1.3 Spremenljivke

Nekatere pojave moramo opredeliti intervalno: število opravljenih učnih ur (npr. v enem tednu, mesecu ali šolskem letu), število seminarjev, ki so se jih učitelji udeležili (npr. v zadnjih treh letih) itd. Takšnih množic nikakor ne moremo opredeliti trenutno; številne pa lahko opredelimo trenutno ali intervalno. Razprave o časovnem pogoju ne bomo širili na filozofska vprašanja trenutnega opredeljevanja statističnih množic. Bistveno je, da je časovni opredeljujoči pogoj jasno in nedvoumno določen.

Statistično množico v raziskovalnem poročilu običajno imenujemo raziskovalna množica ali na kratko množica. Bistveno drugače pa statistične množice imenujemo v vzorčnih raziskavah, kjer iz množice izberemo le manjši del. Takrat celotno statistično množico imenujemo osnovna množica, manjši izbrani del pa vzorec (ali redkeje vzorčna množica).

1.3 Spremenljivke

Enote statistične množice imajo nešteto lastnosti. Vsaka lastnost enot množice je spremenljivka. Naštejmo nekaj enot in njihovih pomembnejših lastnosti.

enota

šola

učitelj

dijak

priročnik

šola za voznike motornih vozil Tabela 2. Statistične enote in spremenljivke

lastnosti ali spremenljivke

leto ustanovitve, stopnja šole (osnovna, srednja itd.), skupno število učencev, število oddelkov, število zaposlenih, število učiteljev itd.

stopnja izobrazbe, strokovni naziv, smer dokončanega študija, kateri predmet uči, šola, na kateri je zaposlen itd.

spol, starost, ocene, prizadevnost, interesi, ali je član športnega kluba, narodnost, najljubši šolski predmet, telesna teža itd.

naslov priročnika, ime avtorja, leto izdaje, kraj izdaje, število strani, format, število ilustracij, cena, številka ISBN, ime založbe itd.

število vozil, katere programe izvaja, število zaposlenih, število inštruktorjev vožnje itd.

Enote množice proučujemo tako, da zbiramo podatke o njihovih lastnostih – spremenljivkah. Spremenljivke so osrednji pojem statistike. Uporabiti statistične metode pravzaprav pomeni obdelati podatke za spremenljivke. V vsaki raziskavi pedagoške pojave proučujemo z drugačnim namenom. Zato bomo vsakokrat proučevali druge spremenljivke, celo takrat, ko raziskujemo podobne ali iste množice.