Tabor 078/2012

n t e l o P

a k l i v a šte

Intervju: Ajda Kovačič Poletni orientacijski izziv Ideje za pionirske objekte

Kolofon Glavni in odgovorni urednik Miha Bejek (miha.bejek@gmail.com)

Urednica sklopa Igra Petra Grmek (5ra.grmek@gmail.com) Oblikovanje Igor Bizjak (bizi@rutka.net) Lektoriranje Barbara Bejek (barbara.bejek@gmail.com) Novinarji in sodelavci Barbara Bačnik, Jaka Bevk, Vesna Bitenc, Gašper Cerar, Borut Cerkvenič, Teja Čas, Mojca Galun, Iztok Hvala, Primož Kolman, Žan Kuralt, Nina Medved, Frane Merela, Jona Mirnik, Urša Može, Boris Mrak, Tadej Pugelj, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Polona Rožman, Tomaž Sinigajda, Tomaž Sterniša, Martin Trampuš, Jure Zmrzlikar Naslov uredništva revija.tabor@gmail.com Izdajatelj Zveza tabornikov Slovenije Parmova 33, Ljubljana 01/3000-820 zts@guest.arnes.si Predsednik izdajateljskega sveta Igor Bizjak Grafična priprava in tisk Tridesign d.o.o., Ljubljana Naklada 6400 izvodov Revijo Tabor sofinancira Ministrstvo za šolstvo in šport RS. Cena posameznega izvoda je 2,09 €, letna naročnina je 20,86 €, cena za tujino pa letna naročnina s pripadajočo poštnino.

DDV je vštet v ceno. Transakcijski račun: 02010-0014142372. Upoštevamo le pisne odpovedi do 31. januarja za tekoče leto.

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija Tabor je vpisana v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 792.

ISSN 0492-1127

Tabor za tabor Dragi taborniki in tabornice, dragi taboreči!

Poletje in z njim čas taborjenj je tu. Nekateri ste v tem trenutku že na taborjenjih, zato upam, da vam bodo ta izvod revije starši nemudoma poslali na tabor. Kakšen bo pogled tabornika ali tabornice, ki bo odprl pošto od doma in bo v njej namesto čokolade ali vsaj pisma od mamice in očka našel Tabor? Zagotovo presenečen, po listanju revije pa vse bolj zadovoljen. To si upam trditi, saj smo se sodelavci revije potrudili, da je ta poletna številka res posebna.

V tej številki boste našli veliko zelo konkretnih idej, kaj početi na taboru ali na počitnicah nasploh. Bi želeli skuhati čaj iz travniških zelišč?

Razmišljate, s kakšnim pionirskim objektom bi naredili vaš tabor nekaj posebnega? Vam manjka še kakšna programska aktivnost? Ne veste, katere veščine bi se dalo opraviti na taborjenju? Potrebujete besedilo za novo pesem ob tabornem ognju? Vse to in še več najdete v tej številki.

Kar pa je še pomembneje, veliko je natančnih navodil, kako nekaj storiti. Zato te številke nikar ne pustite doma, ampak jo spravite v nahrbt­ nik in jo uporabite kot priročnik. Pozorno preberite tudi, kako se varno uporablja taborniški nož. Seveda je praktičnih vrednosti revije Tabor na taboru še več: od razpihovanja žerjavice do čtiva v latrini. Fotografirajte najbolj inovativno uporabo in jo pošljite za rubriko Zadnja plat!

Izkoristite ta čas druženja v naravi, vsrkajte čim več izkušenj in zberite kopico lepih spominov, o katerih se bo govorilo ob tabornih ognjih še mnoga leta. Ko se boste ob koncu taborjenj vrnili domov in bo mama oprala še zadnji koš blatnih oblačil s tabora, pa ne pozabite zapisati najboljših dogodivščin, priložiti nekaj lepih fotografij in vsega skupaj poslati na naš naslov: revija.tabor@gmail.com. Se beremo jeseni!

Miha Bejek, glavni urednik

Foto: Žan Kuralt

Urednik fotografije Nace Kranjc (nace.kranjc@gmail.com)

KAZALO / aktualno 3 Raziskovanje 20 Pionirstvo / Kaj boste letos postavili na taboru?

Aktualno 4 Novice / Mnogoboj in Povabilo na izobraževanja 5 Novice / Tabornica naj prostovoljka in Obletnice 6 Novice / Vsi na taborjenja 7 Novice / Fotka meseca in Klopi in miši

24 Taborniška skrinja / Taborni stenčas 26 Orientacija / Poletni orientacijski izziv 28 Astronomija / Raziščimo poletno nočno nebo Aktualno 31 Intervju / Ajda Kovačič

Igra 8 Veščine / Naredi sam: Trinožnik 10 Veščine / V tabornikovi kuhinji Dogodivščina 14 Kosobrinovi pripravki / Blitva 16 Taborniški nož / Nož na taborjenju ali bivakiranju 34 Svetkova avantura / Mednarodna avantura je pred vrati!

36 Strokovno / Dajanje povratnih informacij 38 Veščine / Poletje je čas za naravoslovje 40 Projekti / Hitrejši in modrejši z MGS 41 Projekti / Fotografije govorijo Razvedrilo 42 Zgodba ob tabornem ognju / Kako so Pingvini šli na bivakiranje 44 Iz taborniške pesmarice / Čudovito in Mona Liza Aktualno 46 Koledar akcij 47 Zadnja plat Fotografija na naslovnici: SiNi

4

/ NOVICE

Zaključek taborniškega leta

Besedilo: Uredništvo

Junij je za tabornike vedno zelo naporen. Potekajo zadnje prip rave na taborjenja, obenem najboljše ekipe še tre nirajo in tekmujejo na mnogo boj u, pa seveda še zadnji vodovi sestanki pred pol etjem.

Sobote, prav tako so bile ekipe tam tudi nastanjene. Zago­ tovo je bila zanimiva tudi nekoliko bolj “ravninska” orientacija čez polja koruze in pšenice. Prijetno vreme po precej deževnem tednu je še dodatno poskrbelo za dobro vzdušje na letošnjem vseslovenskem druženju. ta bo Na začetku junija, seveda So a Mursk ti. Foto: RVV bo So i sk ur še pred državnim mnogobo­ M buju v avnem mnogo rž D na rk to jem, pa je v Šentilju potekal šotora iz šo Postavljanje mnogoboj Koroško-šaleškozgornjesavinjskega območja, ki se ga je udeležilo 39 ekip. Muhasto vreme je zahtevalo kar nekaj iznajd­ ljivosti, vključno z disciplino postavljanja šotora kar Na letošnji Državni mnogoboj ZTS so se ekipe pod šotori členci, kjer je potekala tudi zaključna odpravile na severovzhodni konec Slovenije, v podelitev. Organizatorji so prepričani, da se lahko Prekmurje, kjer je Rod veseli veter Murska Sobota s tem dvodnevnim mnogobojem postavijo ob bok soorganiziral mnogoboj z ZTS. Večina disciplin mno­ državnemu, obenem pa opozarjajo, da je bila cena le goboja je potekala v Grajskem parku sredi Murske pet evrov na osebo, na državnem pa kar štirikrat več.

Mnogoboj

Povabilo na izobraževanja Poletje je že tukaj in poletje je tudi čas izobraževanj. Naj vas še enkrat pova­ bimo, da se udeležite katerega izmed vodniških tečajev. Prav tako se bo poleti v Gozdni šoli odvijalo usposabljanje za vodje enot in Woodbadge tečaj. Za konec pa vas še vabimo, da si pridobite znanje na specialističnih tečajih pionirstva in bivanja v naravi, orientacije in topografije ter poznavanja rastlin in živali. Več na www.tabornik.eu.

Kjer koli že boste, imejte se lepo in uživajte.

IO ZTS

Praznovanje 100-letnice hrv

aških izviđačev.

NOVICE / aktualno 5

Tabornica naj prostovoljka Na prireditvi Prostovoljec leta, ki jo je pod pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka pripravil Mladinski svet Slovenije, so bila 14. junija podeljena priznanja s področja prostovoljstva za leto 2011. V kategoriji do 19 let je naziv Naj prostovoljka prejela tabornica Taja Korošec. Med številnimi prijavljenimi kandidati je bila izbrana zaradi “širine pro­ stovoljskih dejavnosti; aktivna je namreč v okviru dijaške skupnosti, kjer je pobudnica humanitarnih akcij, aktivna pa je tudi pri društvu tabornikov in gasilskem društvu.”

Na natečaju za Naj projekt je s Tednom taborništva in 15. Taborniškim feštivalom sodelovala tudi Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Čestitamo Taji in ostalim prejemnikom priznanj. Naj bo to spodbuda vsem taborn­ Predstavniki MZT s predsednikom RS Danilom Türkom na prireditvi Prostovoljec leta. ikom za dobro delo in mnoge Foto: Arhiv Urad predsednika RS prostovoljske ure še naprej.

Obletnice Taborniški Rod veseli veter iz Murske Sobote je proslavil 60-letnico delovanja s prireditvijo v gledališču Park. Prireditve so se udeležili starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih, podžupan Mestne občine Murska Sobota Jože Casar, kakor tudi mladi slovenski taborniki, ki so sodelovali na državnem mnogoboju v Murski Soboti. Na krajši slovesnosti so

počastili visok jubilej, se spomnili 60 let delovanja v sliki in besedi ter podelili priznanja najbolj zaslužnim tabornikom v rodu.

Na Hrvaškem letos praznujejo stoletnico gibanja izviđačev in 60-letnico Saveza izviđača Hrvatske (SIH).

Zborovanja v Zagrebu, na katerem se je zbralo skoraj 1000 udeležencev, se je udeležil tudi predstavnik Zveze tabornikov Slovenije.

Veselje ob 60-letnici Rodu veseli veter Murska Sobota. Foto: Aleš Cipot

6

/ NOVICE

Starši! Pošljite revijo Tabor otrokom na taborjenje, če je številka izšla ravno v času tabora.

Vsi na taborjenja Taborjenje je pri večini taborniških Mnogobo j Koroško-š rodov vrhunec taborniškega leta. aleško-zgo rnjesavinjs kega obm Razumljivo, saj taborjenja v nekaj očja. Foto : SiNi dneh zajamejo cel spekter različnih dejavnosti, ki jih po delčkih spoznavamo med letom.

Sicer pa smo že s poimenovanjem “taborniki” neizo­ gibno povezani s taborjenji. iz družine, ponekod je cena nekoliko nižja tudi za Pregledali smo razpise taborjenj, ki so jih taborniški mlajše udeležence (murni in MČ). Vsekakor cena rodovi objavili na spletu (41 rodov), in ugotovili, da taborjenja ni majhna ne za starše ne za organizatorje, eno “povprečno” taborjenje poteka 10 dni v juliju, ki s tem pokrijejo večinoma le materialne stroške, saj najverjetneje nekje v dolenjskem ali belokranjskem je njihovo delo prostovoljno. koncu, cena za člane rodov pa je nekaj čez 140 evrov.

Najpogosteje taborniki izbiramo taborne prostore Seveda tu obstaja skoraj toliko manjših in večjih ob vodnih virih, ob toplih rekah južne Slovenije odstopanj, kolikor je rodov. Najcenejše je 6-dnevno Krki, Kolpi in Lahinji; nekateri prisegajo na hrvaško taborjenje za 85 evrov, najdražje pa 14-dnevno za 210 obalo in taborjenja ob morju; verjetno bolj zaradi evrov. Toda, če pogledamo ceno na dan taborjenja, so hribov in gora kot tam bolj mrzlih rek je priljubljen v povprečju precej cenejša daljša taborjenja. Na dan severnoprimorski konec ob Soči, Nadiži in Idrijci; taborjenja 14-dnevno stane v povprečju 13,8 evrov, precej tabornih izmen pa je tudi na Gorenjskem, od 10-dnevno 14,3 evrov, 7-dnevno pa 18,8 evrov. Večina Bohinja do Ribna in dalje ob Savi. Praktično pa ni rodov ob tem ponuja določen popust, v ko­ konca Slovenije, kjer ne bi poleti taboril vsaj kakšen likor se taborjenja udeleži rod. Nekateri rodovi tako že leta taborijo na istih več otrok prostorih, drugi pa vsako leto poiščejo kaj novega.

or b a T i k mbrs mbrsko

Septe e in informacije zansaesplotevu revija.

k a je Prispev ra zbiramo n pridržu o b a ištvo si T n ja d n o e a lk r i .U rajš štev vi in k ail.com ja m t! b g o u @ g r o . av s oje tabo ov je 15 k o p re s n d la o č v c t i iš o daje p r av Uredn Rok od . v o k v prispe

Koroški jeklarji z nagradnim kotličkom za najbolj marljiv rod pri glasovanju o prenovi kroja.

Foto: Rok F.

Kjerkoli že boste letos, pazite nase in uživajte!

NOVICE / aktualno 7

Fotka meseca

Tam ob ognju našem ... na območnem mnogoboju v Šentilju.

Foto: SiNi

Klopi in miši Med gibanjem in bivanjem v naravi ne poz­ abimo na ustrezno zaščito pred klopi, ki so lahko nosilci zelo neprijetnih bolezni, predvsem klopnega meningitisa in Lymske borelioze. Priporočljiva so dolga, gladka in svetla oblačila, na katerih klopa prej opazimo, in seveda upo­raba katerega od zaščitnih sredstev, ki poleg klopov odganjajo tudi drug mrčes, zlasti v bližini vode vse bolj nadležne komarje.

Priporočeno je redno pregledovanje za klope in takojšnja odstranitev, najlažje z namensko pinceto, saj se tako zmanjša možnost okužb.

Letos zdravstveni delavci beležijo tudi porast pojava mišje mrzlice, ki je lahko za človeka tudi smrtna. Letošnji zarod poljskih miši je na nekaterih območjih zelo velik, zato je tveganje nekoliko večje.

Do okužbe pride predvsem z vdihavanjem prahu, ki vsebuje posušene izločke malih glodavcev, ter z ugrizom živali. Prvi znaki okužbe se pokažejo po dveh do štirih tednih z visoko vročino in bolečinami v trebuhu, predvsem v predelu ledvic, kasneje se lahko pojavijo tudi krvavitve. Če je bolezen odkrita prej, je tudi zdravljenje krajše. Na taborjenjih pogosto zasedemo življenjski prostor malih glodavcev, zato bodite pozorni.

Novice pripravlja uredništvo Tabora in predstavljajo pregleden izbor taborniškega dogajanja v preteklem mesecu. Sestavimo ga iz informacij, ki jih dobimo od rodov in ki jih sami izbrskamo na vaših spletnih straneh. Za čim bolj točne podatke vabimo rodove, da nam na naslov revija.tabor@gmail.com sami pošljete kratko informacijo, kaj ste počeli v preteklem mesecu. Zelo bomo veseli tudi fotografij. Še vedno ste vabljeni, da sami napišete kratko novico za rubriko Od rodov (do 1000 znakov s presledki), ki jo bomo po lastni presoji objavili glede na razpoložljiv prostor v reviji.

8

/ VEŠČINE

VEŠČINE / igra 9

Besedilo in risba: Urša Može

10

/ VEŠČINE

V tabornikovi kuhinji Besedilo in risbe: Petra Grmek in Urša Može

Kot vemo, se tabornik vedno znajde. Tako si v gozdu zlahka postavi “kuhinjo” le iz nekaj palic in vrvi, z nekaj kuharske žilice in poznavanja rastlin pa lahko v svojem kotličku pripravi prav okusen obed. Seveda moramo biti pozorni na to, da rastline zares poznamo, da se ne bomo, namesto prijetno siti v bližnji senci, znašli pri zdravniku.

ZA NA KRUH

NAMAZAT’!

• listi mate rine dušice ali rmana • mlečni n amaz

Liste opereš in na drobn o nasekljaš. esekljana ze lišča zmešaš Nas­ z m lečnim nam in namažeš n azom a kruh ali pa na sveže peče Mmmm ... n twist.

ROBIDA

ČRNI BEZEG

META

VEŠČINE / igra 11

SMREKA

BOROVNICA

TABORNI ČAJ • • • • •

listi jagodnjaka listi malinjaka smrekove iglice listi trpotca šice zel materine du

ri vodo eri in osuši. Zav Nabrane liste op z vrelo ato pa jih prelij n i, ež ar n e n li i čaj in rast inut in taborn m aj ek n j ka vodo. Poča (lahko) še seveda ga prej o, N ! n je vl ra ip se prav je pr , z medom ali pa em rj ko ad sl s sladkaš ali bomboni. ajdeš s cedevito zn ko iš rn bo ta po odov di iz različnih pl tu aš h u sk ko h Čaj la ice), vendar g, jagode, robidn ze be e, ic n ov or v mrzlo (b ove treba dati že od pl še tr je da vedi, ce pokuhati. vodo in jih mal

KOPRIVA

12

/ VEŠČINE

VNIKA A R T S A arja) OMLET čiča (jajč

PLEŠEC

otav egrata in r i t s li • trpotca • listi rmana • listi plešca • listi • sol • olje • jajca

se nabereš v ), ji in h u nvk ereš, ravniku (i ajprej op Ko si na t vine. Rastline n oliš. jajci in os esta z s š a e š n e b m e r v vi. , pot o narežeš mo v pon e n č b e o p r s d , a h nato ji kot dom ato, tako n e t le m O

MALINJAK

RMAN

JAGODNJAK

VEŠČINE /igra 13

TRPOTEC

MATERINA DUŠICA

REGRAT

TWIST • • •

moka voda ščepec sol

Sestavine dobro zgnetimo skupaj, tako da dobimo testo, podobno tistemu za kruh. Iz koščka testa oblikujemo svaljek in ga ovijemo okoli palice. Nad žerjavico (nad ognjem se po navadi zažge) pečemo toliko časa, da postane skorjica lepe rjave barve. Na sveže pečen twist lahko namažemo katerega od zeliščnih namazov, saj bo tako še boljši!

Dober te

k!

S kuharskimi veščinami si prislužite MČ veščine Kuhar začetnik, Zeliščar I., Prijatelj gozda in Partizanski kurir. * Povzeto po gradivu za Gozdno šolo Rodu kraških j'rt 2011, pripravila Irena Dolgan.

14

/ KOSOBRINOVI PRIPRAVKI

Blitva (Beta vulgaris) Besedilo in fotografije: Kosobrin

Blitva je sorodnica rdeče pese. Široki peclji in listne žile so lahko rdeče, bele, rumene, oranžne, rožnate in vijolične barve. Gojiti so jo začeli že zelo zgodaj, dobro so jo poznali že stari Grki. Rastlina izvira iz Sredozemlja. Obstaja več vrst blitve. Najbolj poznani sta stebelna blitva (Beta vulgaris) in listna blitva (Beta flavescens). Gojena rastlina raste na naših vrtovih po celi Sloveniji.

Juha iz blitve Pri rastlini uporabljamo zelene liste in ode­ beljena stebla. Blitvo lahko gojimo na vrtovih in njivah. Seme posejemo, ko zrastejo mlade rastline, jih prepikiramo na razdalji 25 do 30 cm narazen, da se rastline lepše razrastejo.

Učinkovine: vitamini A in C, vsebuje tudi B 1 in B 2, kalij, mangan, kalcij, železo, magnezij.

Uporabnost: Rastline lahko na leto večkrat porežemo. Iz njih lahko naredimo juhe, pri­ kuhe, kuhane solate, polpete, omake, lahko jo zamrzujemo.

Zdravilnost: pomaga pri slabokrvnosti, vnetju mehurja in ledvic ter pri zaprtju. Zu­ nanje se blitvo uporablja za zdravljenje turov in bolečin, tako da se naredijo obkladki.

Potrebujemo: 6 dag oljčnega olja, 1 čebulo, 2 krompirja, 2 skodelici grobo sesekljanih prevretih listov in stebel blitve, jušno zelenjavo, sol, 2 žlici kisle smetane.

Priprava: Sesekljano čebulo in na kocke narezan krompir prepražimo na masti, dolijemo vodo in dušimo do mehkega, dodamo liste in stebla blitve, zalijemo z vodo, v kateri smo pred tem skuhali jušno zelenjavo. Ko prevre, dodamo dve žlici kisle smetane, dobro premešamo in solimo po okusu.

Pražena blitva Za štiri osebe potrebujemo: 0,5 kg blitve, 0,25 kg krompirja, slan krop, 2 stroka česna, na drobno narezan peteršilj, 6 jedilnih žlic oljčnega olja, sol in poper po okusu.

Priprava: Blitvine liste dobro operemo, krompir olupimo in narežemo na kolute, vse to dušimo v rahlo slani vodi. Nato dodamo na drobno narezan česen, oljčno olje, peteršilj, popramo po okusu, vse skupaj dobro premešamo in še 20 minut dušimo.

KOSOBRINOVI PRIPRAVKI /

dogodivščina 15

Polpete iz blitve Potrebujemo: 3 žlice belega olja, pol čebule, 0,25 dag kruha, malo vode, poper, sol, zelen peteršilj, 4 skodelice dušenih sesekljanih blitvinih listov, 2 jajci, moko po potrebi, strok česna, olje za peko.

Priprava: Na olju svetlo prepražimo drobno sesekljano čebulo, primešamo drobno namočen kruh, malo zalijemo z vodo (lahko tudi z jušno vodo) in prekuhamo. Ohladimo, popramo, začinimo s strtim česnom, sesekljanim peteršiljem in posolimo.

Primešamo sesekljane blitvine liste in jajci. Po potrebi dodamo še moko. Oblikujemo polpete in spečemo na vročem olju.

Musaka Potrebujemo: 0,75 kg blitvinih listov, 0,25 kg mletega mesa, 6 jedilnih žlic olja, 1 srednje veliko čebulo, 1 strok česna, sol, poper, ščepec paprike, 3 jajca, peteršilj, 5 žlic kisle smetane, juho.

Priprava: Mleto meso prepražimo na prej zarumeneli čebuli, posolimo, nato prilijemo zajemalko juhe in do mehkega dušimo. Dodamo česen, žličko rdeče sladke paprike, proti koncu še na drobno sesekljan peteršilj.

Blitvine liste dobro operemo in jih poparimo. Nizko posodo namažemo z oljem, na dno naložimo blitvine liste in potresemo s praženim in dušenim mesom.

Nato naložimo še eno plast blitve in mesa. Na vrhu naj bodo poparjeni blitvini listi. Po vrhu prelijemo s še eno zajemalko juhe. Vse skupaj postavimo v pečico, da se do mehkega duši. Na koncu pripravimo stepena jajca s kislo smetano, ki jih prelijemo po vrhu, še malo zapečemo in musaka je končana.

Pečeno musako razrežemo na koščke in še toplo postrežemo.

Omaka Potrebujemo: 1 kg blitvinih stebel, 15 dag majoneze, 1 dl kisle smetane, 2 žlici gorčice, 5 jajc, drobnjak, sol, sladkor.

Priprava: Blitvina stebla očistimo in na drobno narežemo. V rahlo slani vodi jih kuhamo 10 minut ter jih odcedimo. Jajca trdo skuhamo in jih narežemo na kolute. Zmešamo majonezo, gorčico, kislo smetano in malo sladkorja, da dobimo gosto omako. V omako dodamo še na drobno narezan drobnjak. Jajca in na­ rezana prekuhana stebla blitve damo v plitvo posodo, zalijemo z omako in takoj postrežemo.

Nadev iz blitve za palačinke Potrebujemo: 2 skodelici listov blitve, 1 skodelico narezane cvetače, 3 žlice skute, 1 žlico kisle smetane, nekaj kapljic limone, sol in poper po okusu.

Priprava: Cvetačo kuhamo v slani vodi in ko je že skoraj mehka, dodamo še blitvo. Kuhamo še 10 minut, nato vse skupaj odcedimo, sesekljamo, dodamo skuto, kislo smetano, sol, poper in nekaj kapljic limone.

Omleta iz blitve Potrebujemo: 2 jajci, 1 žlico olja, ščepec soli, žlico mleka, skodelico narezanih listov blitve.

Priprava: Jajci ubijemo, dodamo žlico mleka, stepemo in zlijemo v ogreto maščobo. Liste blitve prekuhamo, posolimo po okusu in odcedimo. V jajčno omleto nadevamo prekuhano in odcejeno blitvo, zavijemo in omleta je pripravljena za postrežbo.

Solata Liste blitve naberemo, operemo in poparimo.

Stebla in korenček prekuhamo, dodamo oparjene blitvine liste, zabelimo z oljem ali ocvirki, dodamo česen, kis in sol po okusu. Dobro zmešamo in solata je pripravljena.

16

/ TABORNIŠKI NOŽ

Nož na taborjenju ali bivakiranju Besedilo in fotografije: Tomaž Sterniša

Oglejmo si nekaj primerov, kako lahko uporabite svoj nož in izdelate pripomočke, ki vam bodo olajšali bivanje na taborjenju ali bivakiranju.

Obešalniki Vsi, ki smo kdaj taborili, vemo, kako zoprno je zjutraj brskati po kupu zmečkane obleke in obleči pomečkan kroj. Pomagamo si lahko z različnimi “obešalniki”, ki jih v šotoru (Savici) z vrznim vozlom privežemo na slemensko palico.

Na taborjenju si običajno naredimo obešalnik iz palice in vrvice, ki je podoben obešalniku iz domače omare. Tak obešalnik je super, vendar je v šotoru nekoliko neroden, saj zavzame precej prostora. Bolj priročen se zdi pripomoček za obešanje na Sliki 1, saj nanj lahko obesimo še kaj drugega razen oblačil.

Seveda ne smemo obešati pretežkih stvari, da ne preobremenimo nosilnih palic šotora. Postopek je zelo enostaven. V gozdu poiščemo palico, ki ima več poganjkov čim bližje skupaj. Ne potrebujemo sveže palice, suh les je popolnoma v redu, je pa res, da je trši in ga je zato težje obdelovati. Palico obrežemo

podobno, kot vidimo na Sliki 1a, naredimo zarezo za vrvico in obešalnik je narejen.

/ TABORNIŠKI NOŽ /

dogodivščina 17

Prijemalka Če nam je rezljanje v veselje in imamo dovolj časa, pa lahko z delom nadaljujemo. Če je kakšen “kavelj” predebel, ga lahko prilagodimo svojim potrebam (Slika 1b, puščica). Ko nimamo na voljo veje z več poganjki, lahko dodamo poljubno število kavljev na način, prikazan na Sliki 1b. Na Sliki 1c je dodatni kavelj privezan v utor na osnovni veji, dodana je vrvica in obešalnik je pripravljen za uporabo. Meni je všeč, če lubje ostane na veji, lahko pa ga tudi olupite. V tem primeru predlagam, da pri uporabi sveže veje odrežete tudi sloj lesa tik pod lubjem, saj bo tako kavelj, dokler se ne posuši, manj spolzek. Na Sliki 2 vidimo nekaj primerov enostavnih obešalnikov, ki popolnoma zadoščajo za uporabo v šotoru.

Pogosto se zgodi, da bi radi nekaj obesili, pa nimamo kam. Pomagamo si z obešalnikom, ki ima kavlja obrnjena v nasprotni smeri. Na Sliki 3 vidimo košaro iz prejšnje številke Tabora, obešeno na vejo.

Potrebujemo dva približno enaka kavlja (Slika 4a).

Vsak kavelj enako obrežemo in naredimo utor tako, da se med seboj prilegata (Slika 4b). Zvežemo z vr­ vico in obešalnik je narejen (Slika 4c). Tak obešalnik je zelo uporaben tudi za obešanje kotla v trinožnik, še posebej če na eni strani dodamo več kavljev na različnih višinah za spreminjanje oddaljenosti kotla od ognja. Možnosti za uporabo je še veliko - pustite domišljiji prosto pot.

Zelo uporaben pripomoček v kuhinji na ognjišču je “prijemalka” za vroče stvari (Slika 5). Primerna je za delo z žerjavico, premikanje vroče posode na žerjavici, seveda pa tudi za obračanje kranjske klobase na žaru.

Potrebujemo dve palici, dolgi 40 do 50 cm in debeli 1,5 do 2,0 cm, in še eno nekoliko debelejšo palico, iz katere bo kos za povezavo med palicama (Slika 6a).

Seveda lahko dimenzije sorazmerno povečamo ali pomanjšamo.

Najprej pripravimo debelejši del, ki povezuje obe palici. Delo bo lažje, če začnemo z nekoliko daljšo palico, ki jo lahko varno držimo v roki in jo poljubno skrajšamo na koncu. Palico na obeh straneh izrežemo pod kotom tako, kot je z modro črto označeno na

18

/ TABORNIŠKI NOŽ Sliki 6b. Ta kot določa, kako razprta bo naša “prije­ malka”. Obe daljši palici po celi dolžini obrežemo na približno dve tretjini debeline palice (debelejše lahko tudi do polovice). Na delu, kjer bomo palice sestavili, jih obrežemo nekoliko poševno in tako dodatno uravnamo kot med palicama, pa tudi vezanje bo lažje. Na vsaki palici naredimo polkrožno vdolbino in ju na tem mestu stanjšamo približno do tretjine debeline palice (modra črta na Sliki 6b). Palici se pri prijemanju upogibata samo na zožanem delu, ker sta tam najšibkejši. Od debeline zožanega dela je odvisno tudi, koliko moči potrebujemo za uporabo pripomočka. Od zožitve do vrha morata palici ostati čim bolj togi, da predmet, ki ga prijemamo, ne zdrsne.

Za vezanje uporabimo enako vezavo kot za vezanje dveh vzporednih palic. Zanko položimo vzporedno s palicami in daljši konec vrvice ovijamo od ožjega dela proti širšemu (Slika 6c). Ko ovijemo želeni del, potegnemo vrvico skozi zanko in jo zategnemo na nasprotni strani (Slika 6d). Na Sliki 6e vidimo končano vezavo, proste konce vrvice (modri puščici) lahko odrežemo. Seveda ni nič narobe, če prosti vrvici na koncu zavežemo z ambulantnim vozlom, kot je narejeno pri izdelavi obešalnika na Sliki 4c. Če je prijemalka izdelana iz svežega lesa, bo vezava popustila, ko se bo les posušil in skrčil, zato jo bo treba popraviti. To velja tudi za vse pripomočke, narejene iz svežega lesa.

Varna uporaba noža V marčevski številki Tabora smo govorili o načinih rezanja z nožem. Ker smo zaradi pomanjkanja pros­ tora nekatere opisali bolj na kratko, bomo tukaj malo ponovili in dodali še kaj novega.

Seveda je spet nujno ponoviti, kako pomembno je poskrbeti za varnost. Da je treba vedno predvideti,

kam lahko rezilo zdrsne, ter da je treba praviloma rezati stran od sebe in prenehati z rezanjem, ko so roke utrujene, bi moral upoštevati vsak, ki želi varno uporabljati nož.

Pri vsakem opravilu z nožem se je pametno odločiti za način rezanja, pri katerem delo opravimo brez napora in s čim boljšim nadzorom nad rezilom.

Način rezanja, pri katerem si pomagamo s pritiskom palca na hrbet rezila (Slika 7), izredno olajša delo, rezanje je nadzorovano in rezilo zelo težko zdrsne.

Pri dolgotrajnem delu se bo mogoče na palcu poja­ vil kakšen žulj, sploh pri rezanju suhega in trdega lesa. Pri nožih, ki na hrbtnem delu niso gladki, je to celo zelo verjetno. Uporabi nožev, ki imajo različne okrasne zareze na hrbtu rezila, se zato raje izogibam.

V veliki večini primerov so te zareze preostre in na napačnem mestu, uporabna vrednost takega noža pa se precej zmanjša.

Na Sliki 8 je prikazan način rezanja, ki je zelo varen in rezilo skoraj nikoli ne zdrsne. Rezilo je vedno na zunanji strani, proč od telesa. Palec podpira palico na nasprotni strani in leži vedno vzporedno z rezilom, nikoli pravokotno na smer rezanja. Nož primemo

/ TABORNIŠKI NOŽ /

z odprto pestjo, s prsti, kot vidimo na Sliki 8a. Pri vsakem rezu roko stisnemo v pest in delamo kratke, nadzorovane reze (Slika 8b). Tega načina se je treba najprej malo navaditi, potem pa je delo zelo enostavno.

Režemo z delom rezila, ki je čim bližje ročaju.

Po mojih izkušnjah se največkrat urežemo pri delu na koncu palice. Zelo pogosto uporabimo prijem, ki je prikazan na Sliki 9. Mimogrede, tako običajno razrežemo tudi jabolko. S tem ni nič narobe, če režemo čim bližje ročaja in pazimo, da je palec vedno pod robom palice. Nikakor ne sme priti do položaja, kjer je katerikoli del palca nad višino rezila, v smeri rezanja, ker nož na koncu reza vedno zdrsne in poškodba je neizogibna. Prav poškodba palca je zelo pogosta med poškodbami z nožem, zato ta način posebej omenjamo. Če je le mogoče, se mu izognemo in uporabimo način, prikazan na Sliki 10. Kot vidimo, si pomagamo s palcem, kazalec je varno odmaknjen od smeri rezanja in rezilo zdrsne v prazno.

Včasih, predvsem pri rezanju na koncu palice, se je težko izogniti rezanju proti sebi. Na Sliki 11 si lahko ogledamo način rezanja proti sebi, ki je pri

dogodivščina 19

pravilni izvedbi precej bolj varen, kot če bi palico držali na običajen način, od spredaj. Pomembno je, da je nasprotni konec palice vedno oprt na podlago (na tla ali v telo). Roka, s katero držimo za palico, je trdno prislonjena na palico in je v oporo pri reza­ nju. Pri rezanju pritiskamo samo s prsti, s katerimi objamemo nož od zadaj (modra puščica). Pozor!

Nikoli ne vlečemo rezila s celo roko navzdol, ker s tem izpostavimo obarvani del roke levo od palice.

Opisani način rezanja sodi med zahtevnejše načine rezanja pri improviziranemu rezbarjenju z nožem in je namenjen samo izkušenim uporabnikom, ki imajo dovolj moči v rokah. Potrebne je kar nekaj vaje, da ta način rezanja postane varen in udoben.

Verjetno ste opazili, da večkrat ponavljam, kako pomembno je rezati z delom rezila, ki je čim bližje ročaju. Tako delo opravimo z najmanj vložene energije, rezanje je nadzorovano in možnost zdrsa rezila je manjša. To še posebej velja pri rezanju tršega lesa, kjer je pri delu treba uporabiti nekaj več moči. Vsekakor pa bomo uporabili tudi druge dele rezila, ko bo to treba, na primer pri rezbarjenju, pripravi hrane itd.

Ni odveč še enkrat poudariti: vsak mora sam oceniti, kako bo varno, zanesljivo in odgovorno uporabljal svoj nož. Mlajši taborniki nikoli ne smejo uporabljati noža sami, vedno mora biti prisoten vodnik ali odgovorna oseba, ki lahko oceni njihovo usposobljenost in prepreči neprimerno uporabo.

Vprašanja in predloge lahko pošljete na mail tomster958@gmail.com.

20

/ PIONIRSTVO

Kaj boste letos postavili na taboru?

Besedilo in slike: Martin Trampuš

Najbrž si je marsikdo izmed vas že zastavil vprašanje iz uvoda. Kakšen pionirski objekt bi postavili letos, s čim bomo letos navduševali mlade tabornike in obiskovalce? Seveda boste postavili večni ogenj (če ga uporabljate), vodi si bodo uredili vodove kotičke, postavili boste še vhod. Kaj pa potem?

Pionirstvo je taborniška dejavnost, s katero lahko hitro “okužimo” mlade tabornike, predvsem GGje. Spodbuja kreativnost, krepi skupinskega duha, dviguje zavedanje o lastnih sposobnostih, spotoma mladostnika mnogo nauči, predvsem pa je izjemno zabavno. Mladim tabornikom pokažemo nekaj vezi, par konstrukcijskih trikov, nato pa skupaj z njimi naredimo objekt ali dva. Najbolje kaj takega, kar bodo potem uporabljali celo taborjenje.

A namen tega članka ni govoriti o tem, kako navduševati za pionirstvo. Tu vam želim predstaviti nekaj zanimivih objektov, ki jih lahko postavite na letošnjih taborih. Pričakujem seveda, da boste mnogi spodnje pisanje uporabili zgolj kot izhodiščno idejo, ne kot natančna navodila. Pomemben del pionirstva je ravno kreativnost.

Najprej se izdela trinožnik (signalni stolp), vendar tako, da je srednja noga dosti krajša od ostalih dveh. Na daljši nogi se v višini ramen priveže spodnjo vodoravno prečko (slika 1). Prečka mora biti vodoravna, vezi pa močno zategnjene, ker bo ta del prenašal velike obremenitve.

Vhod Kot prvo idejo vam želim prikazati vhod v tabor.

Postavili smo ga na grča taboru RSK v Bregu pri Sinjem vrhu ob Kolpi 2007. Ideja, da se izdela vhod s prehodom, je nastala že doma, dodelali pa smo jo

Nato dodamo dve sušici, ki vežeta tretjo nogo in zgornjo vodoravno prečko (slika 2). Poskrbimo, da je prečka na primerni višini. Ker bo na tej prečki slonela vsa teža sredinskega dela konstrukcije, iz vrha trinožnika dodamo še dve sušici (slika 3).

Tu sicer deluje natezna obremenitev in bi lahko uporabili vrvi, vendar le, če bi bila vrv dovolj toga (30 mm, konoplja). Mi smo raje uporabili les.

Postaviti je treba dve takšni konstrukciji drugo nasproti druge. Predvsem je treba paziti na enako višino. Zgornji prečki sta povezani s križem (slika 4), čez pa je naloženih še šest sušic za prehod. Dodali smo še štiristrano piramido v sredini, stopnišče za dostop na prehod, ograjo na vsaki strani ter table z napisi in znaki. Na zadnji sliki se vidi še, kako je prehod podaljšan v levi trinožnik.

PIONIRSTVO / raziskovanje 21

Vrtiljak V raznih knjigah o pionirstvu najdete kar nekaj idej za vrtiljake. Tudi na mednarodnih akcijah jih lahko vidite v živo (na primer švedski vrtiljak na Jamboreeju na terenu. Dva trinoga sta del izhodiščne ideje, med nastajanjem pa smo dodali štiristrano piramido, tako da celota zgleda kot zgornja polovica znaka ZTS oziroma oblika Triglava.

Za tak vhod potrebujete približno 28 smrekovih sušic, ki so dolge 4 m, štiri sušice, ki so dolge 2,5 m, in nekaj krajših sušic za stopnišče ter seveda dovolj vrvi.

2007) Vendar pa večina izvedb potrebuje nekakšne ležaje, ki v naravi ne rastejo ravno na vsakem grmu.

Konstrukcijo, kot jo bom opisal v nadaljevanju, sem si izmislil kot poenostavitev vrtiljaka z ležajem na vrhu. Navijanje vrvi okrog navpičnega stebra, ki na prvi pogled predstavlja težavo, v resnici reši problem poganjanja, kot bomo videli na koncu. Ko namreč vrtiljak enkrat “navijemo”, se odvrti v eno smer, se navije v drugo, pa se spet odvije itd.

Za navpičen steber potrebujemo smrekov drog, ki je dolg okrog 6 m, pet močnih vrvi (10 mm) dolžine približno 15 m in nekaj tanjših vrvi. Najprej moramo na vrh stebra dobro pritrditi tako vrvi za vrtiljak kot sidrne vrvi. Dve daljši vrvi na polovici prepognemo in ju prekrižamo na vrhu stebra, kot kaže slika. Celoten vrh stebra nato močno povijemo s tanjšo vrvico (5 mm) na višini vsaj 10 cm. Če se bojimo, da vrvi ne bi dovolj držale, lahko na vrhu stebra predhodno z nožem izdelamo ležišče za vrvi.

22

/ PIONIRSTVO

Okrog tako pripravljenega vrha navežemo preostale tri debelejše vrvi, ki so namenjene sidranju vrtiljaka.

Skopljemo okoli pol metra globoko luknjo, vanjo postavimo spodnji del stebra, steber zasujemo in vse tri sidrne vrvi močno zasidramo. Pomagamo si z dvojnim sidranjem, kot vidimo na sliki. Posebno smo pozorni, da steber stoji čim bolj navpično.

Sedaj potrebujemo osem sušic, dolgih okoli 4 m. Štiri so lahko nekoliko krajše, štiri pa naj bodo dovolj dolge, da bodo za diagonale. Pazimo, da so sušice dobro “oskubljene”, da nimajo trsk, ker bodo na njih sedeli otroci.

Okoli stebra izdelamo kvadrat, kot se vidi na sliki.

Dodamo še štiri diagonale, ki skupaj objamejo srednji steber. Luknja med diagonalami naj bo samo za par centimetrov večja od debeline stebra. Če je luknja prevelika, jo lahko nekoliko “zmanjšamo”, kot se vidi na spodnji sliki.

nato pa spustimo vrtiljak, da se začne odvijati. Zabava je zagotovljena.

Ne pozabite le, da bo kmalu treba nekoliko zategniti debele vrvi, sploh če so najlonske. Pod obremenitvijo se namreč nekoliko podajo.

Javna razsvetljava Kot zadnjo idejo za na tabor vam priporočam projekt “javne razsvetljave”. Potrebujete vrvico, nekaj vrbovih

Kvadrat sedaj obesimo na štiri vrvi, ki visijo s ste­ bra. Navežemo ga kake pol metra od tal, da tudi kaka noga, ki bo “visela” z vrtiljaka, ne bo drsala po tleh.

Upoštevamo, da se bodo vrvi še nekoliko raztegnile.

Zabava se lahko začne. Po dva ali štirje naenkrat se usedejo na vogale kvadrata, se primejo za vrvi, nato pa nekdo “navije” vrtiljak za nekaj krogov v eno smer. Še opozorilo “noge gor” in “dobro se držite”,

PIONIRSTVO / raziskovanje 23 ali podobnih mehkih vejic in nekaj sveč, takih za na pokopališče, le da vzamete bele ali oranžne.

Sveče povežete v neke vrste makrame. Začnete spodaj, s pri­ jateljskim ali podobnim vozlom.

Nekjakrat jih prepletete, pri vo­ zlih uporabite domišljijo. Okoli pokrovčka priporočam obroček iz vejic, da se vrvice ne dotikajo vročega pokrovčka. Sicer pa se vse vidi na slikah.

Sveče obesite po taboru, lahko na obstoječe objekte ali pa naredite “ob­ cestne svetilke”. Zvečer jih prižgete, straži pa naložite nalogo, da jih ob primerni uri upihne. Učinek je fenomenalen. Predvsem MČ-ji vam bodo zelo hvaležni za razsvetljavo, ko bodo ponoči morali lulat ...

Kot sem zapisal že v uvodu, pionirstvo je stvar ideje, navdiha in improvizacije. Je zelo kreativna dejavnost.

Namen tega zapisa ni, da bi delali objekte “po navodilih”. Če pa bo zaradi tega članka le en rod postavil en zanimiv objekt, bo namen tega pisanja dosežen.

24

/ TABORNIŠKA SKRINJA

Taborni stenčas Besedilo: Boris Mrak

Taborni stenčas je osrednja informacijska točka na taboru in na njem naj bi, v kolikor ga vodimo ažurno, našli vse potrebne informacije, povezane z bivanjem v taboru (dnevni red, delo po vodih, dežurni itn.). Na njem navadno najdemo tudi zapise o dnevnih dogodivščinah in pripetljajih taborečih.

Seveda stenčas nudi tudi osnovne informacije obiskovalcem taborjenja. To šego in navado bi veljalo ohraniti na naših taborih tudi v prihodnje.

Stenčas, kot smo ga poznali taborniki nekoč, običajno ni več prisoten. Ali pa morda! V nekaterih rodovih še vedno ohranjajo dobre taborne šege in navade ter stenčas še vedno pripravljajo in urejajo brez uporabe računalnika in tiskalnika.

Seveda ne mislim, da taborniki ne bi smeli slediti tehnološkemu napredku in se odpovedati sodobni tehniki. Daleč od tega. Če imamo na taboru kakega računalniškega navdušenca z vso potrebno op­ remo in z veseljem do dnevnega zapisovanja dogajanja na taboru, bo to odlično delo za njega, nam pa v veselje ob pogledu in prebiranju novic na stenčasu. Danes tudi foto­ grafiranje ni več nikakršna težava in slika se na stenčasu pojavi še isti dan, ko je bila posneta.

Ampak v času, ko se je začela moja taborniška pot, v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, tako nekako pred 40 leti, smo bili dokaj omejeni z dostopi do informacij. Ni bilo ne prenosnih

računalnikov, ne interneta, ne malih prenosnih tiskalnikov. Stenčas se je urejal s preprostimi sredstvi - z ročnim pisanjem in uporabo barvic.

Prenosni pisalni stroj (nekateri se tega stroja še spomnite, mlajšim pa je bolj neznanka) je bil na taborih redek, kajti bil je velik in neroden za prenos. Tudi slik ni bilo. Seveda smo fotografirali dogajanja s tabornega življenja (črno-beli filmi, barvni filmi, diapozitivi), ki pa smo si jih lahko ogledali šele po prihodu s taborjenja, navadno v začetku sep­

tembra, ko so se končale počitnice in se je začelo novo šolsko leto ter so bile narejene fotografije. Je bilo pa to posebno doživetje, razlog za srečanje po poletnih počitnicah in podoživljanje našega taborjenja.

Verjamete ali ne, kljub tehnološki zaostalosti (gledano z današnjega trenutka), so bili tudi za nas to lepi časi in urejanje tabornega stenčasa nam je nudilo obilico veselja in zabave. To so bili malo drugačni časi, ampak kljub temu zabavni in polni dogodivščin.

Poletni natečaj Ali na vašem taborjenju pripravljate stenčas? Fotografirajte ga kar na taborjenju ali ga skenirajte po prihodu domov. Vsekakor pa ne pozabiti tega poslati na revija.tabor@gmail.com. Najboljše bomo objavili v reviji!

Arhivski stenčas na sosednji stran naj vam bo v navdih, rubrika Veščine iz junijskega Tabora (str. 12-13) pa v pomoč pri ustvarjanju.

V mesecu juliju in avgustu svetilki Energizer Solar&Dynamo in Compact Led 15% ceneje.

TABORNIŠKA SKRINJA / raziskovanje 25

/ ORIENTACIJA

26

Poletni orientacijski izziv Besedilo: Jona in Jure

“Huda fora!” in “Kako kičast plac!” se bo najbrž slišalo iz ust marsikoga, ki se bo odločil poiskati kakšno izmed kontrolnih točk, opisanih spodaj. No, ko si enkrat na prvi, se pa tako ali tako težko zadržiš, da ne bi poiskal še naslednje. In naslednje ...

Tisti z najbolj srbečimi podplati, ki bodo uspeli zbrati vsa dokazna gradiva, pa naj ta le pošljejo na uredništvo (revija.tabor@gmail.com) in zraven naj pripišejo še kakšno dogodivščino s poti.

In še nekaj navodil: KT lahko pobirate v poljubnem vrstnem redu, priporočajo se še kakšna daljšnica po stran poteh, dobra družba in nepozabna zgodba.

Dokazni material pa je opisan pri vsaki točki posebej.

Zdaj pa k uživanciji!

KT 1 Jani Kovačič v svoji pesmi Revolucija zapoje naslednji verz: »V očeh je imela srp in _X_«.

Poiščite vrh X in se na tem vrhu slikajte z X. Pretežko? Vrh leži na državni meji, sosedje pa mu pravijo Hajnžturm.

KT 3

na. : Ljublja ivi.

Namig 1 o zanim ko ... žlebovi s : 2 ivi kar ta ig im m n a z Na o is lebovi n Dokaz: ž

Foto: A jd

a B.

KT 2 Koordinate so: 46°16’58.79” 13°50’1.2” (v1. geopedia.si), obvezna oprema pa sončna krema, brisača in kopalke! Knajpanje je res zakon! Za dokaz pa šteje fotka s tabornikom iz najbližjega tabora! ;)

Kartografija: Klemen Kenda - Bubi

ORIENTACIJA / raziskovanje 27

KT 4 Objekt A (druga hiša ob cesti) je od Brešarjeve rute (trigonometer 1120), ki leži vzhodneje od Mislinje, oddaljen 1,17 km v smeri 243,7°. Objekt B pa predstavlja kapela v kraju Trjenkovo. Iskana KT leži v sredini med objektoma. (v1.geopedia.si)

o 700 m odpravim e s je 5 6 1 o i jacuzzi ve s kot . Naravn i) .s Od cerk ia d e eop 73° (v1.g šteje! v smeri na fotka ir v iz lj o jb kul, na

KT 6 Foto: Wikimedia

commons

KT 5 Snov, ki jo prid elujejo na KT, je bila nekoč vi močno obdavč soko cenjena, ena in redka do br ina, imenovan zlato”, ki so si jo a tudi “belo lahko privoščili le premožnejši. besede za plač Izvor angleške o, ki izhaja iz latinske besede nam pojasni, da salarium ali sa so dobrino up l, orabljali kot pl s katero so že v ačilno sredstvo prazgodovini, , pr edvsem pa v ča sklepali menja su Rimljanov, lne posle. Stru nj anske veljajo za Sredozemlju, K najsevernejše v T pa predstavlja jo največje delu joče v Sloveniji .

CILJ Je uživati poletje in obiskati nekaj čudovitih krajev po Sloveniji.

In spodbuditi vse nas tabornike, da začnemo našo lepo deželico raziskovati in se čuditi nad vsemi lepotami in čudesi, ki nam jih ima za pokazati.

28

/ ASTRONOMIJA

Raziščimo poletno nočno nebo Besedilo: Primož Kolman

Poleti, ko so noči bolj romantične, se večkrat, tudi nehote ozremo v zvezdnato nebo. Zakaj ne bi potem še malo raziskovali po nočnem nebu. Poleti so na nebu najsvetlejše zvezde severnega neba (Vega, Arktur), iz naših krajev pa lahko vidimo tudi nekaj zvezd z južnega neba. Najsvetlejša je rdeča orjakinja Antares, glavna zvezda Škorpiona. Na južnem nebu, nekje izza ozvezdja Strelca, se nahaja tudi center naše galaksije Rimske ceste (Mlečne ceste), vendar ga ne moremo videti, saj se skriva za velikim medzvezdnim oblakom prahu. Rimska cesta je lepo vidna iz krajev brez svetlobnega onesnaženja, na primer ob morju in v hribih, kjer pogosto taborimo. Rimska cesta se vije preko celega neba mimo svetlih zvezd Vege v Liri, Deneba v Labodu in Altaira v Orlu, ki tvorijo tako imenovani Poletni trikotnik. Poletni trikotnik enostavno zato, ker ga lahko vidimo poleti.

Kaj vse lahko najdemo na poletnem nebu. Pogled proti jugu. Poleg vsem poznanega Velikega voza in Severnice predvsem izstopa Poletni trikotnik, ki ga sestavljajo svetle zvezde Vega, Altair in Deneb.

V neposredni bližini lahko najdemo malo ozvezdje Delfin. Na jugu se za zvezdami Strelca nahaja srce Rimske ceste. Na tem območju najdemo mnoge kopice in meglice. Andromedina galaksija vzhaja na vzhodu. (P. K.)

Rimska cesta je najlepša med ozvezdji Orel, Strelec in Škorpijon. To je tisti del, ki ga poleti najdemo na jugu. Tam najdemo tudi meglico Laguna ter kopici Ptolomej in Metulj... in seveda še marsikaj drugega. (P. K.)

ASTRONOMIJA / raziskovanje 29

Antares je rdeča orjakinja in je najsvetlejša zvezda v Škorpijonu. Ker se tudi po barvi močno loči od drugih zvezd, je ne morete zgrešiti. (P. K.)

Področje Velikega in Malega voza. V Velikem vozu je zanimiv par zvezd Mizar-Alkor. Loči ju le zelo ostro oko, zato so včasih preizkušali vid na teh dveh zvezdah. Kdor s prostimi očmi vidi dve zvezdi, za tega je veljalo, da ima dober vid. (P. K.)

Zelo impresivno je Rimsko cesto pogledati skozi daljnogled, posebej tisti del med Orlom in Strelcem, kjer lahko najdemo tudi mnogo svetlih meglic in kopic.

Včasih bomo opazili prelet prave pravcate vesoljske ladje.

Seveda ne gre za nezemljane ampak za mednarodno vesoljsko postajo (MVP) ali angleško international space station (ISS). Podatke o časih preletov, kot tudi druge zanimive napovedi dogodkov lahko najdemo na primer na http://www.heavens-above.com.

Poleti je zanimivo opazovati tudi meteorske roje.

Najbolj znan je meteorski roj Perzeidov, ki okoli 11. avgusta lahko ponudi v povprečju tudi več kot 60 utrinkov na uro. Venera se je po prehodu čez Sonce preselila na jutranje nebo, kjer zdaj zjutraj sveti kot Danica.

Poletni trikotnik skriva marsikaj zanimivega. Tu najdemo malo ozvezdje Puščica in kopico Obešalnik. Albireo je najlepša dvojna zvezda neba. Svetlejša zvezda je oranžne, manj svetla pa safirno modre barve. Za opazovanje je primeren srednje velik teleskop. Tudi epsilon Lire je dvojna zvezda, le da sta tu komponenti enako svetli in enake barve. Zanimivo je, da sta tudi vsaka komponenta zase dvojna zvezda, vendar sta tako tesno skupaj, da jih ločijo le veliki teleskopi. Vega je najsvetlejša zvezda na severnem nebu, Deneb pa najsijajnejša, a ni videti tako svetla, ker je od nas tako zelo oddaljena.

Labodu pravimo tudi Severni križ in mnogim se zdi mnogo lepši od Južnega. (P. K.)

INTERVJU /

aktualno 31

Izvrstna pevka in ponosna tabornica Ajda Kovačič Besedilo: Teja Čas

Foto: SiNi

Ajda Kovačič je tekmovalka v šovu X Factor, ki smo jo v zadnjih tednih lahko spremljali v omenjeni oddaji. Ajda pa je tudi prikupna tabornica iz rodu Mrzli studenec iz Mislinje, kjer so rod skupaj z družino in sošolkami ter sošolci ponovno oživili. Ob vseh obveznostih, ki jih je s seboj prinesel X Factor, je Ajda našla čas za tabornike, ki ji pomenijo ogromno v življenju. In tako dobro je slišati, ko vedno v vseh intervjujih z veseljem pove, da je tabornica.

32

/ INTERVJU

: Foto

SiNi

Kdaj se je začela tvoja taborniška pot?

Od kar se spomnim sem pri tabornikih. Moja starša sta že od nekdaj tabornika, tako da sem bila že pri šestih mesecih prvič na taborjenju. Sploh si ne predstavljam, da ne bi bila tabornica.

Kakšna je tvoja trenutna funkcija v rodu?

Sedaj je bilo to zaradi X Factorja malo v ozadju, sem se pa trudila vsak petek biti s taborniki, si vzeti čas za njih, saj sem vodnica 6. razredom.

Pred kratkim sem tudi postala načelnica za GG, ampak še ni bilo dosti časa za večje projekte. Sedaj, ko se stvari malo umirijo, pa že imam načrte, kako naprej.

Kaj je tisto, kar nas tabornike dela tako odlične?

Taborniki so sami po sebi tako odlični. Po moje ni ene stvari, ki bi jo lahko izpostavila. Ne glede na to, kak človek si, si lahko tabornik; toliko sprejemanja je med taborniki, da je lahko vsak tabornik. Po mojem ni slabih in dobrih tabornikov.

Taborniki so preprosto sprostitev.

V zadnjih tednih, ko sem prišla

domov, sem se lahko odklopila, se sprostila in dobila spet tisto pozitivno energijo in podporo za naprej.

Kakšne so tvoje mednarodne izkušnje?

Vsaka mednarodna izkušnja, moja največja je bila Jamboree, je preprosto enkratna in je ne moreš pozabiti. Štirinajst dni na Jamboreeju, ko se povežeš z enim Kenijcem tako noro dobro, da imaš občutek, da se poznaš že vsaj deset let. Že samo to, da si tabornik in da s 40.000 ljudmi s podobnimi idejami in cilji o razvoju sveta in družbe deliš skupen prostor in skupaj doživljaš različne dogodivščine, je res čudovit občutek.

Katerih slovenskih taborniških tekmovanj si se udeležila?

Zadnje čase sem se jih udeležila bolj malo, drugače jih imam že kar nekaj za sabo. Mislim, da smo bili že na vseh, razen na NOT-u, največkrat pa smo šli na ROT. Tja gremo že samo zaradi družbe, ker vemo, da bomo končno spet srečali tabornike iz drugega konca Slovenije, s katerimi se nismo videli že celo leto. To so res fenomenalne izkušnje, ne gre se samo za našitek.

Tudi neprespane noči ob kitari so nekaj nepozabnega, naše življenje naredijo lepše (čeprav sem malo klišejska).

Udeležila si se tudi tekmovanja X Factor. Zakaj si se pravzaprav prijavila?

Na začetku mi je predstavljal zgolj izziv. Videla sem, da se bo to dogajalo in potem sem se odločila poizkusiti, ker že dolgo nisem pela. Čisto za sebe, za svoj izziv, da vidim, ali je to to, kar bi rada počela.

Si se prijavila sama ali te je prijavil kdo drug?

Prijava je bila skupna odločitev s starši. Pravzaprav je bila bolj njuna spodbuda, ker sta vedela, da to rada počnem, ampak da že dolgo tega nisem počela sama zase in da je čas, da se spet preizkusim.

Kakšne izkušnje si dobila?

Vse izkušnje, ki sem jih dobila, so bile dobre, pozitivne in uporabne.

Od vseh padcev oziroma, bolje, neuspehov sem veliko odnesla, tudi pri petju sem dobila veliko nasvetov ter seveda ogromno poznanstev, prijateljstev. Tudi to, kako se odzivati v neprijetnih situacijah, kot je bila prva živa oddaja, ko jo je zagodla

Foto: Marko Prelc

INTERVJU /

Foto: Marko Prelc

tehnika, ampak s pomočjo odlične ekipe se pobereš in greš naprej.

Kaj ti je bilo v oddaji najtežje in kaj je bilo tisto najboljše, česar ne boš nikoli pozabila?

Najtežje mi je bilo gledati dva tekmovalca peti rešilno pesem.

To mi je bilo nekaj najhujšega, ko vidiš nekoga, ki mu res tako veliko pomeni ta izkušnja in se bori na odru ter vedeti, da mu ni lahko.

Takrat še sama tega nisem doživela, ampak malo sem pa lahko občutila to napetost.

Najboljše pa mi je bilo, da sem spoznala to ekipo, s katero sem sodelovala, Damjana, Miha in ostale.

Pa seveda vse sotekmovalce, s kat­ erimi smo v stiku skoraj vsak dan.

To so res neverjetna poznanstva.

Te je bilo kdaj strah stopiti na oder in zapeti?

Na začetku, dokler nisem spoznala samega okolja, odra, protokolov in ostalega, sem bila kar malo živčna. In kadar sem živčna, mi gre na smeh, delujem zmedeno in povsod me je polno. Ampak ko enkrat začnem peti, ves ta strah nekam izgine in samo uživam.

So ti znanja, ki si jih dobila pri tabornikih, kaj koristila v X Factorju? Katera znanja so bila to?

Da se prijaviš v tak šov, moraš biti tak tip človeka. Da sploh lahko

zdržiš tako dolgo, pa se mi zdi, da moraš imeti kar nekaj vrlin.

Od druženja do timskega dela, prilagajanja skupini, poslušanja nasvetov in mnenj, kompromisov ... Težko brez takšnih znanj prideš tja in ne vem, kje drugje bi se jih naučila kot pri tabornikih. Tako da so mi vse izkušnje od tabornikov prišle še kako prav.

Načrti za prihodnost?

Za vedno bom ostala tabor­ nica, ker sem to po duši. Držim se reka: enkrat tabornik, vedno

Foto: Ma rko Prelc

aktualno 33

tabornik. Kolikor bo v moji moči bom poskusila delovati v rodu in narediti čim več, tudi za moj vod.

Kaj pa tvoja glasbena pot?

Zelo uživam v glasbi, kam pa me bo zanesla pot in ali bom še pela, bom pa še videla.

Se kdaj vidiš kje na ravni območja oziroma ZTS? Za zdaj o tem še nisem razmišljala, ampak če bo čas in volja ter če bom dobila kakšno priložnost, bom zelo počaščena in zna se zgoditi, da se lotim tudi česa takšnega.

Taborniki ustvarjamo boljši svet misliš, da ti slediš tej viziji?

Z vsako dobro stvarjo, ki jo narediš, ustvarjaš boljši svet. Če že sam pri sebi narediš premik, je to en korak naprej. In več kot nas gleda na tak način in se nas trudi za pozitivne spremembe, prej bomo lahko res nekaj dosegli in spremenili.

Imaš še kakšen drug moto, ki te spremlja skozi življenje?

Latinski rek, Ad astra per aspera - prek trnja do zvezd.

34

/ SVETKOVA AVANTURA

Mednarodna avantura je pred vrati!

Veliko se vas to poletje odpravlja preko slovenskih meja na mednarodne taborniške pustolovščine. Vsak bo domov prinesel dragocene in nepozabne izkušnje, nove prijatelje, ideje in še marsikaj! Da pa bo komunikacija s taborniki iz drugih držav tekla čim bolj gladko, smo zbrali najbolj pogoste skavtske izraze in nekaj zanimivih dejstev.

Slovarček taborniških izrazov tabornik - scout katoliški skavt - catholic scout rutka - scarf, neckerchief kroj - scout uniform našitek - badge taborniški zakoni - scout laws taborniška (skavtska) prisega - scout promise, scout oath veščine - proficiency badge preizkušnja - link badge murn - precub, beaver medvedek ali čebelica (MČ) - cub scout, cub, wolf cub družina MČ - cub pack, cub scout pack, pack gozdovnik (GG) - scout družina GG - scout troop, troop popotnik (PP) - rover, rover scout, venture scout klub PP - rover crew, rover scout crew, crew vod - patrol vodnik - patrol leader pomočnik vodnika - assistant patrol leader, patrol second, second vodov sestanek - patrol meeting

rod - scout group načelnik rodu - group leader družina - troop načelnik družine - troop leader starešina - chairman članarina - membership fee tabor - camp odprava - contingent vodja odprave - contingent leader/head of contingent mednarodno osebje - international service team/IST nadaljevalni inštruktorski tečaj - Wood Badge Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija (ZTS) - Scouts Association of Slovenia, national scout organization of Slovenia Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) - Slovenian Catholic Girl Guides and Boy Scouts Association

SVETKOVA AVANTURA /

aktualno 35

Foto: Marko Prelec

Svetovna organizacija skavtskega gibanja World Organization of the Scout Movement (WOSM) Ima 161 članic - nacionalnih skavtskih organizacij, med katerimi je tudi ZTS, in združuje več kot 30 milijonov skavtov.

Svetovna zveza dekliških vodnic in skavtinj World Association of Girl Guides and Girl Scouts (WAGGGS) Združuje deset milijonov skavtinj in skavtov iz 145 držav, med njimi tudi ZSKSS.

Bi-Pi ali Baden-Powell Lord Robert Baden-Powell je ustanovitelj sve­ tovnega skavtskega gibanja.

Bodi pripravljen - Be Prepared Bodi pripravljen je svetovni skavtski moto. Po­ meni, da je tabornik v mislih in telesu vedno v stanju pripravljenosti.

Bodi pripravljen v mislih: pomeni, da je tabornik discipliniran in sposoben držati se reda. Pomeni tudi, da vedno pomisli na vse možne situacije, še preden se te zgodijo, se pripravi in tako prepreči neprijetnosti.

Rad naredi pravo stvar ob pravem času.

Bodi fizično pripravljen: pomeni, da je tabornik močen, aktiven ter sposoben in voljan narediti pravo stvar v pravem trenutku.

Izmenjati - to swap Ena od najbolj zabavnih taborniških/skavtskih navad v tujini je swapping -”svopanje”. To pomeni, da s taborniškim prijateljem (npr. na nekem med­ narodnem zletu) izmenjaš oziroma “zasvopaš” rutko, našitek, taborniško majico ali kakšen drug taborniški predmet. Zato je vedno priporočljivo, da se na med­ narodne akcije odpravite z dodatnimi rutkami, našitki, majicami ...

Nekateri taborniki imajo prave zbirke “zasvopanih” predmetov, predvsem rutk, našitkov, majic, značk, skavtskih puloverjev ...

Zlet - Jamboree Mednarodni izraz jamboree se uporablja za splošno poimenovanje večjega skavtskega srečanja.

Ustanovitelj skavtskega gibanja Lord Baden-Powell je načrtoval poseben dogodek - srečanje tabornikov iz vseh koncev sveta, da bi proslavili deseto obletnico prvega poskusnega tabora v zgodovini skavtstva (Brownsea Island). Prvi svetovni skavtski jamboree se je tako zgodil v London’s Olimpia. Obiskalo ga je 8.000 tabornikov iz 34 držav. Številka se skozi leta seveda povečuje in tako je lani na 22. Svetovnem skavtskem Jamboreeju na Švedskem taborilo več kot 40.000 tabornikov iz 146 držav.

Vir: http://www.scout.org/en/about_scouting/facts_figures/fact_ sheets/fact_sheet_history_of_jamborees http://en.wikipedia.org/wiki/Scout_Motto

36

/ STROKOVNO

Dajanje povratnih informacij Besedilo: Polona Rožman

Nekateri smo z mislimi že na letošnjem taboru, drugi še razmišljajo, kaj dati v nahrbtnik, spet tretji že veselo namakajo noge v hladni reki, ki se vije blizu tabora. Nekaj pa je tudi takih, ki bodo vsaj del počitnic namenili pridobivanju novega znanja na vodniškem ali inštruktorskem tečaju ter na tečajih specialnosti.

Zelo pomembno je, da ob koncu vsakega izobraževanja tečajnikom podamo tudi povratno informacijo. Brez nje je komunikacijski proces enosmeren, komuni­ kacija je avtoritarna, brez upoštevanja druge strani. Če je sogovornik podal povratno informacijo, lahko komunikacija postane dvosmerni proces, kjer se med sogovornikoma izmenjujejo informacije, mnenja, obvestila, poročila o rezultatih delovnih nalog in človeška toplina in energija. S tem, ko podamo povratno informacijo dobimo sporočilo o učinku informacije na prejemnika. Predstavlja tisti del od­ govora prejemnika, ki se vrne nazaj k pošiljatelju in mu pomeni informacijo o sebi in svoji komunikaciji.

Omogoča, da pošiljatelj naredi ustrezne izboljšave v komunikacijskem procesu, hkrati pa znižuje možnost nastanka nesporazumov in konfliktov. Vsaka reakcija prejemnika v komunikacijskem procesu pomeni odgovor.

Namen povratne informacije je, da: • prejemnik izrazi svoje mnenje, rešitve ali rezultate; • pošiljatelj dobi informacijo, ali je bilo sporočilo pravilno razumljeno.

• Pogosto pa v komunikaciji pride tudi do “zapletov” zaradi: • nepravilnega razumevanja, ker si sogovornik informacijo interpretira po svoje, ali • zaradi samega načina podajanja povratne informacije Način odziva (reakcije) je odvisen predvsem od čustvene inteligence sogovornika ali, povedano drugače, od njegove sposobnosti upravljanja lastnih čustev in zmožnosti samovpogleda (poznavanje in obvladovanje lastnih čustev). Informacijski učinek je odvisen od vrste informacije, zaznave sporočila in uporabe tega sporočila.

Povratna informacija se lahko nanaša na: vsebino sporočila, na sogovorca, na odnose med sogovorci, na odnos do vsebine, na vpliv sporočila na sogovor­ ca.

Foto: Polona Rožman

Med komunikacijo povratne informacije iščemo, sprejemamo in dajemo. Pozorni smo na pravila dobre povratne informacije.

STROKOVNO /

aktualno 37

Pravila dobre povratne informacije Povratna informacija naj bo besedna in izražena jasno. Če je v obliki nebesednega sporočila, obstaja večja nevarnost napačnega razumevanja, saj je sporočilo manj jasno, večpomensko in pogosto podvrženo napačnim interpretacijam.

Povratna informacija naj bo prilagojena tistemu, ki mu je namenjena, in sicer tako, da nas bo lahko razumel. V nasprotnem primeru ne bo učinkovita.

Povratna informacija naj bo konkretna - nanaša naj se na konkretno vsebino in vedenje.

Povratna informacija naj bo objektivna - nanaša naj se na dejanske informacije in dejstva, ne pa na naše občutke.

Povratna informacija naj bo direktna - neposredno naj bo povezana z vsebino in naj se nanaša na tisto osebo, ki ji je namenjena. Ne sme biti izrečena prikrito ali posredno.

Povratna informacija naj bo iskrena - zajeta naj bodo naša resnična mnenja, čustva in misli.

Povratna informacija naj bo posredovana pravočasno - takrat, ko smo jo pripravljeni sprejeti, razumeti in uporabiti. Če jo prejmemo pozneje, je lahko njen učinek manjši oziroma ga sploh ni.

Povratna informacija naj bo konstruktivna namenjena naj bo reševanju problema ali konflikta.

Skušajmo se izogniti poniževanju sogovornika in poglabljanju konflikta.

Pri povratnih informacijah mora veljati načelo vzajemnosti. Če povratne informacije dajemo, jih moramo biti pripravljeni tudi sprejemati.

Povratna informacija naj bo opisna - opišemo, kaj je bilo dobro in pravilno, ne sodimo in ocen­ jujemo. Za prejemnika je tako bolj nevtralna in povzroča manj neprijetnih občutkov.

Za uspeh pri delu je povratna informacija tako za podrejenega kot tudi za nadrejenega zelo pomembna.

Foto: Urška Škrap

Pri aktivnem poslušanju je torej treba znati ponuditi zrcalo in dovoliti, da se zrcalimo v drugih.

38

/ VEŠČINE

Poletje je čas za naravoslovje Besedilo: Tadej Pugelj - Pugy

Pouka je konec in šole so zaprle svoja vrata. Šolske torbe so obležale v kotu in čas je za brezskrbne počitnice. Pa bo tako tudi z znanjem, ki smo ga celo leto pridno nabirali v šolskih klopeh? Seveda ne, saj bodo spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, tehnika in tehnologija, geografija, fizika in drugi predmeti spet z nami. Le na nekoliko drugačen način - v gozdni šoli s prijatelji in vodnikom.

Kaj pa imata šola in taborniki skupnega, boste rekli? Veliko, saj znanje, ki ga dobite v šoli, pri tabornikih s pridom uporabite. Zelo zgovoren je primer veščin: na primer znanje geometrije nam koristi pri vrisovanju kontrolnih točk na karto in osvajanju veščine risar skic. Če boste torej vklopili

svoje možgančke in se spomnili kakšnih vsebin pri predmetih, jih boste lahko zlahka povezali z veščinami, ki jih boste osvajali na taboru. Za vzpodbudo si v nadaljevanju poglejte pregled taborniških veščin, ki so povezane z naravoslovjem, tehniko in tehnologijo.

6 - 7 let (prvi razred OŠ) Ljubitelj živali

opazovanje sledi, opazovanje majhnih živali z lupo, obisk lovca, gozdarja ribiča

Poznavalec ognjev

priprava ognjišča, izbira materiala za ogenj, postavljanje piramide, prižiganje ognja, gasilna sredstva, prva pomoč pri opeklinah

Poznavalec morja

opazovanje živih bitij na obali morja in v plitvinah, obisk akvarija, solin, ribarnice, pristanišča

7 - 8 let (drugi razred OŠ) Poznavalec dinozavrov

preučevanje zgodb o dinozavrih, izdelovanje glinenih skulptur dinozavrov, izdelava naravnega parka s figuricami dinozavrov

Kmetovalec 1

obisk kmetije, pomoč pri preprostih opravilih, raba preprostega kmečkega orodja, obisk vrta ali njive, prepoznavanje poljščin, spanje na seniku

Mladi naravoslovec

opazovanje rastlin na travniku, izdelava rastlinjaka ali herbarija, spoznavanje pravil varstva narave – kaj se ne sme v naravi, zbiranje odpadnih surovin, ki jih lahko ponovno uporabimo

8 - 9 let (tretji razred OŠ) Ribič

priprava in raba ribiške palice, nekaj ur na ribolovu z ribičem, obisk ribogojnice, čiščenje rib, ki bodo za obrok, in peka nad žerjavico

Opazovalec neba

opazovanje zvezd in lune, prepoznavanje glavnih poletnih ozvezdij s pomočjo zvezdne karte, opazovanje planetov s teleskopom, pogovor o vesolju

Robinzon

Robinzonski dan – izdelava preprostega bivališča, veščine lova, priprava hrane, izdelava preprostih pripomočkov za življenje v naravi

VEŠČINE /

aktualno 39

9 - 10 let (četrti razred OŠ) Zeliščar 1

nabiranje in uporaba zelišč in gozdnih sadežev pri pripravi hrane in napitkov, uporaba zdravilnih rastlin

Eko policaj

ločevanje odpadkov, izračun ogljičnega odtisa za prihod na tabor, pridobivanje pitne vode oziroma prečiščevanje odpadne (npr. od pomivanja, tuširanja ...), zbiranje nevarnih odpadkov na taboru (olje, izrabljeni baterijski vložki ...)

Uporabnik noža

raba noža pri rezanju vej, izdelovanju izdelkov iz lesa, pri pripravi hrane, varnost pri uporabi noža, negovanje in shranjevanje noža

10 - 11 let (peti razred OŠ) Poznavalec gozda preizkušanje uporabnosti različnih vrst lesa, izdelava izdelkov iz lesa, kurilna vrednost lesa, uporaba sekire, priprava predstavitve različnih vrst lesa in njihove lastnosti Čuvaj ognja

prižiganje ognja na različne načine in v različnih okoliščinah, požarna varnost in požarna vaja, obisk gasilcev, raba gasilnega aparata

Stezosledec

opazovanje v naravi, sledenje, poznavanje sledi živali, ljudi in različnih vozil, zasledovanje, branje zgodb o pustolovcih, ki so živeli v naravi

11 - 12 let (šesti razred OŠ) Kmetovalec 2

celodnevni obisk kmetije, na kateri imajo več vrst domačih živali, za katere je treba poskrbeti, aktivno sodelovanje pri različnih kmečkih opravilih, pogovor s kmetom o načinu življenja na kmetiji, spoznavanje starih obrti

Risar skic

orientacija z in brez kompasa, merjenje azimuta, razdalj in višin, pretvarjanje (merilo) in prenos na papir (skica terena), poznavanje karte in topografskih znakov na njej

Opazovalec

opazovanje narave in ljudi (tabora), hoja po opisu in priprava opisa, neslišna hoja in nevidno zasledovanje, kraja zastave

12 - 13 let (sedmi razred OŠ) Astronom

opazovanje nočnega neba (ozvezdja, planeti in njihove lune), izdelava modela našega osončja

Nastanjevalec 1

skica tabora, izdelava različnih bivakov, priprava ognjišča, izdelava dvignjenega ležišča

Taborni izumitelj izdelava taborniških izumov, ideje za popestritev taborjenja in bivanja v naravi (npr. na bivakiranju) V želji vzpodbuditi rodove in njihove člane, da osvajajo veščine s področja naravoslovja in tehnike, smo v okviru projekta “Veščine življenja v naravi” predvideli tudi podporo v obliki brezplačnih oznak veščin, predstavljenih v tem članku. Zato vabimo rodove, da v programe svojih taborjenj uvrstijo

osvajanje teh veščin. Potrebna je predhodna prijava, katere veščine boste osvajali in koliko članov bo pri osvajanju sodelovalo. Prijavo pošljite na naslov vescineZTS@gmail.com. Na podlagi kratkega poročila in fotografij z izvajanja zahtev vam bomo veščine poslali.

Projekt Veščine življenja v naravi sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Poleg ZTS je na razpisu za sofinanciranje projektov, ki jih izvajajo društva na področju naravoslovja, tehnike ali tehnologije v šolskem letu 2011/12 sredstva za projekte dobilo še sedem taborniških rodov - skupno nekaj manj kot 13.000 evrov. To je še ena potrditev, da na omenjenih področjih mladi skozi praktične dejavnosti v naravi svoje teoretično znanje nadgradijo v uporabne zmožnosti - kompetence. Za podrobnosti in pomoč pri prijavi se pozanimaj v pisarni ZTS. Naslednji razpisni rok bo predvidoma decembra.

40

/ PROJEKT

Hitrejši in modrejši z medgeneracijskim sodelovanjem Besedilo: Polona Rožman

Konec avgusta se bo iztekel projekt Mreže MGS: razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje. Gre za triletni projekt desetih mladinskih organizacij in štirih srednješolskih centrov, v katerem je Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija poslovodeči partner. Pri našem delu sta nam pomagala tudi zunanja partnerja, Inštitut Antona Trstenjaka in Zavod RS za šolstvo.

V konzorcij Mreža MGS smo se vključile orga­ nizacije, ki se prepoznavamo kot medgeneracijske oziroma naše delovanje bazira na prenosu znanj in izkušenj med generacijami. Tako smo se med seboj hitreje povezali in poiskali skupne točke, iz katerih smo izhajali.

Za boljše in lažje približevanje medgeneracijskih vsebin, za bolj učinkovito implementacijo izsledkov in za bolj učinkovito nagovarjanje mladih smo si izposodili basen o zajcu in želvi, ki tekmujeta v teku.

Od tod tudi slogan “Skupaj smo hitrejši in modrejši”.

V okviru študijske skupine smo opravili raziskavo med menedžerji organizacij v mreži kot tudi med zunanjimi predstavniki ter raziskavo, s katero smo preverjali kakšno mnenje ima mlajša generacija o srednji in starejši generaciji. Izsledke raziskav smo marca 2011 predstavili na konferenci Pogled mladih.

Zaključke in prispevke konference smo izdali v posebni številki biltena Generacija.

Posamezne vsebine biltena Generacija najdete tudi na spletni strani projekta www.mgs-mreza.si, na kateri so tudi prispevki in različne informacije o dogajanju ter izvajanju drugih medgeneracijskih projektov, skupin, organizacij in izobraževanj.

Partnerske organizacije so izdale publikacije, ki so namenjene izobraževanju in pridobivanju informacij s področja medgeneracijskega sodelovanja v mladin­ skih organizacijah. Pripravili smo komplet, ki vsebuje knjigo metod za delo v medgeneracijski skupini (Tri zajčje naprej), priročnik za mladinske voditelje in delavce ter dokumentarni film o odraščanju generacij.

Veseli nas, da smo s projektom postavili enega prvih temeljev gledanja na medgeneracijske vsebine tudi v mladinskih organizacijah. S tem smo naredili pomemben mejnik v stereotipnem zaznavanju in obravnavanju medgeneracijskih vsebin, s katerimi se večinoma ukvarja tretja generacija. Organizacije, ki se pretežno ukvarjajo s to tematiko, so nas prepoznale kot pomembne akterje in tako smo bili povabljeni k sodelovanju in predstavitvi delovanja mreže na različnih okroglih mizah, konferencah in dogodkih, ki so osvetljevali in razpravljali o medgeneracijskih vsebinah.

Prenos znanja, veščin in informacij med različnimi generacijami v naših organizacijah prepoznavamo kot dober in trajen način, ki omogoča obstoj in nadaljnji razvoj organizacij v konzorciju. Naša spoznanja želimo deliti tudi z organizacijami, ki se ne prepoznavajo kot medgeneracijske, in jim na ta način nuditi podporo in izkušnje, ki smo jih skozi leta pridobili.

Fotografije govorijo

PROJEKT /

aktualno 41

Pri tabornikih so v dejavnosti pogosto vključene različne generacije, še posebej na večjih akcijah, kot so taborjenja, zagotovo pa družinska taborjenja. Nekatere metode dela so za medgeneracijske skupine primernejše kot druge. Preizkusite opisano metodo, ki je zelo primerna tudi za deževne dni. V knjigo metod za delo v medgeneracijskih skupinah Tri zajčje naprej je vključena tudi opisana metoda.

Metoda fotogovorice

Foto: Arhiv MGS

Namen dejavnosti: • pomagati skupini, da o spregovori o problemih, ki jih čuti v skupini, • dobiti vpogled v razmišljanje posameznikov v skupini, • iskanje skupnih točk članov skupine, • prirejeno lahko tudi kot način vrednotenja. Čas: 20-30 minut (odvisno od velikosti skupine) Velikost skupine: poljubna Prostor: poljuben, a dovolj velik, da se vidijo vse fotografije in imajo udeleženci poleg tega še dovolj prostora Pripomočki: raznolike fotografije Potek dejavnosti: Fotografije razporedimo po tleh tako, da se vsaka od slik vidi in je med njimi dovolj prostora, da se bodo posamezniki med slikami lahko sprehodili.

Vse člane skupine povabimo, da si ogledajo fotografije in da si vsak posameznik izbere tisto, ki najbolje opiše njegovo razmišljanje in občutke ob danem vprašanju.

Možne iztočnice, ki jih da voditelj, preden posa­ meznik izbere fotografijo: • lastnost skupine, ki se ti zdi za delovanje skupine pomembna, • kaj manjka naši skupini, da bi laže delovala, • v kakšni skupini se počutim dovolj sproščeno, da lahko izrazim vse svoje misli in občutke.

Za metodo fotogovorice lahko uporabite tudi druga vprašanja ali iztočnice (npr. za vrednotenje dela, za razbijanje stereotipov). Namesto fotografij lahko uporabite tudi kartice ali slike iz različnih revij. Če se voditelju zdi, da bodo posamezniki izbrali fotografijo, ker se jim zdi zanimiva ali lepa in šele nato poiskali odgovor na iztočnico, ki se sklada s fotografijo, lahko fotografije obrne na glavo. Vsak posameznik naj nato najprej vzame eno od fotografij, pogleda, kaj prikazuje in predstavi prvo misel, ki jo dobi ob pogledu na fotografijo.

Vir: Mrak Merhar, Irena in drugi (2012). Tri zajčje naprej: dejavnosti za delo v medge­ neracijski skupini. Ljubljana: ZTS.

42

/ ZGODBA ZA TABORNI OGENJ

Kako so Pingvini šli na bivakiranje Besedilo: Mjedved

Poletje se je približevalo s strašno hitrostjo, z njim pa tudi taborjenje. Naši Pingvini so se tako odločili, da bi bilo dobro, če bi do takrat obnovili določene veščine preživetja v naravi in se odpravili na bivakiranje.

Pohodni bivak je bil namreč načrtovan tudi kot del tabornega programa in Pingvini niso želeli izpasti kot največji začetniki pred starejšimi GG-ji in PP-ji, s katerimi bodo odrinili na pohod. Pa še fino se jim je zdelo, da se bodo lahko v senčnem zavetju gozdov nekoliko ohladili od sopare, ki je zadnje dni pritiskala v mestu.

Dobili so se v jutranjih urah, ob osmih, ampak za mlade je tako ali tako vsaka dopoldanska ura prez­ godnja; zbirno mesto je bilo ob vznožju vzpetine, za katero so se odločili, da jo bodo zavzeli ta vikend. Bili so oboroženi do zob: vsak s svojim velikim pohodniškim nahrbtnikom in čutaro vode v roki. Enemu je z nahrbtnika bingljala sekira, drugi je imel nanj privezan kotliček, tretjemu pa je iz enega od žepov kukala glava plišastega medvedka.

“Kako dolgo mislite, da bomo hodili gor?” Nejca je skrbel prvi del bivakiranja - pohod, saj ni bil v najboljši kondiciji. Navsezadnje, vsi sendviči z majonezo in posebno salamo se nekje poznajo.

“Miha je zadnjič rekel, da bi morali ob dobrem tempu prispeti na vrh v kakšnih treh urah, če nas ne bo ta presneta vročina ubila po poti.” Vid si je z levo nadlaktjo obrisal potne potoke s čela.

V tistem trenutku pa je izza vogala že primarširal Miha, ki je v desni roki nosil precej težko, belo plastično vrečko.

“Kaj pa nosiš, Miha? Vau, tole pa fajn zaudarja.”

“To, dragi moji, je vaše današnje kosilo oziroma večerja, odvisno od tega, kako pridno bomo hodili in kako hitro bomo uspeli postaviti tabor. Ribice sem nakupil pri lokalnem mesarju, jih bomo lepo spekli na ognju in povem vam, da boljše ribe še niste jedli!”

“Super! Potem pa se kar odpravimo na pot, jaz sem že rahlo lačen,” je dodal Nejc.

Pingvini so se ta dan dobro odrezali, le z enim postankom za osvežitev in prigrizek so prispeli na vrh v slabih štirih urah. Razložili so nahrbtnike ob drevo in si razdelili naloge: Rok in Nejc bosta nabrala les za ogenj in bivak, Vid bo sproti šilil kole za bivak, Miha bo pripravil ognjišče, Tina pa bo v bližnjem potoku temeljito oprala ribe, ki so zdaj pa že res zaudarjale, saj so se vso pot po malem kuhale v tisti plastični vrečki.

“Nič skrbeti,” jih je bodril Miha, “dobro jih bomo prepekli nad žerjavico, pa bo vse v redu z njimi. Zdaj imajo tako močen vonj zaradi postane vode, pomešane s krvjo, ki jo bo Tina dobro sprala z njih.”

Tina je malomarno pobrala vrečko z ribami in se odpravila proti potoku, fantje pa so planili po sekirah in nožih, za katere so že komaj čakali, da jih uporabijo.

“Ne pozabite, fantje! Ne sekamo živih dreves, ves les se najde lepo po tleh, če pa že sekamo, to delamo pod kotom 45°! Pa previdno, rodov gospodar je nabrusil orodje posebej za nas,” jim je zaklical Miha, ko so počasi izginili v gozd.

Nato je začel urejati kamenje v okroglo obliko, primerno za ognjišče in si tiho brundal nek napev. Vročina je bila še znosna, daleč naokoli ni bilo nikogar, edini zvoki so bili šum vetra v krošnjah in ptice pevke. Tina je prišla nazaj z ribami, jih pustila ob ognjišču in sedla po turško zraven njega.

“Ej, Miha, kaj bomo pa delali zvečer?”

Pošljite nam svojo zgodbo (do 3000 znakov s presledki) na revija.tabor@gmail.com.

ZGODBA ZA TABORNI OGENJ / razvedrilo 43 “Prinesel sem pesmarice, sem mislil, da bi se naučili kakšno novo pesem za taborne večere. Saj ti tako hodiš k zboru, a ne?”

“Ja, pa že. Kaj pa jutri?” Tina je strmela v tla in s konico čevlja risala v zemljo kroge.

“Jutri pa bomo najprej zvadili vozle in vezave ter poskušali postaviti kak pionirski objekt. In kosilo si bomo poiskali v naravi.”

“A.” Vsake toliko se je iz gozda zaslišal fantovski smeh.

“Miha, kaj bi me lahko jutri zvečer, ko se vrnemo, peljal domov?”

“A tvoji ne pridejo pote?”

“Ne, ni jih doma. Mami je šla na neko konferenco v London, ati pa je na jadranju s sodelavci. Ju ne bo še nekaj dni. Doma sta samo babica in naša psička, ampak babi težko hodi in bi morala pome z avtobusom.”

“Ja, potem pa te bom jaz peljal. Saj sva v bistvu skoraj soseda, ne?”

Tina si je začela odvezovati in znova zavezovati vezalke.

“Ja. Ej, Miha?”

“Hm?” “Hvala ti.”

“Ni zakaj, Tina.” Miha je zdaj polagal že zadnje kamne na ognjišče. “Tvoji dosti potujejo?”

“Ja, sploh ati. On gre skoraj vsak mesec kam in potem mi prinese darilo.” Proti Mihi stegne svojo roko in mu pokaže pisano zapestnico. “Vidiš? Tole mi je prinesel iz Moskve.”

“Mhm, lepa je. Greš kdaj z njim na potovanje?”

“Ne, to pa ne. Ati zmeraj potuje sam. Ponavadi mora na pot zaradi službe in pravi, da bi se z mami samo dolgočasili, medtem ko bi on moral delati. Ampak mislim, da je to samo izgovor.”

“A, tako,” je rekel v zadregi. “Tina, a bi šla pogledat, kje se potikajo naši fantje? Treba bo postaviti piramido.”

Počasi je vstala, si otepla prah in zemljo z zadnje plati ter prisluhnila glasovom iz gozda, da bi vedela, v katero smer naj odrine poiskati fante. Potem pa je tesno objela svojega vodnika.

“Hvala ti.”

Miha jo je na kratko podržal in zagugal v objemu: “Ne skrbi. Dobro veš, da se lahko zmeraj zanesete na svojega vodnika.”

: Rok Pandel

ŽVN vikend. Foto

/ IZ TABORNIŠKE PESMARICE

44

Čudovito Noemi

Foto: SiNi

Zapisal: Gašper Cerar

C G D C C

C

C G D

se manj previdno vsa C predala jim.

G D Spet se ji mudi, G spet si krade čas D za pomembne stvari.

D Stežka zamiži, C G kmalu na nogah, D da hitro pohiti.

G

D ... za trenutek.

C

G D Pada smeh z neba,

G

Refren: C G D Čuuudoviiito C bi lahko bilo, G D če bi se znala pomanjšati.

C G D Čuuudoviiito, C če bi zaznala G očem nevidno in

Prijemi akordov

D

Akord C -0-1-0-2-3-x-

Strune E H G D A E

G -3-0-0-0-2-3-

D -2-3-2-0-x-x-

C ji šepetajo, G

D naj za trenutek spozna.

C

G D Naj vdihne dan,

C ona pa slepo G

D obrača ušesa stran.

Refren 2x G

D ... za trenutek.

C G D

C G D

*Številka označuje polje na vratu kitare, kjer primemo struno.

“0” pomeni, da struno zaigramo, a je ne primemo. “x” pomeni, da te strune ne zaigramo.

IZ TABORNIŠKE PESMARICE / razvedrilo 45

Moja Liza Zablujena generacija Zapisal: Gašper Cerar

H H H G#m F# H G#m F# H G#m Tam na vogalu ulice, F# H kjer sva se spoznala, na steno sem napisal: G#m F# Jaz te rabim moja mala.

H G#m F# H G#m Nosila dolge si lase, F# H s pogledom si objela me G#m in rekla: Sama sem doma.

F# H G#m V šoku padel sem na tla F# H G#m in omamljen obležal, F# E F# se spraševal, ali bom znal.

Refren: H G#m F# Spomnim se, bilo mi prvič je lepo,

Foto: Nace Kranjc

H G#m F# roke božale so tvoje telo.

H G#m F# Danes vem, da moja mala je dekle, H G#m F# H ki vedno čaka na vogalu ulice.

G#m Ona je dala mi vse.

F# H Ona je misli brala.

G#m Ona je dala mi vse.

F# Ona je moja mala.

F# E F# in pobegnila od ljudi.

H G#m F# H

Refren (2x Ona je ...)

Gm# Rada si se smejala, F# sploh nisi govorila, H raje mojo toplo roko G#m F# H G#m si na sebe položila.

F# H G#m Takrat zaprla sva oči

Refren H G#m F# H H Vse, kar sem E mi pokazala, H Vse, kar sem E mi pokazala,

G#m iskal, je mala H F# misli prebraaala.

G#m iskal, je mala H F# sanje prodaaala.

Prijemi akordov Akord H -2-4-4-4-2-x-

Strune E H G D A E

G#m -4-4-4-6-6-4-

F# -2-2-3-4-4-2-

E -0-0-1-2-2-0-

/ KOLEDAR AKCIJ janja ZTS Tečaji in usposabl in termini Različne lokacije boru in na Več v majskem Ta

julij in avgust

izobraževanja PP, RR, grče ZTS, OO ZTS in ro

dovi

u www.tabornik.e

1.–2. septemb

er

TOTeM odbojkarsko

Ilirska Bistric a Rok prijav: 12 . 8.

Kontakt: ma re

www.rusevc

9. september

GG, PP, RR, g

prelc@gmail

i.si/totem/ra

.com,

zpis

Grajska orientacijska fešta – Grof Celjski grad, Celje

rče

Cena: 18 €/ose Rod snežniški h

na mivki

bo, zamudnik

i 25 € ruševcev Ilirsk a Bistrica

orientacijsko tekmovanje GG, PP, RR, grče Cena: 45 €

Rok prijav: 21. 9. 2012 Kontakt: grof.rdgo@gmail.com, http://grof.rdgo.org

28.–30. september

tekmovanje

Rod II. grupe odredov Celje

Republiško orientacijsko tekmovanje

orientacijsko tekmovanje

Žiri

PP, RR + grče

Rok prijav: 1. 8.; 14. 9.; 21. 9.

Cena: 95 €; 105 €; 115 €/ekipo

Kontakt: rot.ziri.info,

Rod zelenega žirka Žiri in ZTS

rot.2012.ziri@gmail.com

6. oktober

RPG Šo 1. Scoutball turnir Šoštanj : Več info kmalu na t www.rpg.rutka.ne

Vabila pošljite na revija.tabor@gmail.com.

štanj

športno tekmovan PP, RR + grče Rod Pusti grad Šo

je

štanj

Foto: SiNi

46

Njam, njam, 60 let. Foto: Aleš Cipot

Upam, da gre tokrat mimo prstov. Foto: SiNi

Ureja: Nace Kranjc

Dež nam ne bo pokvaril Mnogoboja! Foto: SiNi

Na mnogoboju nihče ne ocenjuje šotorov! Foto: RSM

Izgubljeni v koruzi. Foto: RSM

Tudi MČji so komaj dočakali počitek. Foto: Marko Prelec

Kmalu v zaloĹžbi ZTS: priroÄ?nika

Vozli in pionirski objekti ter V naravo, prenovljena in opremljena z novimi vsebinami!