočo vodo in namažemo s kremo, ki deluje antialergijsko. Otrok v bazen nekaj mesecev ne sme več. Tudi sicer po kopanju (v bazenu ali v morju) otroka sperimo s sladko vodo.

Pogosto kopanje v bazenih zaradi tveganja okužb ni primerno za dojenčke, mlajše od 6 mesecev.

september | 2010

Dojenček hitreje izgublja toploto kot odrasli, zato naj se v vodi, ki ima manj kot 28 stopinj Celzija, zadržuje le kraši čas.

Hrup, ki ga povzroča šumenje vode in vonj po kloru najmlajše lahko motita in plašita. Z nekaj starševske diplomacije je problem hitro rešen.

Voda majhnega otroka tudi precej izčrpa, zato imejmo pri roki suho brisačo, s katero ga lahko pokrijemo, ko zaspi na ležalniku. S seboj imejmo dovolj vode ali nesladkanega časa za žejo.

Z malčkom nikoli na sonce Pediatri priporočajo, naj dojenčkov, mlajših od 6 mesecev, ne mažemo s kremo za sončenje. Po kopanju kožo zaščitimo tako, kot doma: z mandljevim ali olivnim oljem.

Otroška koža tudi nikakor ne sodi na direktno sonce. Proizvodnja kožnega barvila melatonina namreč še ni dokončno vzpostavljena, zato je tveganje za opekline od sonca veliko.

Otrok naj bo v senci, čez opoldne pa se z njim umaknimo v stanovanje.

Obvezna poletna oprema majhnih

september | 2010

otrok je pokrivalo, s katerim zaščitimo glavo. Ko gre otrok v vodo, mu lahko nadenemo posebna oblačila, ki ne prepuščajo UV žarkov. Njihova slabost je, da jih moramo, ko pridemo iz vode, sleči, kar je, ker so tesna, mnogim dojenčkom neprijetno.

Čez opoldne umik na hladno Otroci v prvem letu starosti zelo hitro izgubljajo vlago, saj sistem regulacije toplote še ni do konca razvit, tudi ledvici še ne delujeta »s polno paro«.

Tveganje za dehidracijo in pregrevanje je veliko, zato se z otrokom čez opoldne umaknimo nekam na hladno. Dehidracija in pregretje ne potekata z očitnimi znaki, zato moramo biti še posebej pozorni. Najbolje je, da dojenčka sploh ne izpostavljamo pogojem, v katerih je lahko kakorkoli ogroženo njegovo zdravje in dobro počutje.

Za bivanje si izberimo klimatizirane prostore, voziček naj bo v senci, za čofotanje nekajmesečnega otročka je dovolj bazenček, ki ga napolnimo s primerno toplo vodo… .

Zaščitna sredstva brez PABU Sredstva za zaščito pred soncem pogosto vsebujejo paraminobenzoično kislino (PABU), ki vsrkava ultravijolič-

Hišni zdravnik

65

POČITNICE

ne žarke in s tem ščiti kožo. Otroci z občutljivo kožo so nanjo pogosto alergični, zato je bolje izbrati sredstvo, ki je ne vsebuje.

Zaščitni faktor za otroško kožo naj bo 30, večina proizvajalcev kozmetike tudi ponuja sredstva posebej prilagojena za otroško kožo. Kljub temu se pri otroku lahko pojavi preobčutljivostna reakcija. Tveganje preverimo s preprostim testom: še, ko smo doma, otroku nanesimo tanko plast sredstva za sončenje na notranjo stran zapestja v širini nekaj centimetrov. Če po dveh dneh ni spremembe na koži (rdečine, izpuščajev…), ga lahko uporabljamo brez skrbi.

Opečena otroška koža je pordela, vroča in napeta. Otroku pomagamo tako, da ga hladimo z obkladki in za-

Pogosto kopanje v bazenih zaradi tveganja okužb ni primerno za dojenčke, mlajše od 6 mesecev.

66

Hišni zdravnik

držujemo v hladnem prostoru. Pije naj veliko tekočine. Če so opekline tako hude, da se pojavijo mehurčki, poiščimo pomoč zdravnika.

Rehidracijska sol in paracetamol Najpogostejše počitniške zdravstvene težave dojenčka so vročinski izpuščaji, povišana telesna temperatura in prebavne motnje. Vročinski izpuščaji nastanejo zaradi potenja in se najpogosteje pojavijo na vratu, v dimljah, pod pazduho in v pregibih rok in nog. Poskrbimo, da prizadeto mesto ostaja suho in otroka zadržujmo v hladnejšem prostoru.

Zoper povišano telesno temperaturo imejmo s seboj paracetamol (svečke, sirup), če stanje traja več dni, obiščimo zdravnika.

Za prebavne motnje (bruhanje, driska) s seboj vzemimo rehidracijsko sol, oglje in suhe borovnice. Čaj iz njih zapira, uživajo pa ga lahko tudi zelo majhni dojenčki.

Še nekaj praktičnih nasvetov Mrčes je zoprna poletna nadloga.

Senca borovcev in rahel vetrič iz morja se sicer slišita super, vendar gozdiček pomeni tudi večje tveganje za pike žuželk. Izognemu se mu tako, da na voziček oziroma tja, kjer bomo imeli dojenčka, nalepimo nalepke za odganjanje mrčesa.

Stene prostora, kjer bomo bivali, lahko posprejamo z biološko razgradljivim insekticidom (biokill), še bolje pa je, da uporabimo električno napravo, ki z zvokom posebne frekvence odganja mrčes. Preverjeno deluje eterično olje čajevca, ki ga nakapamo v posodo z vročo vodo in postavimo na okensko polico. Če v spalnici ni otroške posteljice (večina hotelov jih ima), poskrbimo, da otrokovo ležišče (pri najmljaših je pogosto to kar košara vozička) ni na tleh.

K. K.

september | 2010

TAHEEBO MAZILO PREVERJENO DELUJE TAKOJ! NUDIMO 100% GARANCIJO NA ZADOVOLJSTVO. TAHEEBO MAZILO je naraven zeliščni izdelek brez škodljivih stranskih učinkov. Njegova zgodovina je več kot dvajsetletna in je preizkušeno. Vsebuje mentol, timol, kafro, eterično olje jelke, izvlečke taheebo čaja, divjega kostanja, arnike, šentjanževke.

Učinkovine odlično prekrvljujejo, prijetno hladijo, obnavljajo ter dajejo prijeten občutek sprostitve. Vas obhajajo dvomi?

Preizkusite to enkratno mazilo in dokažite, da nimamo prav! Pošiljamo tri lončke mazila in s tem omogočamo 1OO-odstotno jamstvo za zadovoljstvo. To pomeni, da se morate bolje počutiti že po uporabi enega lončka. Če vam ne bo pomagalo, vam bomo povrnili vse stroške nakupa po prevzemu enega praznega in dveh polnih lončkov.

Mnogo zahvalnih pisem potrjuje, da izvrstno kozmetično sredstvo TAHEEBO MAZILO zares odlično deluje.

Vida Potočar: Imam revmatoidni artritis. Če TAHEEBA MAZILA nisem uporabljala, mi je gleženj začel otekati, kljub temu, da sem jedla tablete. Tudi moj mož občuti takojšnje olajšanje bolečin v hrbtenici.

Branka Zorman: Moj mož je padel in si poškodoval obe nogi. Mazilo je pomagalo takoj. Mene so bolele mišice na nogah.

Terapija v zdravstveni ustanovi je pomagala pribl. mesec dni. Mazilo pa je tudi meni pomagalo takoj in po daljši uporabi nimam več teh težav. Mazilo pomaga tudi proti zelo hudim in bolečim krčem v nogah že v nekaj minutah. Tudi proti artritisu na prstih na rokah je odlično.

Ana Kuprej: Preden sem začela uporabljati TAHEEBO MAZILO, sem jemala tablete, a žal brez uspeha. Noga me je zelo bolela in zatekala. Po uporabi TAHEEBA MAZILA, sem že prvi dan občutila izboljšanje, po treh dneh pa sem začela hoditi brez bolečin.

Amalija Brelih, invalidka prve kategorije: Rekli so mi, naj se pripravim na invalidski voziček. Hodila sem po različnih zdraviliščih in uporabljala razne terapije in zdravila. Po 32 letih invalidnosti sem uporabila to zares enkratno mazilo. Olajšanje sem občutila takoj.

Lejla Jeram, invalidka prve kategorije: Imam revmatoidni artritis - deformacijo prstov na rokah, zmanjšano gibljivost v komolcih, bolečine v kolenih, kolkih in hrbtu. Ta čudoviti izdelek me je takoj po

Cena treh TAHEEBO MAZIL + darilo TAHEEBO – ARNIKINO MAZILO je 23,40 EUR + POŠTNI STROŠKI. IZDELKE POŠLJEMO PO POVZETJU!

uporabi odrešil strahovitih bolečin.

Branko Lalič, invalid prve kategorije: Strahovitih bolečin v ramenih, rokah, nogah sem se znebil s TAHEEBO MAZILOM. Milan Sušin, invalidsko upokojen: Vaše mazilo me je rešilo hudih bolečin v hrbtenici, kolku in kolenu že po nekaj dneh uporabe.

Alojzija Božičnik, invalidka prve kategorije: Strahovitih bolečin v vratu, ramenih in rokah me je v nekaj minutah rešilo to izvrstno mazilo.

Angela Bizjak, invalidka prve kategorije: Bolečine zaradi išiasa, artroze, spondiloze in revme so prenehale čez nekaj dni uporabe mazila.

Janez Cigale: V nedeljo, 11. 2. 2007, me je začel močno boleti levi kolk. Zvečer istega dne nisem mogel hoditi brez uporabe dveh bergel. Kolega mi je posodil TAHEEBO MAZILO in mi razložil način uporabe. Pozno ponoči je prišlo do bistvenega

izboljšanja. Naslednji dan bergel nisem več potreboval.

Ljudmila Mihelič, invalidka tretje kategorije: Po uporabi tega mazila lahko spet hodim.

Podobnih primerov je veliko.

Pridružite se jim!

Seveda vas ne moremo prisiliti, da bi verjeli v njegovo učinkovitost, vendar vas želimo spomniti, da z nakupom prav ničesar ne tvegate, saj ponujamo jamstvo. Želimo, da bi začeli živeti novo življenje, polno dobre volje in optimizma, sreče in neodvisnosti od drugih. Odločitev je vaša.

Zakaj ne bi naročili vrhunskega TAHEEBO MAZILA in dobili s tem tudi čudovito TAHEEBO-ARNIKINO MAZILO in začeli uporabljati takoj? Tako kot veliko uporabnikov tega mazila boste v kratkem času v polni formi.

Kmalu boste spoznali, da bo dobro počutje trajalo vse življenje.

ROŽA ZELIŠČA, D.O.O., Ul. 21. oktobra 17/b, 8340 Črnomelj ali pokličite po tel.: 07/30 51 947, 041/811 571, 040/522 367.