Razdelitev slovenskega ozemlja in nemška okupacija

Razdelitev slovenskega ozemlja in nemška okupacija

Slovensko ozemlje so si razdelile Nemčija (prek 10.290 km 2 ), Italija (prek 4620 km 2 ), Madžarska (prek 940 km 2 ) in Neodvisna država Hrvaška (NDH; okrog 12 km 2 ) ter na prisvojenih ozemljih vzpostavile svoje upravne pokrajinske enote (okupacijske cone) (slika 5). Do razdelitve je prišlo na podlagi meddržavnih pogodb med okupacijskimi državami. Nemčija in Neodvisna država Hrvaška (NDH) sta pogodbo sklenili 13. maja 1941, Italija in NDH pet dni kasneje, Nemčija in Italija pa 8. julija 1941. Pogodbe pa niso sklenile Nemčija in Madžarska ter Madžarska in NDH zaradi Medžimurja, ki ga je zavzela Madžarska. 9 Nemčija je svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelila na dve začasni pokrajinski upravni enoti: Spodnjo Štajersko ter Gorenjsko z Mežiško dolino. Sedeža enot sta bila v prvih mesecih v Mariboru (sliki 7 in 8) in na Bledu, nato pa prenesena v Gradec in Celovec. 10 Vodila sta ju šefa civilne uprave (slika 9). Obe upravni enoti so v pričakovanju hitre vključitve v rajh navznoter reorganizirali po nemškem vzoru okrajev in okrožij ter uvedli nemške službe in nemško rasno zakonodajo. Nemška meja z NDH in Italijo (slika 6) je postala južna meja nemškega rajha.

Italija je po napadu okupacijskih sil na Jugoslavijo vzhodno od rapalske meje pridobila večino Dolenjske in Ljubljano z okolico do reke Save. Na novo pridobljenih območjih je ustanovila t. i. Ljubljansko pokrajino, ki je postala del Kraljevine Italije. Kljub temu je ohranila nadzor na rapalski meji. 11 Po kapitulaciji Italije leta 1943 je celotno ozemlje sicer formalno ostalo del Mussolinijeve fašistične republike, a je dejansko prešlo pod nemško upravo. Ljubljanska pokrajina je postala del t. i. Operacijske cone za Jadransko primorje s sedežem v Trstu.

Madžarska je potem, ko so ji Nemci predali Prekmurje, uvedla vojaško upravo, ki je bila razdeljena na dva dela in podrejena neposredno Poveljstvu vojaško-upravne skupine

9 Ferenc, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno, 72. 10 Repe, Diplomatsko razkosanje Slovenije med drugo svetovno vojno, 159. 11 Prav tam, 160.

Slika 5: Razdelitev slovenskega ozemlja med štiri okupacijske države.

Slika 6: Nemški in italijanski vojaki na novi meji.

južne armade, sprva s sedežem v Subotici in nato v Novem Sadu. Že avgusta 1941 so vojaško upravo zamenjali s civilno ter pričeli proces vključevanja ozemlja v madžarsko državo. Prekmurje so razdelili med dva okraja: Železna županija in županija Zala, tako kot je bilo to v času Avstro-Ogrske. 12 NDH je nastal neposredno po začetku druge svetovne vojne približno na območju današnjih Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, pa tudi manjšega dela Srbije. Pod njeno oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij, in sicer: Bregansko selo (današnja Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (današnja Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Vasi obsegajo ozemlje približno 12 km 2 , na katerem je živelo okoli 800 prebivalcev. 13