3 minute read

1.3.2 Merske lestvice

Next Article
1.3 Spremenljivke

1.3 Spremenljivke

in ne številka. Zakaj? Odlična ocena je namreč povsod najboljša in je med ocenami na najvišjem mestu. Ta ocena je lahko zapisana z različnimi številkami (v osnovnih in srednjih šolah pri nas s številko 5, na Češkem s številko 1, na Poljskem s številko 6, na univerzah pri nas s številko 10, na italijanskih univerzah s številko 30, na univerzah na Poljskem s številko 5 itd.). Besedni izrazi so enoznačni, številke pa lahko določamo poljubno. Po svojem bistvu je torej šolska ocena opisna in ne številska spremenljivka.

1.3.2 Merske lestvice

Advertisement

Veliko pomembnejša je delitev glede na vrsto in količino informacije, ki jo vsebujejo vrednosti spremenljivke (rezultati merjenja, podatki). Delitev po tem kriteriju ima štiri stopnje (štiri vrste spremenljivk ali štiri merske lestvice): A. nominalne spremenljivke, B. ordinalne spremenljivke, C. intervalne spremenljivke, D. razmernostne spremenljivke.

Nominalne spremenljivke ne vsebujejo veliko informacije. Lahko ugotovimo le, ali se enote razlikujejo ali ne. Značilna nominalna spremenljivka je spol. Po tej spremenljivki lahko ugotovimo, ali sta dva učenca različnega ali enakega spola. Pri nominalnih spremenljivkah namesto izraza vrednosti raje uporabljamo izraz kategorije. Nekatere nominalne spremenljivke imajo le dve kategoriji, nekatere pa več:

Tabela 5. Nominalne spremenljivke z dvema kategorijama

spremenljivka

spol

kategorije

moški, ženski

ali učenec poje v šolskem zboru da, ne

ali ima učenka svoj računalnik doma ima, nima ali se pri pisnem izpitu iz statistike lahko uporablja literatura uporaba je dovoljena, uporaba ni dovoljena

KNJIGA STATI 9 789617 128840 STATI Univerzitetni učbenik Knjiga o statistiki je namenjen študentom pedagogike in študentom pedagoških smeri študija, s pridom pa jo bodo lahko uporabljali tudi študentje drugih sorodnih družbenih ved. Avtor v knjigi predstavlja in obravnava osnovne statistične metode, ki se uporabljajo pri raziskovanju vzgojnih pojavov. Pri vsaki najprej pojasni teoretične osnove, nato pa uporabo te metode v pedagoškem raziskovanju. Učbenik je napisan v preprostem jeziku. Opremljen je s številnimi primeri uporabe in izvedbami opisanih statističnih metod. Predstavljeni so načini in pogoji praktične uporabe metod ter možni zapleti pri obdelavi podatkov. Zaradi izbora metod in načina njihovega obravnavanja je knjiga lahko elementarni učbenik za študente na prvi stopnji študija, nadaljevalni učbenik za študente na drugi stopnji, ali pa uvodni priročnik za študente na doktorskem študiju. Knjiga o statistiki je lahko uporabna tudi kot praktični priročnik za raziskovalno delo na pedagoškem področju.

BORIS KOŽUH je rojen leta 1945 v Italiji. Leta 1973 je diplomiral na Oddelku za pedagogiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Po študiju se je zaposlil kot asistent za pedagoško statistiko pri profesorju dr. Janezu Sagadinu. Doktoriral je leta 1986, ob koncu devetdesetih let pa je bil tudi gostujoči profesor na Univerzi v Opolu na Poljskem. Leta 2000 je bil izvoljen za rednega profesorja za pedagoško metodologijo, leta 2008 pa je dobil naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani.

Aktivno obvlada ruščino, češčino, poljščino in hrvaščino ter pasivno vse ostale slovanske jezike. Deset let je bil glavni in odgovorni urednik osrednje slovenske pedagoške znanstvene revije Sodobna pedagogika. Predaval je na vseh treh slovenskih univerzah in na številnih tujih. Sodeluje s profesorji na številnih univerzah po svetu (UCLA v Los Angelesu, South Bank University v Londonu, Karlova univerza v Pragi, Antioch University v Los Angelesu, University of North Dakota, več univerz na Poljskem ter v nekdanjih jugoslovanskih republikah itd.). V domačih in mednarodnih revijah objavlja študije s področja pedagoške metodologije. Objavil je 12 knjig v Sloveniji in več kot 25 v tujini, kot urednik pa je sodeloval pri številnih zbornikih, izdanih na različnih univerzah po svetu. Deset let vodi mednarodno združenje ICIA, kjer v sodelovanju z univerzami iz ZDA, Kanade, Anglije, Argentine, Avstralije in številnimi univerzami iz Evrope organizira mednarodne znanstvene on-line konference.

This article is from: